2008 2014 Portfolio
Gašper Habjanič Landscape Architecture
2014
Curriculum vitae Gašper Habjanič gasper.habjanic@gmail.com +386 41 748 856 Slovenia
Education 2011 – 2014
University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Landscape Architecture Master of Landscape Architecture programme
2010 – 2011
Technische Universität München, Fakultät für Architektur, Landschaftsarchitektur Erasmus exchange programme
2008 - 2011
University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Landscape Architecture Bachelor of Landscape Architecture programme
Achievements and awards 2014
ECLAS Outstanding Student Award 2014 European Council of Landscape Architecture Schools
2013
Honourable mention Design competition for restoration of Public Spaces of Historic city centre of Škofja Loka
2012
Award for outstanding study achievement Biotechnical faculty, University of Ljubljana, Department of Landscape Architecture
2012
Exhibited works at 7th European Biennial of Landscape Architecture
2008 - 2014
Scholarship of municipality of Ljubljana for gifted students
2004 - 2008 2008
Slovenian national Zois scholarship for gifted students Outstanding Achievement at national highschool Matura examination achieved highest possible score
Professional experience 2013 - 2014
Landart, landscape architecture studio, landscape architecture intern, 6 months
2013
Society of Architects of Ljubljana, invited workshop for city park Barje, 3 months
Other experience 2013 - 2014
Linescapes - drawing landscape architecture, personal drawing project
2014
Writer and columnist for Land8, www.land8.com
2013 - 2014
Creativity studio’s Star Wars Project, envisioning Star Wars movie VII
2010 - 2013
National representative for Slovenia in European Landscape Architecture Student Association (ELASA)
2011
Head organizer of ELASA Meeting in Slovenia: »Winescapes 2011«
2011 - 2012
Editor-in-chief of Biotechnical Faculty Student’s Magazine »Bfko«
2008 – 2013
Active member of Association of Landscape Architecture Students Slovenia
2008 - 2009
Vice-president of Student Council of Biotechnical faculty, University of Ljubljana
Skills
Autodesk AutoCAD Adobe Photoshop, InDesign, Illustrator, Premiere Google Sketchup Drawing hand drawing and digital drawing Physical modelling
Language skills
English German Croatian Italian Slovene
Speak fluently and read and write with high proficiency, Cambridge Certificate of Proficiency in English Speak fluently and read and write with high proficiency Speak fluently and read and write with good competence Speak basic Native speaker
References
Ana Kučan, PhD., Prof., Univ. of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Landscape Architecture, ana.kucan@bf.uni-lj.si Or Ettlinger, PhD., Prof., University of Ljubljana, Faculty of Architecture, or.ettlinger@fa.uni-lj.si
2010 Entrance behind the castel wall
City park
01
Slovenska Bistrica Academic work: University of Ljubljana, Biotechnical Faculty Landscape Architecture Studio, 4th semester Mentor: prof. Ana Kučan Worked on: design, graphic presentation, physical model (cooperated with Petra Grmek, Žiga Abram, Maja Govže)
Park extension behind the castle
The city park in Slovenska Bistrica, which contains the oldest Carpinus betulus tree alley in the world, is in need of renovation. The project proposes the integration of the castle into the park and opening of park borders, thus widening the park area in the awareness of the inhabitants.
2011 Harbour reclamation
Harbour square and waterfront
02
Bremen Academic work: Erasmus exchange programme, Technical University Munich, Faculty of Architecture Landscape Architecture Studio, 5th semester Mentor: prof. Udo Weilacher Worked on: graphic presentation, design (with Isabel MeierHearth), physical models (with Isabel Meier-Hearth)
In Bremen, Germany, the sea traffic is gone and big industrial areas of old harbours present an opportunity for development. The project deals with public open spaces of an existing urban plan. The design brings the visitor closer to the water to experience the vast space of the landscape of northern Germany.
A stroll in the park
Harbour waterfront
Inner courtyards
Road
Elevated park edge
Volleyball
Children’s playground
Road
Playgrounds in the park The slightly elevated edge of the park separates the visitors from the traffic.
higher vegetation – urban area
lower vegetation – water
Skatepark Volleyball Lawn
Basketball Playground
Entrance square
The park represents a connection between the new development area and the rest of the city. It stretches from the water, with planting of low shrubs and native grasses, to the more urban area, covered in trees and containing playgrounds.
River promenade
The middle part of the park with native grasses and shrubs
Inner courtyards
2011 al
pri
fas
-g
je
1.
ds
tro
kle
t
ga le
pri
tlič
na
ds
na
ds
a-
str op
C’ new volume
pje
rija ale
4.
ds
pje
pri2. na tlič ds je tro p
-g ob jek
1.
kle
pje
pri
tlič
je
tro
pje
na
ds
tro
pje
kle
t
rija -g
tel
ta
ds
tro
B pje
Building storeys
C’
klet
pritličje
1. nadstropje
2nd floo
B’ 2.
kle
na
ds
tro
pje
t
l ho ste
a - galerija
N
kt
50
ob je
1:2
b-
A
jek
-h
tb
na
ob
os
3rd floor
1.
D’
Academic work: University of Ljubljana, Biotechnical Faculty Architecture Studio, 6th semester Mentor: prof. Tatjana Capuder Vidmar Worked on: graphic presentation, design (with Maja Baloh), physical models (with Maja Baloh)
ds
4th floor
str op
jek
50
A
na
2.
ad
ob
C
03
Pr sk a raz ši
C 4.
je
1:2
n
ale
t2. n
D
lum
ta
C
tro
kle
N
vo
C’
jek
os -h D’
Art Gallery Ljubljana
ds
C’
tb
50
B
na
jek
1:2
ob
C
1.
a
3. n na ads t ds tro ropje pje
rija
pje
tel
D
tro
ob
N
lom
5th floor
-g
t
tor
je
ale
kle
D’
tro
ta
l -h os te tb
ob
A’
ds
ros
Vt za a nam drž ev a Ob pro slep Da stor i fas se s s t B prek ek Da ini m tor se v r a, na zel n dru a R Vs im gi e str tkiv tri in an a z te Rim rven sk cije ou lic v p o.
C
na
t
na
ap
za
nov volumen A’ D
tro
je
pje
2.
eg
pje
1k. lentad
tro
jek
D’
ds
vn
tro
je
3.
B na
sta
B
lokacija in slepa fasadav
t
1.
raz
lok 2.
kle
C’
je
A
A’ C
pje
kt
D
an
D
na
ob je
C’
v
gib
av
Concept development
C’
rija
ob jek ta
A
az
ad
tlič
1.
B na
ds
tro
pje
A’
B’ kle
t
2.
na
ds
tro
pje
vra m esta tna
vra
na
olu
ai
me
ns
n
lep
af
as
raz
gib
ad
av
an
je
raz
sta
vn
eg
ap
ros
corrugation and adaptationa A
tor
zalom volumna
za
lom
vo
lum
na
no v olu ac novvvolumen me ija in sle n pa Trg fas m lj
lok
lokacija in slepa fasadav
a mestna vrata
separation into storeys and diversification razgibanje razstavnega prostora
Cross sections
D
D’
klet
1.
pritličje
3.
na
ds
tro
na
C’
ds
pje
D
tro
pje
pri
tlič
je
zalom volumna
om
og
oč
razgibanje razstavnega prostora
omogočenje razgledov
2. nadstropje
rija ale -g
ta
1. nadstropje
jek ob
4. nadstropje
N
Basement
C’
nov objekt
je
D’
3. nadstropje
1st floor
nov objekt
en
Situation plan
or
new building
la a raz Trg mladinskih delovnih brigad predstavlja eno od najpomembnejših vpadnic v mestno jedro. Na stičišču večih cest in ulic prestavda A v ka pom dinsk gle kš do B’ lja pomembno vozlišče v mestnem tkivu. Vsaka ulica, ki se izteka v trg ima poseben karakter in podobo. Pri tem se poraja vprašanje, en emb ih d v ka no elo raz slepa fasadav Pro Trg mladinskih delovnih brigad predstavlja eno od najpomembnejših vpadnic v mestno jedro. Na stičišču večih cest in ulic prestavrak vo vn zalom volumna razgibanje razstavnega prostora kakšen karakter pripada in vprašanje, alilokacija je inpodobo trga mogoče oblikovati? nov volumen gib ter zliš ih b lja pomembno vozlišče v mestnem tkivu. Vsaka ulica, ki se izteka v trg ima poseben karakter in podobo. Pri trgu tem se poraja Tiv blem r an prip če kakšen karakter pripada trgu in ali je podobo trga mogoče oblikovati? ols v m igad j ki pred e a da raz in es pre Pre Problem predstavlja nedefinirana in šibka podoba Trga mladinskih delovnih brigad ter slepe fasade, ki so videti ob vpadnici v mesto ob Trž stav t t d r n sta gu s e aš lja nedefinirana in šibka podoba Trga mladinskih delovnih brigad ter slepe fasade, ki so videti ob vpadnici v mesto ob Tivolski in Tržaški ulici. Poleg tega luknja v pozidavi naProblem Rimski in Aškerčevipredstavlja ulici slabi podobo prehoda iz ulice na trg. sk dlag in m tk tavlja vn ki a ali uli nede ivu eg raz ulic a se en ci. je Predlaga se ureditev trga, ki naj bi postal podaljšek Rimske ulice ter dobil podobo vozlišča, kjer se stikajo pomembne Rimfi Tivolski inmočno Tržaški ulici. Poleg tegapoti.luknja v pozidavi na Rimski in Aškerčevi ulici slabi podobo prehoda iz ulice na trg. ap šir a n ure po . Vsa o od Po nira ile ska ulica nosi posebno podobo starega mestnega jedra s tipologijo hiš, gabariti ter tlaki. Ima karakter peš poti. Vse te kvalitete naj bi se o ros do leg na ka na na si p ditev razširile na trg. b Vt in u t jp o o teg trg ora se trg šib trg lica om za a nam a . b a , a no , k za luk ka V ta namen se trg navidezno loči od Prešernove ulice ter s tlakom poveže zse rimsko. Prej neobljudenitrga, zeleni otokki postane krajbi postal podaljšek Rimske ulice ter dobil močno podobo vozlišča, kjer se stikajo pomembne poti. Rimdrž mo ki s emb Predlaga ureditev naj l nja pod po i na o ev en s e B zadrževanja. Trg se naveže na Tivolsko ulico in s tem poveže novo Tobačno tovarno s preostalim delom mestnega jedra. n go m do j b an v p ob če iztek ejših Ob vo bo i p ja. e trg ska ulica nosi posebno podobo starega mestnega jedra s tipologijo hiš, gabariti ter tlaki. Ima karakter peš poti. Vse te kvalitete naj bi se oz a T ob a lum Ob slepi fasadi na Tivolski ulici se vstavi nov ozkek volumen prilagojen lokaciji. Funkcija le-tega je galerija, ki deluje kot javni razstavni Trg na sta ost ida rga pro slep liko v tr vpad reg al p prostor s steklenimi stenami skozi katere se tudi iz ulice vidi razstavljene umetnine. na vi se vide if va g im nic Da stoB razširile nasmeri. trg. na mlad a m od na Da se prekini monotonija dolgih in ozkih hodnikov, se volumen zalomi v več zn ti? r s asad ap vm a R n se A v o in lj e e ov im sk stn šek os es že loč pre stek i na s ih e t v k Da se vrzel na Rimski in Aškerčevi ulici zapolne, se jo iz obeh strani zapolni z gabariti. Na eni strani gabarit tvori lupina praznega prosn i e n n le T be Da i in kin olu ov ga Rim a T od o je de nim ivo n tora, na drugi strani poln prostor - nov volumen. Funkcija tega objekta je hostel. i s lo P je A iv m o s ls m k d tor e v šk ols reš dra ke bjnov lokacija in lslepa ro e V ta namen se trg navidezno loči odrazgibanje Prešernove Prej neobljudeni zeleni otok postane kraj on i ste ki u oakrak fasadav erč vnih r zalom volumna razstavnegaulice prostora ter s tlakom poveže z rimsko. omogočenje razgledov nov objekt a, ek volumen A’ ko ern C’ oto na lic acte . Na n D s tip ulice D’ na zel n t Vse tri intervencije v prostoru tvorijo celoto, ki jača vlogo Trga mladinskih delovnih brigad, ter povezuje ta prej odrezani del mestnega ev brig o uli ijrain st nij mi i se iu dru a R tkiva z Rimsko ulico. olo ter co ve u zadrževanja. Trg se naveže na Tivolsko ulico in s tem poveže novo Tobačno tovarno s preostalim delom mestnega jedra. Vs a d sk inpo ičiš lic ad t im gi e gij d li in olg ozi vsta is sdleo ču str ski tkiv tri in o h obil s t ce t vi lab er sle ih k b v a p e e a n o in iš a z te ni r m ip in a .fP ečih t , g moč po Ašk oz ere s ov o po s tla od pe fa arsi t Rim rven ab ln zk kih ve ob s om C’ le-tega D je galerija, ki deluje kot javni razstavni D’ e aedm cest C Tivolski ulici se vstavi nov ozkek volumen prilagojen lokaciji. Funkcija arit no p Ob slepi fasadi na sk cije pro erče že kom o p ade ho tud ek v avse in i te odo ou no sto vi u p dn i iz olu reh , kiT raz ogoč r tla bo po ulic lic v pro vo ove iko r - lici prostor s steklenimi stenami skozi katere se tudi iz ulice vidi razstavljene umetnine. od srgo m uli me o. raja pr gib en sto ž v Trg mladinskih delovnih brigad predstavlja eno od najpomembnejših vpadnic v mestno jedro. Na stičišču večih cest in ulic prestavT k n v c e z o lj a v o n i. ,s ov a aiz p id laed ba z r ru an je Im zlišč vp esta lja pomembno vozlišče v mestnem tkivu. Vsaka ulica, ki se izteka v trg ima poseben karakter in podobo. Pri tem se poraja vprašanje, e v e vid pril vo poln im č u t o tvo in k r a Da se prekini monotonija dolgih in ozkih hodnikov, se volumen zalomi v več smeri. j i r no e r az aš volu i ra ago os kakšen karakter pripada trgu in ali je podobo trga mogoče oblikovati? c lum e, ka a, k akš lim rijo an tov sko. az gle rak jer me zst jen n bkihv e eem en se jo je, sta do ce arn Pre n z avlj terP se n ka abntrog pdaedlon .F Problem predstavlja nedefinirana in šibka podoba Trga mladinskih delovnih brigad ter slepe fasade, ki so videti ob vpadnici v mesto ob lot B vn v o s j ne un iz o alo en lokac pro stik rak .vo vicni o, Tivolski in Tržaški ulici. Poleg tega luknja v pozidavi na Rimski in Aškerčevi ulici slabi podobo prehoda iz ulice na trg. kc eg mi e u ij pre ob Tiv ešble ki ajo ter zliš ihv bm pm ija beh Da se vrzel na Rimski in Aškerčevi ulici zapolne, se jo iz obeh strani zapolni z gabariti. Na eni strani gabarit tvori lupina praznega prosa lju jač o v v me i. Fu o č o p e s r t p p t ls e s ig eg tra av eč tnin nkc tali den ros Predlaga se ureditev trga, ki naj bi postal podaljšek Rimske ulice ter dobil močno podobo vozlišča, kjer se stikajo pomembne poti. Rimki i.pV resd om ripa v m satdo a n lo i e o s in m e ij i d e ob tor ska ulica nosi posebno podobo starega mestnega jedra s tipologijo hiš, gabariti ter tlaki. Ima karakter peš poti. Vse te kvalitete naj bi se tora, na drugi strani poln prostor - nov volumen. Funkcija tega objekta je hostel. 1. nadstropje 4. nadstropje me . 3. nadstropje a le go2. nadstropje Trž steavk mbn a tr est prbed de zPerle e jek zapo C’ a r d razširile na trg. n Trg i. losm aš ljvaa e p gu teg em sta ta i og lni ka nla z am li k a n in t o je a a t z v i m o lom ra u uli eedte ti. R ali tkiv lja je ks ho ga V namen se trg navidezno loči od Prešernove ulice ter s tlakom poveže z rimsko. Prej neobljudeni zeleni otok postane kraj 4. nadstropje lad klet pritličje 1.ta nadstropje 2. nadstropje 3. nadstropje ci. ga zšir elicsatnn epuors e n ste ba ins vo zadrževanja. Trg se naveže na Tivolsko ulico in s tem poveže novopovezuje Tobačno tovarno s preostalim delom mestnega jedra. del mestnega ler ile eogs etda riti. Po finairjab im- je po u. Vs no o Vse tri intervencije v prostoru tvorijo celoto, ki jača vlogo Trga mladinskih delovnih brigad, ter ta prej odrezani l. kih l ij a n u n leg niase i je V t a, do aka d n Na mn p itevk D de k a bo Ob slepi fasadi na Tivolski ulici se vstavi nov ozkek volumen prilagojen lokaciji. Funkcija le-tega je galerija, ki deluje kot javni razstavni teg in š en uli ajp a A’ lov za a na i de trg. odsrae.b trragj a tkiva z Rimsko ulico. t is c prostor s steklenimi stenami skozi katere se tudi iz ulice vidi razstavljene umetnine. ib o a d r lu m nih n g a , m rže en je tra luk ka o p ki am ,k em Da se prekini monotonija dolgih in ozkih hodnikov, se volumen zalomi v več smeri. brig k ni i v n p n o o s an og se o ja b gO do aj b ab ad ja. e trg t jav v p dob oč izt nejš no bo i p Da se vrzel na Rimski in Aškerčevi ulici zapolne, se jo iz obeh strani zapolni z gabariti. Na eni strani gabarit tvori lupina praznega pros, te e o ek pro asrle Trg na ni r oz a T ih D’ vv it p sta ost rp tora, na drugi strani poln prostor - nov volumen. Funkcija tega objekta je hostel. C ida rg bli a v vp se vid azst olu D st tvi of reg al p ov ko a vi a m av na ezn ez a se or s arislu m a m od va trg im dnic C’ na ni lad Den D’ uje ve Vse tri intervencije v prostoru tvorijo celoto, ki jača vlogo Trga mladinskih delovnih brigad, ter povezuje ta prej odrezani del mestnega C ste adpiinn o t a p i? R e že loč ap vm stn ljše tkiva z Rimsko ulico. im ins Da ta p rekin kle a T piv n i o k k r s e n e o a ih se ki ga Rim Tiv d P tor se v rej o i m imi aozls ne be stno d in onm o jed sk kg 4. s d a, ols reš r Aš elov n k je o o na zel n reza noto tena i ualipcr e r na d k e k v a n a g o u rno erč ih rak ro. oobč s t ulic dru a R ni d nij mi iossds Vs b T li e v ip a e e e N t jenkj co raz tro r s vi er rg a e e gi im olo ter tkiv e tri uli igad str sk l me dolg kozi vsta stič in ulic te ra pje ljain p mla gib gij ci st et vi an i in a z inte stn ih 2. o h dobil an zg sla ter s n ka poomdodinišsčku em er ip in ka na Rim rve led je iš, bi kš m le oln Ašk ega oz tere ov o bo ihve ds po s tla raz en em po pe ga očn kih se ov sk ncije zk b.nP dčeih pro erče tro ve k d b f k o e sta lo t o r a o o h a o a u i ž v k P sa pje uli sto vi u rak vtoe vcne od di riti po en m bo ro vo v d co pro m s ih z p b n iz ne d t li r e t o t li lu p er Tivre lem iko er ob sto šsče binrig ,k - n ci z . vo ove ga p o e t h i o v, ulice men u ov r la ru ž ap p T ls ipa vom alicd ob e z pro se ki. voz koida prseodv tvo vo oln r vid pril a d p a in e I r v id a t jast rreesd iz čn lum e, ma Prlišč sto im olu i ra ag rijo Tržuli staevti rgu vnpe e a, o t sk ts oje ra m1.e nadstropje en se z ašce ljaob C’ skkar dla ov o. a atvav klet pritličje celo 2. nadstropje 3. nadstropje 4. nadstropje in rm . F jo ki n nev n z stav n lo a a gkje arn Pr ali štaknivje - lja e uali t dpea to, un iz o raz uklictera srese ej alo ljen ka u,. c o je n fi kc r d i. ki b a n g o š u n s p eo mi e u ciji. po Vsa iril . o nirica P ija eh npoeš rsetdik od jač z e d r m i b v n s le k s a it a e F t ob n av na ip eg tra ve etn un ejo os Vljud g t va m lom o t a ulic ajpo a o ni čs trg pootsi.eV v tprog log tali ta en D k eg inešsib 1. rga a, m vo zam naimz a lu tok . bje zap me ine. cija bsne m a oT 3. na držde eele lum otpe ,ekm lemo ki s emb kta oln ri. kn oabpo na rga ds evlom n sni teg ja okdv i nbanje go e iz nejš ds i na je tro mla an eott v p dob oabli bpi če tek tro Oab je kle ho z ga ih ja m o p r a p o t o o g d ob . Tes knp a v vp etse toi.s je ste ba pje zid Trg t ins pro slegpale rgtn aov t li a t a R r k t a a l. a it n k d raeg im D’ ih d sta ov rg vi lp seeg id i. N nic sto i farij mla j D e im a n o a a b a n n z s t a a r d ae i? ajevd neok elo im ap vm Rim din se s s a,dki i sees aljš ežra rloa ni vn os e pre tek ndae tne ek e. n čj i sk skih str ih eb stno no D i in kin len Tluivje ga Rim a T od d brig en aan vo i m imi oklso jed sk Aš elov ivo Pre ka jedro tor sei vga ad bje on ste kti ja ke eu nih om lsk še rak ra rzbea a, , te uliv r o kt r n s č li o ter . Na n b t n r og c ev on am ni s tip ce a d l nitat rp ov rig uli s i r 4. in oč ij t o i v c e e a a t u o V e a r R ič s ori o in uli log r d ug lic d t sev Trg po na do ko zvsstat en išč i i s im e c ij o d lu z a s s lg ds tkiv etrzi uinje r je e o s m lab sle lja tra kpi in ih i ka vvnii n tem ter hiš bil m lad obo. u ve tro r a z teta n az i in t 2. p p o a č e ip ,g po in raz pje oz re s v o gle po s tla na Rim rvp oln Apšrkae ab očno do keafkašs omem skih Pri te ih ce er zk kih ve gib e ds do arit bo eand st sk necjijoed pro zrnčee že kom pri ho tud ek v tro e bn de m v in an i te podo ou vrepz no sto gvai u po dn i iz olu tlič C’ Pro preh k,akrai s o vo lovn se po uli pje j b r li e v p v a li r ik c r o t c o o o u m e k r c lak nsit je o. raz - n oisz ov da toerv zliš ih b raja pr lic vToiv ble To že en klet doer i. , o e e a id 2. nadstropje z č m 1. nadstropje b r z s iz s p v v po Im olils ul m ač tav e v vid pril rim ščk pr uli reiptiao e v m igad vpra stav tveo a olu lne n a a B B’ i e o c s o n i k ds lum raz goje srtijno e n dba v es pre šan eg me , se tov ko. Pre arak ,inkje t a t trpga tne ds je, ecge ap en stav n lo n. arn Pre t Trržs av d alot Fu jo iz za D ros o s j ne ska laga er pe aešksit lja ne rg. udn inic m tk tavlja 2. nadstropje o, nk lom ljene kacij ob ai liv uli ivu š p uikliacjo de o t r p s c k e o a e i. u b e r ij i i c jeme . V no eo zljšuir a ra B B’ at hs jač v v me Fu C’ po po finira sta dil e no ured oti. V i. P stdo sa o eg tra av eč tnin nkc m n si a o ni oobb ka u d na log sm e. ija V lim nni p itev se legem a in jp ot bje zap oT eri. le- ta n deloazetrle š g ose trg te k tebgn rga lica, om kta oln ztaeg am rga 3. m .ni ot bno a, k valit aelupko ibka draž iz mo ki s emb je na m o i e p m e t n p n je k n i. D e g e ho n go lad ds vaga se estn po odo aj b te n jaRvim odo 1. ste aba če iztek ejših nja ins tro Ob na le.r trg eg sta bo i p aj b po- ba riti. l. ob a kih o pje ijTar a ds z T n Na pro slep liko v tr vpad g, ksi navid jed e kr stare stal i se idav rga tro de D’ eDn sto i fa aj va g im nic i n mla edne ez ra. ga po lov pje ti? aR ai sst r s sad da aluvje no nih d D’ ap vm m in r lj e e ežk im apn ste i n stn šek os e brig eont loči sk skih riegk kle a T eb stno no eg i in ainb ad Da ajaTv od d iv en n a je Rims vo , t e se iam nio Pr Aš elov iv rito imi s olsk ka jedro dra ke orap vr bje rlsaz eše ke nih rak t i t n v u e u z k r ootroi na lic , onv el sota rn kt st če lic ter . Na C brig aedz na o u i e m ip v lu v n v li s s i n 4. in ijp olo ter is uruje R co eu ev tič uli ad Vs a in i om p k na d im g c iš e g s d li in a o t o t o i i astp sk do ču og priha zi k tav sla er s lg ds tkiv tri in Aijo h obil s t ce t A’ r b i i r v o a le b e e tro a e z n o in iš, mo a z te nji o če rs m ip inne ter pe Trg ov . P ečih pje pdor Ašk g o p o g č n e t Rim rven r o f a z la do ov akih i te ce je ez ba no ln pro se t zke ež kom bo aljsaadp mlad s raz m sk cije parno erče riti po 2. hso- ud k v en ou isdt vi se t in u p kare eo,mk insk ter dob gle dn i iz olu na ov pov oerl m ulic po lic v pro khšo ei m li iko tla o v ds do o T ež u m o. edna sobv ih d - ne raja c pr sto ki. v, s lice en o tro ob e z osvtn i zap kiz o ev elov ru arau nid Im zliPšrč vp esta vid pril ač e p r o e v im t t n j o ln a v g olu raš vvo A no e klitcee i zolib ih A’ olu i ra ago a m e, sk kTaiv oab,lek rijo š a b t r o z s r m o je č v m je n n aokls parip epa riga en e jo va . P je, en stav n l ce te rps vd t . r r
objekt a - galerija
A’
enabling views and opening terraces omogočenje razgledov
zahodna mestna vrata
a
C B’
t
ta
objekt a - galerija
vv
cij
1:250
objekt b - hostel
no
ka
In Ljubljana, where the medieval city tissue meets the modern city, there are many empty facades of old buildings. The project proposes a narrow building that adapts itself to the surrounding space and covers one of these empty facades. It’s function is a gallery for display of student works of the nearby Academy of Fine Arts.
2011
Situation plan Museum park
Službeni vhod
Stavba administracije
Muzejski park in lapidarij
Pisarna zunanji sodelavec Pisarna 22m2 dokumentalist 22m2 Sejna soba 31m2
Skladišče pisarniškega materiala Fotokopirnica 11m2 22m2
Sanitarija 11m2
Čajna kuhinja 22m2
Depo kustos 20m2
Pedagoška soba 129m2
Pisarna kustos 22m2
Depo kustos 20m2
Zbirka težkih predmetov 193m2 Službeno dvigalo 6m2
Zbirka težkih predmetov 282m2
Pisarna kustos 22m2
Službeni vhod v garažo Depo kustos 20m2
Pisarna kustos 22m2
Otroški kotiček 80m2 Knjigarna-trgovina 82m2 Pisarna kustos 30m2
Castle
Arhiv dokumentacije 146m2
Garderobaprodaja kart 18m2
Kavarna 168m2
Službeno dvigalo 6m2
Vhodna avla-zbirka težkih predmetov 530m2
Tovorno dvigalo 12m2 Dvigalo 6m2
Knjižnica 200m2 Vhod za obiskovalce
Skladišče za fototeko 80m2
Museum
Monastery
samosatan
River Drava
Concept development
Archeological Museum 04
panorama castle
Ptuj Academic work: University of Ljubljana, Faculty of Architecture Architecture, Workshop, 6th semester Mentor: prof. Aleš Kobe, prof. Ana Kučan Worked on: concept (with Damir Flego), landscape architecture, graphic presentation, physical model (with Damir Flego)
museum town center position in the circular path through Ptuj
the site
layo mon
Ptuj, the oldest city in Slovenia, stands on remains of a Roman town. It is rich in archeological heritage and therefore in need of an archeological museum. The project proposes a grid on the ground floor that follows the grid of the old Roman town. Above that grid floats a volume, opened towards views of the surrounding landmarks. The first floor continues into the museum garden with a lapidarium.
out of the raster parallel to the nastery
panorama river
town center new volume next to the monastery
opening of views
concept for the museum and the park
2012
Ljubljana lies between two rivers. The northern river is called Sava and is encircled by villages or remnants of villages that the spreading city has already swallowed. The goal of the analysis was to determine to which degree those villages are still independent and how would the spatial and social situation of the area allow their independent development.
Urban and landscape analysis 05 Ljubljana Academic work: University of Ljubljana, Biotechnical Faculty Urban planning, 7th semester Mentor: prof.Tatjana Capuder Vidmar Worked on: research (with Žiga Abram, Matej Busija, Sara Novak), graphic presentation (with Žiga Abram, Matej Busija, Sara Novak)
Map of toponyms in the area
Landscape typology analysis. The area has an interesting mixture of landscape types. It is most characterized by alluvial terraces left behind by the river.
Population of villages. The growth of the city has also caused the nearby villages to grow.
Age of settlements. The settlements along the river (pink) are the oldest, while most of the city was built after WW II.
Flooding and water reservation areas. All the older buildings have been built on the alluvial terraces and out of danger of floods.
2012 Povezava Ljubljane z reko Savo 2012, Urbanizem Mentor: doc. dr. Tatjana Capuder Vidmar, Sodelovali: Žiga Abram, Matej Busija, Sara Novak
village borders
Broader urban and landscape development plan
new connection
village center
new connection point of interest
point of interest
village center
village borders
new connection
village borders
main traffic corridor
village center village center
point of interest
secundary traffic corridor
Settlements along the river
Urban planning 06 Ljubljana Academic work: University of Ljubljana, Biotechnical Faculty Urban planing, 7th semester Mentor: prof.Tatjana Capuder Vidmar Worked on: design, graphic presentation - areal views (with Žiga Abram)
Development of village Tomačevo village
meadow preservation riverside park new housing with traditional building pattern
pedestrian bridge river access
Despite the fact that Ljubljana lies near a big river, almost none of the inhabitants are aware that the river is just one step away. The suggested urban development plan does three things: it connects the city center with the river and places it on the mental map of it’s inhabitants through a series of “stepping stones”, it allows the ring of villages along the river to develop further as communities and it suggests a building pattern that follows the traditional building pattern and enables the growing villages to expand.
Recreation area 07 Panovec, Nova Gorica Academic work: University of Ljubljana, Biotechnical Faculty Landscape Architecture Studio, 7th semester Mentor: prof. Davorin Gazvoda Worked on: design, graphic presentation View of the wetlands between the city and the hill
observation deck
wetlands preservation
2012
new pathways
existing supermarket
entrance plateau
outdoor events area
existing water canals circular path around Panovec
Panovec is a hill next to the city of Nova Gorica. It is a nature conservation area and at the same time a popular recreation destination. The project connects the city centre with the hill through a now degraded border area of wetlands lying between the urban tissue and the forest. Through the new development, this borderland becomes an object of interest itself. It has qualities of both – the urban environment and the wild nature. It enables the nature to come into the city and at the same time allows the inhabitants to get closer to the nature through designed corridors.
caffe
new walkway
entrance plateau restored orchards
playground
mixed use buildings
outdorr theathre new walkway b’
bird observation deck b
circular path observation deck
wetland restaurant a’
parking
mini golf
a
restaurant
po
open air cinema
a’
caffe
b’
entrance plateau
village Palude
ond
New path along the forest edge with a bird observation deck in the background
mini golf course
a
new orchards
a
wetlands
b
2012 Out of Scale 08 Perception Workshop Academic work: University of Ljubljana, Biotechnical Faculty Out of Scale Workshop, 8th semester Mentor: prof. Udo Weilacher Worked on: concept, photography
The workshop explored different scales of landscape and it’s development on different scales through time. Model figures were used to explore the landscape on a small scale. This enabled us to identify with the figures and try to understand how the environment functions from their point of view.
The Hunter is competing for food with large red-eyed monsters.
The red-eyed monster
Food The Hunter
Hunter’s trench
2013
25 m 20 m
30 m
35 m
Bohinj is a glacial valley with a lake in Slovenian Alps. It was formed by glacial processes as well as tectonic movement. The analysis explored Bohinj’s diverse and interesting morphology in order to link it to different uses around the lake. 15 m revealed difThe trigonometric analysis ferent slope inclinations, sun exposure, erosion, as well as other interesting landscape formations (below). In the end the analysis explored the existing uses in relationship with the morphology and pointed out problems and opportunities for further development. 0m
55 m
0m
15 m
15 m
15 m
Morphological analysis 09
30 m 45 m
Bohinj Academic work: University of Ljubljana, Biotechnical Faculty Landscape Architecture Studio, 9th semester Mentor: prof. Darja MatjaĹĄec Worked on: analysis, graphic presentation, physical model (with others)
40 m
35 m
Steep slope
Analysis of problems and opportunities in the valley
Flat slope
Other glacial formations
2013 Functional distribution of uses
Lake preservation and development 09
summer autumn winter spring activities activities activities activities
Bohinj Academic work: University of Ljubljana, Biotechnical Faculty Landscape Architecture Studio, 9th semester Mentor: prof. Darja Matjašec Worked on: design, graphic presentation, physical model (with others)
Spatial distribution of uses around the lake
The Bohinj lake lies in a national park and is a nature preservation area. It is also a popular tourist destination during the summer and winter months. Different activities and uses, however, are unequally spatially and seasonally distributed around the lake. The project deals with the redistribution of different activities around the lake to enable efficient nature protection and equal distribution of recreation opportunities throughout the year. This also enables tourism as a main source of income in the area, to function in all four seasons. In this image is the renovation of the village center new park next to the lake.
church
hotel
shopping, pedestiran area
extreme sports center
new recreation path
parking
planted screen
2013
Ĺ kofja Loka historic city center
river canyon
lower square castle park main square
bathing area
city wall promenade
Competition for historic city center restoration 10 Ĺ kofja Loka Competition entry, Honorable mention Worked on the project as team leader. Led a team of students from concept phase to the final graphic presentation.
bathing area
New bathing area along the river is open to different kinds of use and can be enjoyed throughout the year.
dam
bathing area
steps
N
The project is a restoration of medieval town center of Ĺ kofja Loka and banks along two rivers that surround it. The project suggest a circular path through three levels of the medieval town - castle, town and the riverbanks.
lawn
Bathing area
Urban furniture canyon walkways
Cankar sqaure
fountain
canyon walkways
street lamps, benches and bins
fountain
main square
monument
Main square with new paving, trees and urban furniture
benches, info signs and street lamps
terraces
terraces canyon walkways
bottom view
canyon walkways
River canyon and new walkways
terraces
View of the river canyon with canyon walkways
canyon walkways
2013
viewpoint 3
pond
habitat A
visitor center
maintainance building
Tiger Habitat 11 habitat B
pond
ZOO Ljubljana viewpoint 1 Built project Worked on the project as an landscape architecture intern at Landart. Involved from concept design to construction plan and construction.
viewpoint 2
The project designs a part of Ljubljana ZOO as a habitat for a pair of Siberian tigers. The designed area primarily fits the tigers but also allows the visitors to observe the tigers without disturbing them. The new tiger area was planted with plants native to the tiger’s natural environment, but also in a way that marks the entrance to the “Asian part� of the Ljubljana ZOO.
Plant species 1 Fargesia robusta 2 Berberis thumbergii 3 Ligustrum vulgare 4 Crataegus coccinea 5 Juniperus virginiana 6 Pinus cempra 7 Juniperus rigida 8 Fraxinus excelsior 9 Partenocissus tricuspidata 10 Alnus glutinosa
\Users\landart\Desktop\landart_CGP_mod_mail.jpg
Naročnik:
MOL OPVI, Resljeva 18, 1000 Ljubljana
Objekt:
OGRADA ZA TIGRE
Vrsta dokumentacije:
PROJEKT ZA IZVEDBO - PZI
Načrt:
2. NAČRT KRAJINSKE ARHITEKTURE
Risba:
2.5.6. ZASADITVENI NAČRT - OBMOČJE 1
Odg. vodja projekta:
Izidor Habjanič, univ. dipl. inž. kraj. arh., ZAPS 0591 KA
Odgovorni projektant:
Izidor Habjanič, univ. dipl. inž. kraj. arh., ZAPS 0591 KA
V ZOO LJUBLJANA
Sodelavci:
Visitor center
Številka projekta:
MOL-2013/1
Merilo:
1:250
Datum:
marec 2013
Št. lista:
2.5.6.
Tiger pool construction plans
The tiger swimming pool must gradually deepen to make the tigers feel safe to enter it. It is located in an area that tigers will frequently visit and visitors can observe without disrupting the animals. The composition of rocks around the pond soften it’s edges and blends it in with the surroundings.
Viewpoint construction plans metal plate HEB profile 14x14 cm ceiling covered in wooden planks 15x2.5xD cm colored polished concrete wooden mask roundpole fence, d=10 cm construction wooden poles 12x8xD cm bearing construction pole HEB 14x14 cm tripple glass window d=27 mm, h=200 cm, w=350 cm rectangular PVC drainage 8x8 cm
One of the viewpoints
Happy sleeping cat
2014
lahko primerke dreves za sajenje v urbanem okolju. različna dogajanja in omogoča večjo preglednost Na poti se pripenjajo območja javnih novih in obstoječih prostor Barja postane povezan in čitljiv. Barjanska cesta se vza naravo Zodvzemamo izravnavo višine tlakapoti preoblikujemo most vprostora. ploskovno površino, ki kot »prometni lamne panoje. Park predstavlja zeleni klin, zajedo vrazvijanje mesto, ki poveže mestno inkot kulturno Obravnavano območje predstavlja velik potencial zaenovito redne uporabe zelenih površin zelenih površin, namenjenih druženju in preživljanju časa vin naravi. skemu invzorcu. obstoječih poti prostor Barja postane povezan čitljiv. Barjanska cesta se vkrajino naravo Z novih izravnavo višine tlaka preoblikujemo most enovito ploskovno površino, ki »prometni lahko odvzemamo primerke dreves sajenje vBarje. urbanem zelenih površin, namenjenih druženju in preživljanju časa vokolju. naravi. izteče v obliki široke peš poti,za ki se na krajinskega parka prilagodi lokalnemu krajintrg« povezuje obe strani mostu –večnamenski mesto inobmočju preko obvoznice. Vanj jepeš umeščen ki za služi kot streha zelenega trga pod meščane in Degradirane površine jein mogoče preurediti v šotorjenje javne zelene površine namenNapovezuje začetek osi je umeščen nizek objekt., ki služipaviljon, kot servis in vrtičkarstvo. Pot vodi izteče vturiste. obliki široke poti, se na območju krajinskega parka prilagodi lokalnemu krajintrg« obe strani mostu –ki mesto Barje. skemu vzorcu. različni družabni programi in otroško igrišče. Slednje je predstavitev krajine katero so umeščeni jene začasnim rabam polji in dejavnostim. Prav tako ploščadi lahko območje predstavlja izhodišče za raziskomed kmetijskimi in vodi do razgledne ob Ljubljanici. skemu vzorcu. Na začetek osi je umeščen nizek objekt., ki služi kot servis za šotorjenje in vrtičkarstvo. Pot Barja pred izsuševalnimi posegi. Zasnovan je se kotpoteka mokrotni travnik, ki prehaja v sušnejšega in vodi sevodi vanje Barja. Nova poti med seboj poveže in jihservis zaključi všotorjenje celoto, kiprepletenih lahko obhodimo Na začetek osiureditev je umeščen nizek objekt., ki služi kot zamed injovrtičkarstvo. Pot Prek celotnega prostora krajinskega parka mreža seboj in povezanih med kmetijskimi polji in vodi do razgledne ploščadimreža ob Ljubljanici. vbatja območje igre. Prek prostora krajinskega parka se poteka med seboj prepletenih in na povezanih ali postopoma prekolesarimo. med celotnega kmetijskimi polji in vodi do razgledne ploščadi ob Ljubljanici. poti. Ker jeoblikuje prostor tudi znotraj obravnavanega območja raznolik, se poti glede vrsto in 3 preoblikovan profil nadvoza Ker jeobmočje prostor tudi znotraj obravnavanega območja raznolik, se poti glede na vrsto in 4 zeleni pas vegetacije je ločnica med pešci in prometom Cilj jepoti. sanirati in ustvariti javni zeleni namenjen vsem.inZmaterialih. urejenim sistemom pretočnost delijo v batja tri kategorije. Med sebojprostor se razlikujejo v profilu Široka pot S-J, pretočnost delijo v tri kategorije. Med seboj se razlikujejo v profilu in materialih. Široka pot S-J, novih obstoječih poti prostor Barja postane povezan in VPADNICE čitljiv. Barjanska cesta se v naravo PREOBRAZBA PROSTORA NADVOZA BARJANSKE ki in služi kot hrbtenica in glavna povezava narave z mestom, je sestavljena iz betonske intervenV mestu primanjkuje zelenih površin, ki bi sočasno nudile širši spekter začasnih rab, prostore, ki služi kot hrbtenica in glavna povezava narave z nivo mestom, sestavljena iz betonske intervenizteče včez obliki široke poti, ki se na območju krajinskega parka prilagodi krajincijske površine inpeš peščenega sprehajališča. Drugi ureditve so betonske poti zkolesarja integrirano Most obvoznico je trenutno namenjen Kot tak je je neprijeten za lokalnemu pešca ali zagotovimo namenjeni piknikom, različnim oblikam prometu. rekreacije, kampiranju ipd. Različne rabe površine inna peščenega sprehajališča. nivo ureditve betonske potihabitate zrab, integrirano V mestu primanjkuje zelenih površin, biDrugi sočasno nudile širšiso spekter začasnih prostore, skemu vzorcu. urbano opremo območju vrtičkov inkidružabnih programov, vpešca občutljivejše papaso incijske oviro za prečkanje. Cilj jeOstanke ustvariti enakovredno vlogo in kolesarja avtospredstavlja sanacijo degradiranega območja. ruševin nekdanjih vrtičkov odstranimo, V mestu primanjkuje zelenih površin, ki bi sočasno nudile širši spekter začasnih rab,zohrani prostore, urbano opremo na območju vrtičkov in družabnih programov, vipd. občutljivejše habitate pa so namenjeni piknikom, različnim oblikam rekreacije, kampiranju Različne rabe zagotovimo Na mobilom. začetek osi je umeščen nizek objekt., služi kotseservis za šotorjenje inpoti, vrtičkarstvo. Pot vodi umeščene diskretne peščene poti. se temeljne plošče podrtih kolib. Na ki območju oblikuje nov raster ki deluje kot okvir za namenjeni piknikom, različnim oblikam rekreacije, kampiranju ipd. Različne rabe zagotovimo umeščene diskretne peščene poti. s sanacijo degradiranega območja. Ostanke ruševin nekdanjih vrtičkov odstranimo, ohrani pa med kmetijskimi polji vodi do razgledne ploščadi ob Ljubljanici. Degradirane prostore se deloma sanira tudi zruševin rasterskimi dreves, kiobmočja jih jeohrani mogoče Trenutno jedegradiranega območje južno od obvoznice večinoma degradirano. Lokacijo kazijo nedeponirani Ocenjujemo, da imaininobstoječi most potencial postati ne lezasaditvami povezava med mestom in Barjem, dogajanja omogoča večjo preglednost prostora. Na poti se pripenjajo javnih srazlična sanacijo območja. Ostanke nekdanjih vrtičkov odstranimo, pav Degradirane prostore se deloma sanira tudi z rasterskimi zasaditvami dreves, ki jih je mogoče se temeljne plošče podrtih kolib. Na območju se oblikuje nov raster poti, ki deluje kot okvir kasnejših fazah razvojapresaditi na druge lokacije. Zasaditve delujejo katerih Prek celotnega prostora krajinskega parka se preživljanju poteka med seboj prepletenih in povezanih ostanki porušenih črnih gradenj in zaraščeno. Ob Ljubljanici jekot naselje črnogradenj, ki vza ampak točka interesa sama pokolib. sebi, kistihijsko omogoča zanimivo izkušnjo z razgledi nadeluje Ljubljano, Barje zelenih površin, namenjenih druženju in časa vnov naravi. se temeljne plošče podrtih Na območju semreža oblikuje raster poti, kidrevesnice, kot iz okvir za različna dogajanja inmost omogoča večjo preglednost prostora. Na poti sepoti pripenjajo območja kasnejših razvojapresaditi na druge lokacije. Zasaditve delujejo kot drevesnice, iz katerih lahko primerke dreves za sajenje v urbanem okolju. brez osnovne infrastrukture. poti. Ker jeodvzemamo prostor batja tudi znotraj obravnavanega območja raznolik, se glede na vrsto injavnih inje okolico. V fazah ta namen se preoblikuje z manjšimi intervencijami za dosego željenega učinka. različna dogajanja in omogoča večjo preglednost prostora. Na poti se pripenjajo območja javnih Prek celotnega prostora krajinskega parka se preživljanju poteka mreža med seboj prepletenih in povezanih zelenih površin, namenjenih druženju in vseboj naravi. lahko odvzemamo primerke dreves zase sajenje v urbanem okolju. 3rob preoblikovan profil nadvoza Obravnavano območje velik za razvijanje redne uporabe zelenih površin Prek celotnega prostora krajinskega parka poteka mreža med prepletenih in povezanih Ob zunanji so predstavlja vmeščena ozelenjena korita, kičasa nadaljujejo pokrov iz S-J, za 4 zeleni pas vegetacije je ločnica med pešci in prometom pretočnost delijo vmostu trinamenjenih kategorije. Med seboj se razlikujejo včasa profilu in vegetacijski materialih. Široka pot zelenih druženju inpotencial preživljanju v naravi. poti. Ker jepovršin, batja tudi profil znotraj obravnavanega območja raznolik, se poti glede na vrsto in 3prostor nadvoza 4 zeleni pas vegetacije je ločnica med pešci in prometom meščane inpreoblikovan turiste. Degradirane površine je namenjena mogoče preurediti v združenih javne zelene površine obeh koncev mostu. in kolesarjem je površina pločnikov, kinamensein od Kerkot je prostor batja tudi znotraj obravnavanega območja sezačasnih poti glede naprostore, vrsto ki mestu služi hrbtenica inPešcem glavna povezava narave z mestom, je raznolik, sestavljena iz betonske intervenVpoti. primanjkuje površin, ki bi sočasno nudile širši spekter rab, PREOBRAZBA NADVOZA BARJANSKE VPADNICE pretočnost delijoPROSTORA v zelenih tri kategorije. Med seboj se razlikujejo v profilu in materialih. Široka pot S-J, jene začasnim rabam in dejavnostim. Prav tako lahko območje predstavlja izhodišče za raziskomotornega prometa loči s pasom grmovnic. pretočnost delijo v tri kategorije. Med seboj se razlikujejo v profilu in materialih. Široka pot S-J, cijske površine in peščenega sprehajališča. Drugi nivo ureditve so betonske poti z integrirano namenjeni piknikom, različnim oblikam rekreacije, Različneizrabe zagotovimo PREOBRAZBA PROSTORA NADVOZA BARJANSKE VPADNICE ki služi kot hrbtenica in glavna povezava narave zkampiranju mestom, jeipd. sestavljena betonske intervenvanje Barja. Nova ureditev poti med poveže in km/h, jih zaključi v celoto, ki jopa lahko obhodimo Obstoječa hitrostna omejitev na dovozu naruševin most jeprogramov, 40 na mostu 20 intervenkm/h. služi kot hrbtenica in glavna povezava narave z mestom, je sestavljena iz betonske urbano opremo na območju vrtičkov inseboj družabnih vsamem občutljivejše habitate pa pa so ski sanacijo degradiranega območja. Ostanke nekdanjih vrtičkov odstranimo, cijske površine in peščenega sprehajališča. Drugi nivo ureditve so betonske poti zohrani integrirano alipovršine prekolesarimo. 1 obstoječe Najvišje dovoljene hitrostistanje vozniki upoštevajo, z novo ureditvijo pa se ki fizično promecijske in peščenega sprehajališča. Drugi nivo ureditve so betonske potihitrost zkot integrirano umeščene diskretne peščene poti. se temeljne plošče podrtih kolib. Na ne območju se oblikuje nov raster poti, deluje okvir za so 2 obstoječi jekleni ograji dodamo zelena korita urbano opremo na območju vrtičkov in družabnih programov, v občutljivejše habitate pa je sanirati območje ustvariti javni prostor namenjen vsem. sistemom taCilj zmanjša. To na sein doseže zin zožanjem voznega pasu ter spremembo vpripenjajo tlaku. Zkiurejenim urbano opremo območju vrtičkov in družabnih programov, občutljivejše habitate pa sov Degradirane prostore se deloma sanira tudi zzeleni rasterskimi zasaditvami dreves, jih je mogoče različna dogajanja omogoča večjo preglednost prostora. Na potiv se območja javnih 1 obstoječe stanje umeščene diskretne peščene poti. 2 obstoječi jekleni ograji dodamo zelena korita Trenutno območje južno od večinoma degradirano. Lokacijo nedeponirani novih inje poti prostor Barja postane povezan in čitljiv. Barjanska cesta sekaterih v naravo 2 obstoječi Z izravnavo višine tlaka preoblikujemo most v enovito ploskovno površino, kikazijo kot »prometni 1obstoječih obstoječe stanje umeščene diskretne peščene poti. kasnejših fazah razvojapresaditi naobvoznice druge lokacije. Zasaditve delujejo kot drevesnice, iz jekleni ograji dodamo zelena korita zelenih površin, namenjenih druženju in preživljanju časa v naravi. Degradirane prostore sepeš deloma sanira z rasterskimi zasaditvami dreves, kilokalnemu jih je mogoče v Trenutno območje odsanira večinoma degradirano. Lokacijo kazijo ostanki porušenih črnih gradenj in stihijsko Ob Ljubljanici je naselje črnogradenj, izteče vje obliki široke poti, ki natudi krajinskega parka prilagodi krajintrg« povezuje obe strani mostu –obvoznice mesto inobmočju Degradirane prostore se južno deloma tudi zBarje. rasterskimi zasaditvami dreves, ki jih jenedeponirani mogoče v ki lahko odvzemamo primerke dreves zase sajenje vzaraščeno. urbanem okolju. kasnejših fazah razvojapresaditi na druge lokacije. Zasaditve delujejo kot drevesnice, iz katerih ostanki porušenih črnih gradenj in stihijsko zaraščeno. Ob delujejo Ljubljanici naselje črnogradenj, 1kasnejših peščena potrazvojapresaditi 2 betonska pot urbano opremo 3 betonska intervencijska površina in jeskemu brez fazah osnovne infrastrukture. vzorcu. na druge lokacije. Zasaditve kotjezdrevesnice, iz katerih ki lahko odvzemamo primerke drevesobjekt., za sajenje v urbanem okolju. 1lahko peščena potosi 2servis betonska pot zinurbano opremo 3 betonska intervencijska površina in je brez osnovne infrastrukture. Obravnavano območje predstavlja potencial za razvijanje redne uporabe zelenih površin za Na začetek je umeščen nizek kivsluži kot za šotorjenje vrtičkarstvo. Pot vodi peščeno sprehajališče odvzemamo primerke dreves zavelik sajenje urbanem okolju. PROFILI POTI Obravnavano območje predstavlja velik potencial za razvijanje redne uporabe površin za meščane in turiste. Degradirane je mogoče preurediti v javne zelenezelenih površine namenpeščeno sprehajališče med UREDITEV kmetijskimi polji in vodi dopovršine razgledne ploščadi ob Ljubljanici. PROFILI UREDITEV POTI meščane in turiste. Degradirane površine mogoče preurediti v seboj javne prepletenih zelene površine namenPrek celotnega prostora krajinskega parka se poteka mreža med inza povezanih jene začasnim rabam in dejavnostim. Pravjetako lahkorostora območje predstavlja raziskoNavkljub neprimernim zasnovam smo vrtičkr kot rabo prepoznali kot izhodišče ohranjanja vreden jene začasnim rabamzasnovam in dejavnostim. Prav tako lahko območje predstavlja izhodišče za poti. Ker jeNova prostor batja tudi znotraj obravnavanega območja raznolik, sekipoti gledeobhodimo naraziskovrsto in vanje Barja. poti medvrtičkr seboj poveže inrostora jih zaključi v celoto, jo lahko Navkljub neprimernim smo kotserabo prepoznali kot ohranjanja element. V prostoru, kiprostora bo javen, namenjen vsem, se obstoječi program preoblikuje in prestrukPrek celotnegaureditev krajinskega parka poteka mreža med seboj prepletenih invreden povezanih pretočnost delijo tri javen, kategorije. Med seboj razlikujejo vmed profilu inpreoblikuje materialih. Široka pot S-J, vanje Barja. Nova ureditev potinamenjen med seboj poveže in jih zaključi vseboj celoto, ki jo lahko obhodimo celotnega prostora krajinskega parka se se poteka mreža prepletenih povezanih aliPrek prekolesarimo. element. V prostoru, kivbo vsem, se obstoječi inin prestrukturira. Obstoječe zamenjamo z novimi, urejenimi, ki paprogram še vedno dopuščajo individualpoti. Ker jevrtičke prostor batja tudi znotraj obravnavanega območja raznolik, se poti glede na vrsto in ki služi kot hrbtenica in glavna povezava narave z mestom, je sestavljena iz betonske intervenpoti. Ker je prostor batja tudi znotraj obravnavanega območja raznolik, se poti glede na vrsto in ali prekolesarimo. CiljinObstoječe je sanirati območje inkategorije. ustvariti zeleni prostor namenjen vsem. Zobmočju urejenim turira. vrtičke zjavni novimi, urejenimi, ki pa še vedno individualpretočnost delijo vzamenjamo tri Med seboj se Glavna razlikujejo v profilu indopuščajo materialih. Široka pot S-J, izem zagotavljajo potrebe njihovih uporabnikov. pešpot na tem jesistemom sestavVpretočnost mestu primanjkuje površin, ki bi sočasno nudile spekter začasnih rab, prostore, cijske površine in vpeščenega sprehajališča. Drugi nivo ureditve sovsem. betonske potiŠiroka zseintegrirano delijo trizelenih kategorije. Med seboj se prostor razlikujejo vširši profilu in materialih. pot S-J, Cilj je sanirati območje in ustvariti javni zeleni namenjen Z urejenim sistemom novih in obstoječih poti prostor Barja postane povezan in čitljiv. Barjanska cesta v naravo izemnamenjeni in zagotavljajo potrebe njihovih uporabnikov. Glavna pešpot na se tem območju je sestavkiintervencijske služi kot hrbtenica inje glavna povezava narave zkampiranju mestom, jeipd. sestavljena izrabe betonske intervenljena iz pti, ki betonirana, in peščene poti, v katero zajedajo drevesnice. piknikom, različnim oblikam rekreacije, Različne zagotovimo urbano opremo napoti območju vrtičkov in družabnih programov, vBarjanska občutljivejše habitate pa so ki služi hrbtenica in prostor glavna povezava naravepovezan z mestom, jeparka sestavljena iz betonske novih in obstoječih Barja cesta se intervenv naravo izteče v kot obliki široke peš poti, ki se na postane območju krajinskega prilagodi lokalnemu krajinljena izsanacijo intervencijske pti, ki je betonirana, in peščene poti,inureditve včitljiv. katero sebetonske zajedajo drevesnice. cijske površine in peščenega sprehajališča. Drugi nivo so poti zohrani integrirano betonska pot služi tudi kot pokrov zajetja za vodo. V podzemnih rezervoarjih se zbira scijske degradiranega območja. Ostanke ruševin nekdanjih vrtičkov odstranimo, pa umeščene diskretne peščene in peščenega sprehajališča. Drugi nivo ureditve so prilagodi betonske poti zdeževnica, integrirano izteče vpovršine obliki široke peš poti, poti. ki se na območju krajinskega parka lokalnemu krajinskemu vzorcu. betonska pot služi tudi kot pokrov zajetja za vodo. V podzemnih rezervoarjih sedeluje zbira deževnica, urbano opremo na območju vrtičkov in družabnih programov, v poti, občutljivejše habitate pa so se temeljne plošče podrtih kolib. Na območju se oblikuje nov raster ki kot okvir za ki je napeljana do posameznih vrtičkov. Degradirane prostore se deloma sanira tudi z rasterskimi zasaditvami dreves, ki jih je mogoče urbano opremo na območju vrtičkov inki družabnih programov, v občutljivejše habitate sov skemu vzorcu. Nanapeljana začetek osi je umeščen nizek objekt., služi kot servis za šotorjenje in vrtičkarstvo. Potpa vodi umeščene diskretne peščene poti. ki je do posameznih vrtičkov. različna dogajanja in peščene omogoča večjo preglednost prostora. Natudi poti problem se pripenjajo območja javnih S tem, ko prostor odpremo javnosti in vsem dostopen, se reši črnograditeljstva. kasnejših fazah razvojapresaditi najedruge lokacije. Zasaditve delujejo kot drevesnice, izPot katerih umeščene diskretne poti. Na začetek osi je prostore umeščen nizek objekt., kipoteka služi kot servis za zasaditvami šotorjenje indreves, vrtičkarstvo. vodi v med kmetijskimi polji in vodi do razgledne ploščadi občasa Ljubljanici. Degradirane se deloma sanira tudi z rasterskimi ki jih je mogoče Prek celotnega prostora krajinskega parka se mreža med seboj prepletenih in povezanih SZavest tem, ko prostor odpremo javnosti in je vsem dostopen, se reši tudi problem črnograditeljstva. zelenih površin, namenjenih druženju in preživljanju v naravi. širše javnosti do primerke tega prostora namreč preprečuje individualne lahko odvzemamo dreves za sajenje v urbanem okolju. nelegalne prostore deloma sanira tudi z rasterskimi dreves, kiposege. jih je mogoče v med kmetijskimi polji insevodi do razgledne ploščadi obZasaditve Ljubljanici. 1Degradirane peščena pot 2 zasaditvami betonska z glede urbano opremo 3 betonska intervencijska površina in kasnejših fazah razvojapresaditi nalop, druge delujejo kot drevesnice, iztleh. katerih poti. Ker jeso prostor batja tudi znotraj obravnavanega raznolik, sepot poti na vrsto in Zavest širše javnosti do tega prostora namreč preprečuje individualne nelegalne posege. Ohranjeni ostanki starih vrtičkarskih solokacije. poobmočja prostoru posejane betonske plošče 3 preoblikovan profilna nadvoza fazah razvojapresaditi drugekilokacije. Zasaditve delujejo kot zdrevesnice, izvkaterih 4 zeleni pas vegetacije jeintervencijska ločnica med pešci in prometom 1kasnejših peščena pot betonska pot urbano opremo 3 betonska površina in lahko odvzemamo primerke dreves za se sajenje vprostoru urbanem okolju. pretočnost delijo vjavno tristarih kategorije. Med seboj razlikujejo v2profilu in materialih. Široka pot peščeno sprehajališče Ohranjeni so ostanki vrtičkarskih lop, ki so po posejane betonske plošče v S-J, tleh. Plošče postanejo dostopne večnamenske ploščadi, opremljene s klopmi in vrezanimi lahko odvzemamo primerke dreves za sajenje v urbanem okolju. PROFILI UREDITEV POTI 3 preoblikovan profil nadvoza sprehajališče ki služi kot hrbtenica in glavna povezava narave z mestom, jeopremljene sestavljena sizklopmi betonske PREOBRAZBA PROSTORA NADVOZA BARJANSKE Plošče postanejo javno dostopne večnamenske ploščadi,VPADNICE in intervenvrezanimi 4 zeleni paspeščeno vegetacije je ločnica med pešci in prometom odprtinami za3UREDITEV žar. preoblikovan nadvoza PROFILI POTIprofil 4 zeleni pas vegetacije je ločnica med pešci in prometom cijske površine in peščenega sprehajališča. Drugi nivorabo ureditve soprepoznali betonske potiohranjanja z integrirano odprtinami za žar. V Navkljub mestu primanjkuje zelenih površin, bi sočasno nudile širši spekter začasnih rab, prostore, neprimernim zasnovam smokivrtičkr kot rostora kot vreden PREOBRAZBA PROSTORA NADVOZA BARJANSKE VPADNICE urbano opremo naPROSTORA območju vrtičkov in družabnih v prepoznali občutljivejše pa so PREOBRAZBA NADVOZA BARJANSKE VPADNICE V mestu primanjkuje zelenih površin, kivrtičkr bi sočasno nudile širši spekter začasnih rab, Navkljub neprimernim zasnovam smo kotprogramov, rabo rostora kothabitate ohranjanja vreden namenjeni piknikom, različnim oblikam rekreacije, kampiranju ipd. Različne rabe zagotovimo element. V prostoru, ki bo javen, namenjen vsem, se obstoječi program preoblikuje inprostore, prestruk1degradiranega obstoječe umeščene peščene poti. namenjeni različnim oblikam rekreacije, kampiranju ipd. Različne rabe zagotovimo element. Vpiknikom, prostoru, ki stanje bo javen, namenjen vsem, se obstoječi preoblikuje in prestruks sanacijo območja. Ostanke ruševin nekdanjih vrtičkov odstranimo, ohrani pa 2 obstoječi jekleni ograji dodamo zelena korita turira. diskretne Obstoječe vrtičke zamenjamo z novimi, urejenimi, ki paprogram še vedno dopuščajo individualDegradirane prostore se deloma tudi zvečinoma rasterskimi zasaditvami dreves, ki jih jenedeponirani mogoče v pa sse sanacijo degradiranega območja. ruševin nekdanjih vrtičkov ohrani turira. zamenjamo z uporabnikov. novimi, ki pa še vedno dopuščajo individualtemeljne plošče vrtičke podrtih kolib. NaOstanke območju seurejenimi, oblikuje nov raster poti, ki deluje kot okvir za izem inObstoječe zagotavljajo potrebe njihovih Glavna pešpot na odstranimo, tem območju je sestavTrenutno je območje južno odsanira obvoznice degradirano. Lokacijo kazijo kasnejših fazah razvojapresaditi druge lokacije. delujejo kot iz katerih se temeljne plošče podrtih Na območju oblikuje nov raster poti, kizajedajo deluje kot okvir izem in zagotavljajo potrebe njihovih uporabnikov. Glavna nadrevesnice, tem območju je sestavrazlična dogajanja in omogoča preglednost prostora. Na pešpot poti se pripenjajo območja javnih ljena izporušenih intervencijske pti,kolib. kinavečjo je betonirana, inseZasaditve peščene v katero se drevesnice. ostanki črnih gradenj in stihijsko zaraščeno. Obpoti, Ljubljanici je naselje črnogradenj, kiza Trenutno je območje južno od obvoznice večinoma degradirano. Lokacijo kazijo nedeponirani odvzemamo primerke dreves za sajenje v urbanem okolju. različna dogajanja intudi omogoča večjo preglednost prostora. poti se pripenjajo javnih izpovršin, intervencijske pti, ki je betonirana, in peščene poti, v katero sekazijo zajedajo drevesnice. betonska služi kot pokrov zajetja za vodo. V2 podzemnih rezervoarjih seobmočja zbira deževnica, zelenih namenjenih druženju in preživljanju časa vNa naravi. 1lahko peščena pot betonska pot z urbano opremo 3 betonska intervencijska površina in jeljena brez osnovne infrastrukture. Trenutno jepot območje južno od obvoznice večinoma degradirano. Lokacijo nedeponirani porušenih črnih gradenj inzajetja stihijsko zaraščeno. Obnaravi. Ljubljanici je naselje črnogradenj, ki betonska potobmočje služi tudi kot pokrov za vodo. Včasa podzemnih rezervoarjih sečrnogradenj, zbira deževnica, zelenih površin, namenjenih druženju inpotencial preživljanju kiostanki je napeljana dočrnih posameznih vrtičkov. Obravnavano predstavlja za razvijanje redne uporabe zelenih površin za porušenih gradenj invelik stihijsko zaraščeno. ObvLjubljanici je naselje ki peščeno sprehajališče 1ostanki peščena pot 2 betonska pot z urbano opremo 3 betonska intervencijska površina in je brez osnovne infrastrukture. PROFILI UREDITEV POTI ki je napeljana do posameznih vrtičkov. Sbrez tem,osnovne ko odpremo javnosti in jejevsem dostopen, se reši tudi črnograditeljstva. 1 peščena pot 2preurediti betonska pot problem zzelene urbano opremo 3 betonska intervencijska površina in meščane inprostor turiste. Degradirane površine mogoče v javne površine namenje infrastrukture. Obravnavano območje predstavlja velik potencial za razvijanje redne uporabe zelenih površin za peščeno sprehajališče S tem, ko prostor odpremo javnosti in je vsem dostopen, se reši tudi problem črnograditeljstva. Zavest širše javnosti do tega prostora namreč preprečuje individualne nelegalne posege. jene začasnim rabam in dejavnostim. Prav tako lahko območje predstavlja izhodišče za raziskoObravnavano območje predstavlja velik potencial za razvijanje redne uporabe zelenih površin za peščeno sprehajališče PROFILI UREDITEV POTI Navkljub neprimernim zasnovam smo vrtičkr kot rabo rostora prepoznali kot ohranjanja vreden Prek celotnega prostora krajinskega parka se poteka mreža med seboj prepletenih in povezanih meščane in turiste. Degradirane površine je mogoče preurediti v javne zelene površine namenPROFILI UREDITEV POTI Zavest širše do tega prostora namreč individualne nelegalne posege. Ohranjeni sojavnosti ostanki starih vrtičkarskih lop, kipreprečuje soinpo prostoru posejane betonske plošče v tleh. vanje Barja. Nova ureditev poti med seboj poveže jih zaključi vjavne celoto, jo površine lahko obhodimo meščane injeturiste. površine je mogoče preurediti vraznolik, zelene element. prostoru, kiDegradirane bo javen, namenjen vsem, selahko obstoječi program preoblikuje in prestrukpoti. Ker prostor batja znotraj obravnavanega območja sekipoti glede nanamenvrsto in jeneV začasnim rabam intudi dejavnostim. Prav tako območje predstavlja izhodišče raziskoOhranjeni so rabam ostanki starih vrtičkarskih lop, kilahko so po prostoru posejane betonske plošče v tleh. Navkljub neprimernim zasnovam smovečnamenske vrtičkr kot rabo rostora prepoznali kot ohranjanja vreden Plošče postanejo javno dostopne ploščadi, opremljene s klopmi in za vrezanimi alipretočnost prekolesarimo. jene začasnim in dejavnostim. Prav tako območje izhodišče za raziskodelijo vureditev tri kategorije. Med seboj se razlikujejo vprepoznali profilu in materialih. Široka pot S-J, Navkljub neprimernim zasnovam smo kot rabo rostora kot ohranjanja vreden turira. Obstoječe vrtičke zamenjamo zvrtičkr novimi, urejenimi, ki pa šepredstavlja vedno dopuščajo individualvanje Barja. Nova poti med seboj poveže in jih zaključi v celoto, ki jo lahko obhodimo Plošče javno dostopne večnamenske ploščadi, opremljene surejenim klopmi in vrezanimi element. Vpostanejo prostoru, ki bo javen, namenjen vsem, se obstoječi program preoblikuje in prestrukodprtinami zaobmočje žar. Cilj je sanirati in ustvariti javni zeleni prostor namenjen vsem. Z sistemom vanje Barja. Nova ureditev poti med seboj poveže in jih zaključi v celoto, ki jo lahko obhodimo ki služi kot hrbtenica in glavna povezava narave z mestom, je sestavljena iz betonske intervenelement. V prostoru, ki bo javen, namenjen vsem, se obstoječi program preoblikuje in je prestrukizem ali in prekolesarimo. zagotavljajo potrebe njihovih uporabnikov. Glavna pešpot na tem območju sestavodprtinami za žar. turira. Obstoječe vrtičke zamenjamo z novimi, urejenimi, ki čitljiv. pa še vedno dopuščajo individualnovih inpovršine obstoječih poti Barja postane povezan in cesta v naravo ali prekolesarimo. cijske in peščenega sprehajališča. Drugi nivo soBarjanska betonske potidrevesnice. zseintegrirano turira. vrtičke zamenjamo z novimi, urejenimi, kiureditve pa vedno dopuščajo individualljena izObstoječe intervencijske pti, kiprostor je ustvariti betonirana, peščene poti, v še katero se zajedajo Cilj sanirati območje in javniinzeleni prostor namenjen vsem. Zobmočju urejenim izem inje potrebe njihovih Glavna pešpot na temurejenim jesistemom sestavizteče vzagotavljajo obliki široke peš poti, ki sejavni nauporabnikov. območju krajinskega parkana prilagodi lokalnemu krajinCilj sanirati območje in ustvariti prostor namenjen urbano opremo nakot območju vrtičkov inzeleni družabnih programov, vvsem. občutljivejše habitate pa so izem injezagotavljajo potrebe njihovih uporabnikov. Glavna pešpot tem Zobmočju jesistemom sestavbetonska pot služi tudi pokrov zajetja za vodo. V podzemnih rezervoarjih se zbira deževnica, novih in obstoječih poti prostor Barja postane povezan in čitljiv. Barjanska cesta se v naravo ljena izinvzorcu. intervencijske pti,prostor ki jepoti. betonirana, in peščene poti, v katero se zajedajo skemu novih obstoječih poti Barja postane povezan Barjanska cestadrevesnice. sedrevesnice. v naravo diskretne peščene ljena iz intervencijske pti, ki jepoti, betonirana, in peščene poti,invčitljiv. katero zajedajo ki je umeščene napeljana do posameznih vrtičkov. izteče v obliki široke peš ki se na območju krajinskega parkaseprilagodi lokalnemu krajinbetonska pot služi tudi kot pokrov zajetja za vodo. V podzemnih rezervoarjih se zbira deževnica, Na začetek osi je umeščen nizek objekt., ki služi kot servis za šotorjenje in vrtičkarstvo. Pot vodiv izteče v obliki široke peš poti, ki se na območju krajinskega parka prilagodi lokalnemu krajinDegradirane deloma z rasterskimi zasaditvami dreves, ki jihdeževnica, je mogoče betonska služiprostore tudi kotse pokrov zajetja zatudi vodo. V podzemnih rezervoarjih sečrnograditeljstva. zbira S tem, ko pot prostor odpremo javnosti insanira je vsem dostopen, se reši tudi problem skemu vzorcu. kiskemu je napeljana dopolji posameznih vrtičkov. med kmetijskimi in vodi do razgledne ploščadi ob Ljubljanici. vzorcu. fazah razvojapresaditi druge ki lokacije. Zasaditve kotindrevesnice, katerih ki je kasnejših napeljana doosi posameznih vrtičkov. Zavest javnosti doumeščen tega prostora namreč preprečuje individualne nelegalne posege. iz Pot Naširše začetek je nizekna objekt., služi kot servis zadelujejo šotorjenje vrtičkarstvo. vodi SNa tem, koodvzemamo prostor odpremo javnosti inzajesajenje vsem se reši tudi problem črnograditeljstva. začetek osipot je umeščen nizek objekt., ki služidostopen, servis za šotorjenje in vrtičkarstvo. Pot vodi 1lahko peščena betonska pot z črnograditeljstva. urbano opremo 3 betonska intervencijska površina in primerke vkot urbanem okolju. SOhranjeni tem, ko prostor odpremo javnosti jeparka vsem se2Ljubljanici. reši tudiseboj problem so ostanki starih vrtičkarskih lop, kisedostopen, so po prostoru posejane betonske plošče v tleh. med kmetijskimi polji in vodidreves doinrazgledne ploščadi ob Prek prostora krajinskega poteka mreža med prepletenih in povezanih Zavest širše3javnosti dointega namreč preprečuje individualne nelegalne posege. med celotnega kmetijskimi polji vodiprostora do razgledne ploščadi ob Ljubljanici. preoblikovan profil nadvoza peščeno sprehajališče Zavest širše javnosti do tega prostora namreč preprečuje individualne nelegalne posege. Plošče postanejo javno dostopne večnamenske ploščadi, opremljene s klopmi in vrezanimi je ločnica med pešci in prometom Prek prostora krajinskega mreža seboj prepletenih in na povezanih 1celotnega peščena potbatja 2med betonska pot z urbano opremo 3 betonska intervencijska površina in poti. Ker jeso prostor tudi znotrajparka obravnavanega območja raznolik, se poti glede vrsto in 4 zeleni pas 3vegetacije PROFILI UREDITEV POTI Ohranjeni ostanki starih vrtičkarskih lop,sekipoteka so po prostoru posejane betonske plošče v tleh. 1 peščena pot 2 betonska pot z urbano opremo betonska intervencijska površina in Ohranjeni soje vrtičkarskih lop, ki so prostoru plošče v vrsto tleh.S-J, odprtinami zaostanki žar. vstarih poti. Ker prostor batja tudi znotraj obravnavanega območja raznolik, ses poti glede na in pretočnost delijo tri kategorije. Med seboj sepo razlikujejo vposejane profilu inbetonske materialih. Široka pot peščeno sprehajališče PREOBRAZBA PROSTORA NADVOZA BARJANSKE VPADNICE Plošče postanejo javno dostopne večnamenske ploščadi, opremljene klopmi in vrezanimi peščeno sprehajališče PROFILI UREDITEV POTIpovršin, VPROFILI mestu primanjkuje zelenih binarave sočasno nudile širši spekter prostore, Navkljub neprimernim zasnovam smoki vrtičkr kot rabo rostora prepoznali kot ohranjanja vreden Plošče postanejo javno dostopne večnamenske ploščadi, opremljene s začasnih klopmi inrab, vrezanimi pretočnost delijo v tri kategorije. Med seboj se razlikujejo v profilu in materialih. Široka pot S-J, ki služi kot hrbtenica in glavna povezava z mestom, je sestavljena iz betonske intervenUREDITEV POTI odprtinami za žar. namenjeni piknikom, različnim oblikam rekreacije, kampiranju ipd. Različne rabe element. prostoru, ki glavna bo javen, namenjen vsem, se obstoječi program preoblikuje inintervenprestrukodprtinami zaV žar. ki služi kot hrbtenica in povezava z nivo mestom, ješirši sestavljena iz kot betonske cijske površine in peščenega sprehajališča. ureditve so betonske poti zzagotovimo integrirano V Navkljub mestu primanjkuje zelenih površin, biDrugi sočasno nudile spekter začasnih rab, prostore, neprimernim zasnovam smokinarave vrtičkr kot rabo rostora prepoznali ohranjanja vreden s Navkljub sanacijo degradiranega območja. Ostanke ruševin nekdanjih vrtičkov odstranimo, ohrani turira. Obstoječe vrtičke zamenjamo zinvrtičkr novimi, ki paprepoznali še vedno dopuščajo individualV mestu primanjkuje zelenih površin, ki bidružabnih sočasno nudile širši spekter začasnih rab, prostore, Na meji krajinskega sezasnovam profilacija spremeni. Vurejenimi, želji, darostora nazorno pokažemo spremembo neprimernim smo kot rabo kot ohranjanja vreden cijske površine inparka Drugi nivo ureditve so betonske poti z integrirano urbano opremo napeščenega območju vrtičkov programov, vprogram občutljivejše habitate papa so namenjeni različnim oblikam rekreacije, kampiranju ipd. Različne rabe zagotovimo element. Vpiknikom, prostoru, kiprofilacija bo sprehajališča. javen, namenjen vsem, se obstoječi preoblikuje in prestrukNa meji krajinskega parka se spremeni. V želji, da nazorno pokažemo spremembo se temeljne plošče podrtih kolib. Na območju se oblikuje nov raster poti, ki deluje kot okvir izem in zagotavljajo potrebe njihovih uporabnikov. Glavna pešpot na tem območju je sestavnamenjeni piknikom, različnim oblikam rekreacije, kampiranju ipd. Različne rabe zagotovimo element. V prostoru, ki bo javen, namenjen vsem, se obstoječi program preoblikuje in prestrukv rabi med zemljišči znotraj in zunaj krajinskega parka, se pot, ki nadkriva vodno zajetje v urbano opremo na območju vrtičkovOstanke in združabnih programov, vvrtičkov občutljivejše habitate paza so umeščene diskretne peščene poti. s sanacijo degradiranega območja. ruševin nekdanjih odstranimo, ohrani pa turira. Obstoječe vrtičke zamenjamo novimi, urejenimi, ki pa še vedno dopuščajo individualTrenutno območje južno od obvoznice večinoma degradirano. Lokacijo kazijo nedeponirani v rabi medizdogajanja zemljišči znotraj in zunaj krajinskega parka, se parka pot, kipa vodno zajetje v javnih ljena intervencijske pti, kipoti. je betonirana, in peščene poti, vnadkriva katero se zajedajo drevesnice. različna in omogoča večjo preglednost prostora. Na poti se pripenjajo območja sDegradirane sanacijo degradiranega območja. Ostanke ruševin nekdanjih vrtičkov odstranimo, ohrani pa turira. Obstoječe vrtičke zamenjamo z novimi, urejenimi, ki še vedno dopuščajo individualkombinaciji sje široko peščeno površino na meji krajinskega barje redefinira v peščeno umeščene diskretne peščene prostore segradenj deloma sanira tudi z rasterskimi zasaditvami jih je kot mogoče seizem temeljne plošče podrtih kolib. Na območju se oblikuje novpešpot rasterjedreves, poti, kikideluje okvir in zagotavljajo potrebe njihovih uporabnikov. Glavna na tem območju je sestavporušenih črnih in stihijsko zaraščeno. Ob Ljubljanici naselje ki vza kombinaciji szagotavljajo široko peščeno površino na krajinskega parka barje redefinira včrnogradenj, peščeno betonska pot služi tudi kot pokrov zajetja za vodo. Vprofilirana podzemnih rezervoarjih se zbira deževnica, zelenih površin, namenjenih druženju inmeji preživljanju časa vzasaditvami naravi. se temeljne plošče podrtih kolib. Na območju se oblikuje nov raster poti, ki deluje kot okvir za izem in potrebe njihovih uporabnikov. Glavna pešpot na tem območju je sestavpotostanki v širini prejšnje betonske povezave. Urbana pot je kot betonska intervencijska Degradirane prostore se deloma sanira tudi z rasterskimi dreves, ki jih je mogoče v kasnejših fazah razvojapresaditi lokacije. Zasaditve delujejo drevesnice, izdrevesnice. katerih ljena iz intervencijske pti, ki na je druge betonirana, in peščene poti, vpot katero se zajedajo različna dogajanja in omogoča večjo preglednost prostora. Na poti sezkot pripenjajo območja javnih 1 peščena pot 2profilirana betonska urbano opremo 3 betonska intervencijska površina in je brez osnovne infrastrukture. ki je Snapeljana doinposameznih pot vljena širini prejšnje betonske Urbana potpeščene jeZasaditve intervencijska iz intervencijske pti,povezave. ki večjo jevrtičkov. betonirana, in poti, vkot katero se zajedajo drevesnice. različna dogajanja omogoča preglednost prostora. Na in poti sebetonska pripenjajo območja javnih površina. križišča poti se odpirajo razgledi prostrano krajino proti Krimu. kasnejših fazah razvojapresaditi na druge delujejo kot drevesnice, izdeževnica, katerih lahko odvzemamo primerke dreves zazajetja sajenje urbanem okolju. betonska pot služi tudi kot pokrov zav vodo. Včasa podzemnih rezervoarjih se zbira zelenih površin, namenjenih druženju invlokacije. preživljanju v naravi. Obravnavano območje predstavlja velik potencial za Vrazvijanje redne uporabe zelenih površin za peščeno sprehajališče S tem, ko prostor odpremo javnosti in je vsem dostopen, se reši tudi problem črnograditeljstva. betonska pot služi tudi kot pokrov zajetja za vodo. podzemnih rezervoarjih se zbira deževnica, zelenih površin, namenjenih druženju in preživljanju časa v naravi. površina. S križišča poti se odpirajo razgledi v prostrano krajino in proti Krimu. lahko odvzemamo primerke drevesvrtičkov. za sajenje v urbanem okolju. PROFILI UREDITEV POTI ki je napeljana do posameznih meščane in turiste. površine je mogoče preurediti v javne zelene površine namenZavest širše javnosti do tega prostora namreč preprečuje individualne nelegalne posege. ki je napeljana doDegradirane posameznih vrtičkov. S tem, ko prostor odpremo javnosti in je vsem dostopen, se reši tudi problem črnograditeljstva. jene začasnim instarih dejavnostim. Prav tako lahko območje predstavlja izhodišče zavreden raziskosorabam ostanki vrtičkarskih so po prostoru posejane plošče v tleh. SOhranjeni tem, ko prostor odpremo javnosti in jelop, vsem dostopen, seprepoznali reši tudi problem črnograditeljstva. Navkljub neprimernim zasnovam vrtičkr kotkirabo rostora kotbetonske ohranjanja Zavest širše javnosti dopoti tegasmo prostora namreč preprečuje individualne posege. vanje Barja. Nova ureditev med seboj poveže inploščadi, jih zaključi v celoto, kinelegalne lahko obhodimo Plošče postanejo dostopne večnamenske opremljene s jo klopmi in vrezanimi Zavest širše javnosti tega prostora namreč preprečuje individualne nelegalne posege. element. V prostoru, ki javno bodojaven, vsem, program preoblikuje in prestrukOhranjeni so ostanki starihnamenjen vrtičkarskih lop,se ki obstoječi so po prostoru posejane betonske plošče v tleh. ali prekolesarimo. odprtinami za žar. Ohranjeni so ostanki starih vrtičkarskih lop, ki so po prostoru posejane betonske plošče v tleh. turira. Obstoječe vrtičke zamenjamo z novimi, urejenimi,ploščadi, ki pa še opremljene vedno dopuščajo individualPlošče postanejo javno dostopne večnamenske s klopmi in vrezanimi Cilj sanirati območje in dostopne ustvariti zeleni prostor namenjen vsem. Plošče postanejo javno večnamenske ploščadi, opremljene s urejenim klopmi je insistemom vrezanimi izem inje zagotavljajo potrebe njihovih javni uporabnikov. Glavna pešpot na tem Zobmočju sestavodprtinami za žar. novih in obstoječih potikiprostor Barja postane povezan cestadrevesnice. se v naravo odprtinami za žar. pti, ljena iz intervencijske je betonirana, in peščene poti,invčitljiv. kateroBarjanska se zajedajo Na meji krajinskega se profilacija spremeni. V želji, da nazorno pokažemo spremembo izteče v obliki široke parka peš poti, ki se na območju krajinskega parka prilagodi lokalnemu krajinbetonska potkrajinskega služi tudi kot pokrov zajetja zaspremeni. vodo. V podzemnih rezervoarjih se zbiraspremembo deževnica, Na meji sein profilacija V želji,sedapot, nazorno pokažemo v rabi med zemljiščiparka znotraj zunaj krajinskega parka, ki nadkriva vodno zajetje v skemu vzorcu. ki je vnapeljana do posameznih vrtičkov. rabi medosi zemljišči znotraj inpovršino zunaj krajinskega parka, pot, kibarje nadkriva vodnovzajetje kombinaciji s je široko peščeno na meji kot krajinskega redefinira peščeno Na začetek umeščen nizek objekt., ki služi servissezaparka šotorjenje in vrtičkarstvo. Pot vvodi S tem, ko prostors odpremo javnosti in je vsem dostopen, se rešiparka tudi problem črnograditeljstva. kombinaciji široko peščeno površino naUrbana meji krajinskega redefinira v peščeno pot kmetijskimi v širini prejšnje povezave. pot profiliranabarje kot betonska intervencijska med poljibetonske in vodi do razgledne ploščadi objeLjubljanici. Zavest širše javnosti do betonske tega prostora namrečUrbana preprečuje nelegalne posege. pot v širini povezave. potmreža jeindividualne profilirana betonska intervencijska površina. S prejšnje križišča potikrajinskega se odpirajo razgledi v prostrano krajino in kot proti Krimu. Prek celotnega prostora parka se poteka med seboj prepletenih in povezanih 1 peščena pot 2 betonska pot z urbano opremo 3 betonska intervencijska površina in Ohranjeni so ostanki starih vrtičkarskih lop, ki sov po prostoru posejane betonske plošče v tleh. površina. križišča poti tudi se odpirajo razgledi prostrano krajino in proti poti. Ker je Sprostor batja znotraj obravnavanega območja raznolik, seKrimu. poti glede na vrsto in peščeno sprehajališče Prek celotnega prostora krajinskega parka se poteka mreža med seboj in povezanih Plošče postanejo javno dostopne večnamenske ploščadi, opremljene s prepletenih klopmi in vrezanimi PROFILI UREDITEV POTI pretočnost delijo v tri kategorije. Med seboj razlikujejo profilu in materialih. pot S-J, Prek celotnega prostora krajinskega parka se se poteka mrežavmed seboj prepletenihŠiroka in povezanih poti. Ker je prostor batja tudi obravnavanega območja raznolik, se poti glede na vrsto Prisotnost vodnega elementa, ki znotraj se iz središča mesta vije najeBarje, je pomemben element te in odprtinami za hrbtenica žar. ki služi in glavna povezava narave z mestom, sestavljena iz betonske poti. Kerkot je prostor batja tudi znotraj obravnavanega območja raznolik, se poti glede naintervenvrsto in Prisotnost vodnega elementa, kipovršin, se iz središča mesta vije naširši je inpomemben element pretočnost delijo v zelenih tri zasnovam kategorije. Med seboj se razlikujejo vBarje, profilu materialih. Široka potteS-J, V Navkljub mestu primanjkuje kipot bi sočasno nudile spekter začasnih rab, prostore, neprimernim smo vrtičkr kot rabo rostora prepoznali kot ohranjanja vreden občutljive krajine. Prestavlja transportno za in izletniške ladjice. pancijske površine in sprehajališča. Drugi nivoplovila ureditve so in betonske potiŠiroka zPonuja integrirano pretočnost delijo vpeščenega tri kategorije. Med seboj seosebna razlikujejo v profilu materialih. pot S-J, občutljive krajine. Prestavlja transportno pot za osebna plovila izletniške ladjice. Ponuja panki služi kot hrbtenica glavna povezava narave zkampiranju mestom, je sestavljena izspremembo betonske intervennamenjeni različnim oblikam rekreacije, ipd. Različne rabe zagotovimo element. Vpiknikom, prostoru, ki in bo javen, namenjen vsem, se obstoječi program preoblikuje in prestrukoramske oglede obrečnih ambintov ter prostor inin rekreacijo. Reka je pomembna Na meji krajinskega parka profilacija spremeni. Vzaželji, da nazorno urbano opremo na območju vrtičkov in družabnih programov, vpokažemo občutljivejše habitate pa so ki služi kot hrbtenica inseglavna povezava narave z druženje mestom, je sestavljena iz betonske intervencijske površine in peščenega sprehajališča. Drugi nivo ureditve so betonske poti z integrirano oramske oglede obrečnih ambintov ter prostor za druženje in rekreacijo. Reka je pomembna s sanacijo degradiranega območja. Ostanke ruševin nekdanjih vrtičkov odstranimo, ohrani pa turira. vrtičkese z novimi, urejenimi, kikipa še vedno dopuščajo individualvpovezava rabi med zemljišči znotraj inzamenjamo zunaj krajinskega parka, seinureditve pot, nadkriva vodno zajetje v pot na vObstoječe prostoru, nanjo pripenjajo kopenske poti je hkrati dragocena arheološka umeščene diskretne peščene poti. cijske površine in peščenega sprehajališča. Drugi nivo so betonske poti z integrirano Na meji parka sekolib. profilacija spremeni. V želji, danov nazorno pokažemo spremembo urbano opremo na območju vrtičkov in krajinskega družabnih programov, vredefinira občutljivejše habitate pa povezava vkrajinskega prostoru, nanjo se pripenjajo kopenske poti in je hkrati dragocena arheološka pot na seizem temeljne plošče podrtih Nana območju se oblikuje raster poti, ki deluje kot je okvir za so in potrebe njihovih uporabnikov. Glavna pešpot na tem območju sestavNa meji krajinskega parka sedeloma profilacija spremeni. V želji, da nazorno kombinaciji szagotavljajo široko peščeno površino meji parka barje peščeno nivoju celotnega mesta. Degradirane prostore se sanira tudi z rasterskimi zasaditvami dreves, spremembo kiv jih je mogoče urbano opremo na območju vrtičkov in družabnih programov, vpokažemo občutljivejše habitate pa sov
VETER 24 V LJUBLJANI 4DOBRODOŠLI VETER NA NA BARJU BARJU 2 DOBRODOŠLI LJUBLJANI 23DOBRODOŠLI VVLJUBLJANI Z BALONOM NAD MESTO 1 BARJANSKI TRG 5 BARJANSKA PROMENADA 3 Z BALONOM NAD MESTO Z BALONOMPROMENADA NAD MESTO 53BARJANSKA 4 VETER NA BARJU VETERNA NABARJU BARJU 44VETER 3 Z BALONOM NAD MESTO version 1: added green screens 5 BARJANSKA PROMENADA
existing highway overpass
5 BARJANSKA PROMENADA VETER NA BARJU 244DOBRODOŠLI V LJUBLJANI VETERNA NABARJU BARJU 4 VETER 3 Z BALONOM NAD MESTO 5 BARJANSKA PROMENADA BARJANSKAPROMENADA PROMENADA 55BARJANSKA 4 VETER NA BARJU
3 Z BALONOM NAD MESTO MESTO
3 Z BALONOM NAD version 3: separate tracks
version 2: shared space
5 BARJANSKA PROMENADA 6 IN ČAS BARJANSKA PROMENADA 655VRTIČKI VRTIČKI IN PROSTI PROSTI ČAS BARJANSKA PROMENADA 4 VETER NA BARJU
5 BARJANSKA PROMENADA
City park 11 Ljubljana Built project Invited workshop organized by Association of Architects Ljubljana Mentor: prof. Mateja Tršar, asist. Rok Žnidaršič Worked on: graphic presentation, masterplan (with others)
former community gardens with sheds
narrow paths
existing degraded situation
broad paths
VRTIČKI IN PROSTI 4 NA 6VETER VRTIČKI INBARJU PROSTI ČAS ČAS 46 VETER NA BARJU 3 Z BALONOM NAD MESTO BALONOMNAD NADMESTO MESTO 33ZZBALONOM
reuse and redesign into mixed use area BARJANSKA PROMENADA
65VRTIČKI IN PROSTI ČAS VRTIČKIININPROSTI PROSTIČAS ČAS 66VRTIČKI
5 5 BARJANSKA BARJANSKA PROMENADA PROMENADA VRTIČKI INBARJU PROSTI ČAS 46VETER NA VRTIČKI IN PROSTIČAS ČAS VETER NA BARJU VRTIČKI IN PROSTI 4646NA VETER NA BARJU 7 MEJI PARKA 7 NA MEJI PARKA 3 Z BALONOM NAD MESTO main axis
6 VRTIČKI IN PROSTI ČAS
Main axis with exhibition panels
Extension of the main axis to the river
Picnic platforms created on former shed foundations
Barje is a moor south of Ljubljana. It has always been connected to the city, but has been cut of it by a highway ring. The project seeks to overcome this barrier and bring Barje again closer to Ljubljana’s inhabitants. The condition was low cost of construction an maintenance.
2014 The Star Wars Project
11
Galaxy far, far away Interdisciplinary workshop organized by Faculty of Architecture, University of Ljubljana Mentor: prof. Or Ettlinger Worked on: all presentation drawings, supervised the environments design, involved in the general concept design
Lost jedi’s hideout under the planet’s crust
The Star Wars Project workshop created a vision of the movie Star Wars VII before it’s release. It explored and analysed in depth the sci-fi genre and the Star Wars universe. On it’s basis, the project created an alternative story and movie script and designed all the characters, environments, vehicles, weapons and fashion for the movie.
Coruscant droid hockey stadium
Huurlanian harvester
Huurla, the food production planet
Kamino underwater genetic research lab
2014 Linescapes 12 Sketchbook Personal project Analyzing and exploring landscapes through drawing More on: www.youtube.com/user/GasperHabjanic/
Linescapes is a personal project through which I explore different drawing techniques and possibilities in landscape architecture – from analysis to presentation. With this project, I try to emphasize the importance of drawing for landscape architecture. I present the project through publishing weekly drawing tutorial videos and videos of different drawing techniques on social media.
Different drawing techniques
Thank you GaĹĄper HabjaniÄ? gasper.habjanic@gmail.com 00386 41 748856