Gotof Je casopis

ZAKLJUČENI PROJEKTI od leta 2006

Županova lista

Gotovi so!

Zaključeni projekti v županovanju od leta 2006.

Spoštovane Mariborčanke, spoštovani Mariborčani, glede na dano situacijo in okoliščine ter zadnje dogodke v Mariboru se želim kot župan poslednjič obrniti na vas. 4. decembra 2006 sem prevzel županovanje Maribora. To je bil prelep božično novoletni čas, ko sem sprejemal čestitke in voščila iz vseh strani. V povojni zgodovini Maribora je županski stolček prvič zasedel kandidat iz desnega pola slovenske politike. Tako ne preseneča dejstvo, da sem takoj po prevzemu županstva postal tarča posebnih kriminalističnih metod. Prvi uradni zaznamek telefonskega prisluha s strani policije nosi datum 16. januar 2007 torej v času, ko še v celoti nisem prevzel dela in nalog župana.

Do sedaj mi ni bilo pojasnjeno, na podlagi katerega razloga so bili ti prisluhi dovoljeni.

Pri vsakem nadaljnjem projektu ali cilju, ki sem si ga zadal in ga prejšnji župani v preteklosti niso uspeli rešiti, kot je npr. Lutkovno gledališče, Zavetišče za živali, cesta Melje – Malečnik, zaprtje odlagališča Dogoše itd., sem doživel velik odpor mariborske opozicije. Vsak projekt moje ekipe, vsaka moja gesta, vsaka moja pomoč ljudem v Mariboru se je skušala kriminalizirati. Okrog sebe sem skušal zbrati različne ljudi tako mlade z zagonom in elanom kot starejše z izkušnjami in ne glede na strankarsko pripadnost. V prvem županskem mandatu sem imel v mestnem svetu tri svetnike, v tem drugem pa deset. V obeh primerih mi je uspelo sestaviti široko koalicijo na podlagi predstavljenega programa in medsebojnega dialoga ter usklajevanja.

V obdobju 2006 – 2012 nam je v Mariboru uspelo pridobiti evropska sredstva za 49 projektov. Skupaj s temi sredstvi, sredstvi občine in države se je v mestu gradilo, razvijalo in pridobivalo mednarodno prepoznavnost in ugled. Večina teh projektov in prejetih nagrad ter priznanj je v nadaljevanju predstavljena v tej prilogi. Seveda sem želel še več. Maribor je pridobil nekaj sijajnih projektov - od Evropske prestolnice kulture, Univerzijade, Evropske prestolnice mladih, Svetovnega mladinskega šahovskega prvenstva in še bi lahko našteval.

Za nekatere te projekte se je potegoval že prejšnji župan, pa mu žal ni uspelo. Meni in moji ekipi je uspelo. Res pa je, da je potem svet zdrsnil v krizo, Slovenija pa v še večjo krizo, ki na žalost še ni končana. Tako država kljub obljubam in zavezam, ki jih je sprejela, ni zmogla, včasih pa tudi ni hotela, Maribora in njegovih projektov podpreti s takšno finančno in organizacijsko pomočjo, kot so v takšni projektih za svoja mesta to storile druge države v Evropski skupnosti.

Za mesto sem vedno skrbel kot dober gospodar. Knjigovodska vrednost občine se je v času mojega mandata povečala za več kot 209 miljonov EUR. Očita se mi, da sem občino prezadolžil, vendar je po vseh statističnih podatkih okrog zadolženosti Mestna občina Maribor v spodnjem delu razpredelnice mestnih občin. Kot dober gospodar sem preprečil privatizacijo Nigrada, ki bi danes pristal v stečajni masi, v Mariboru pa bi imeli dodatno 220 brezposelnih. V podjetju Farmadent se mi očita klientelizem. Posebaj želim izpostaviti, da se v družbi Farmadent po nekaj letih, sedaj pod novim vodstvom, poslovni izid ponovno obrača v pozitivno smer. Dobiček je bil namreč nenavadno nizek, tudi do petkart manjši kot v primerljivih podjetjih.

Energetika posluje dobro, Vodovod je tudi pozitiven. Snaga je sanirala svoje poslovanje in že dosega dobiček. Mestni potniški promet smo uspešno prevzeli, seveda pa mesto čaka intenzivnejše vlaganje v vozni park mestnega potniškega prometa, kar je bilo v preteklosti zanemarjeno. Pogrebno podjetje je s svojim, tudi mednarodnim, delovanjem eno najboljših v svoji dejavnosti. Mariborske lekarne so vseskozi uspešne in širijo svojo prodajno mrežo. Marifarm izboljšuje svoje poslovanje in v prihodnjem letu na podlagi že pridobljenih poslov načrtuje dobiček. Skratka, vsa naša občinska podjetja glede na gospodarsko situacijo v državi in širše poslujejo uspešno. Poleg tega postajajo ta podjetja eden največjih sponzorjev in donatorjev športnih, kulturnih in humanitarnih prireditev v mestu. Zlasti ko se v času krize, pa tudi zaradi nespametnega poslovodenja v mestu, iz sponzorstva in doniranja umikajo banke, zavarovalnice in gospodarska podjetja.

Nimam podjetja, nisem solastnik nobene d.o.o., ne jaz, ne brat, ne moja žena in ne moj otrok. Nimam računa na Cipru ali katerikoli drugi

2

Županova lista

davčni oazi. Prav tako nisem »spraznil« nobene banke, kot se je to dogajalo v Ljubljani, kjer so direktorji bank na podlagi pritiskov lokalne oblasti in zaradi kvazi nacionalnega interesa odobrili več desetmilijonske kredite tako, da bomo sedaj v bistvu davkoplačevalci celotne Slovenije odplačevali gradnjo Stožic.

Z izsledki davčnega pregleda moje žene se davčni strokovnjak mag.

Ivan Simič, ki je v tem postopku zastopnik moje žene, ne strinja.

Tako mag. Ivan Simič v pritožbi, ki je v teku, navaja: ”Dejstvo je, da je družina Kangler imela dovolj denarnih sredstev in zaradi tega pri Tatjani Kangler ne prihaja do razlike med uporabo sredstev in izvorom sredstev, saj je sredstva imel tudi njen mož Franc Kangler, ki sta jih kot družina skupaj uporabljala.”

V času 11-letnega poslanskega mandata nisem prejel nobene kazenske ovadbe. V času županovanja pa sem jih prejel že 12.

Nekatere so kar smešne – ptičja hišica. Nekatere so že zavržene.

Kolikor pa vem, se jih pripravlja še nekaj. Ne vem, od kod toliko človeške hudobije in podtikanja. V nekaterih primerih sem ovaden za postopke, kjer smo posnemali dobro prakso iz občin, ki so takšne projekte že izvedle. Verjemite, če bi le za trenutek mislil, da sem v teh ovadbah dejansko storil kakšno kaznivo dejanje, bi se že davno umaknil. Tako pa sem prepričan, da so ovadbe zgolj priročno sredstvo za mojo politično odstranitev. Ko sem za mariborsko t.i. rdečo opozicijo, po njihovem mnenju, po čudežu bil kot prvič v zgodovini mesta izvoljen že v prvem krogu za župana, sem bil že po nekaj mesecih deležen hišne preiskave, v kateri je sodelovalo več kot 100 policistov. Verjetno takšne obsežne policijske akcije ni bil deležen niti ‘’balkanski bojevnik’’. Ko počasi te ovadbe vodenijo, je bila s strani mojih nasprotnikov potrebna nova akcija. Revolt nad slabim gospodarskim stanjem v državi, neučinkovitostjo državnega aparata, sodišč se je s pomočjo medijev, zlasti Večera, projiciral v Kanglerja, župana Maribora, kot priročno boksarsko vrečo. V to vrečo je očitno najlažje udarjati, brcati, pljuvati. Vesel bi bil, če bo z mojim odhodom Maribor rešen vseh tegob. Čas bo, kot vedno v zgodovini, stvari postavil na svoje mesto.

Maribor pa je v teh šestih letih izstopil iz sivine in povprečnosti.

Kljub vsesplošni krizi smo marsikaj skupaj postorili. Večji del realiziranih projektov, nagrad in priznanj najdete v nadaljevanju te priloge. Vsega je preveč za 16 strani. Sami si boste, upam, objektivno, brez demagogije in hujskaštva, ustvarili mnenje o mojem delu. župan Mestne občine Maribor

Franc Kangler

„Ne zagovarjam nikogar, ampak po informacijah, ki so javno dostopne, imamo v Ljubljani mnogo hujši primer župana, kar se tiče javno - zasebnega partnerstva. S poudarkom na zasebnem delu tega partnerstva je ljubljanski župan preložil po mojem vsaj stokrat več milijonov kot mariborski, pa njega nihče ne poziva k odstopu, niti noben medij me ne vpraša, če bom ljubljanskega župana pozval k odstopu. Tudi protikorupcijska komisija je bila v primeru mariborskega župana izjemno hitra, v primeru ljubljanskega župana pa že šest let ne vedo, kaj je prav in kaj narobe.“ „Ko bo se prah polegel, se bo tudi županovanje gospoda Kanglerja bolj objektivno ocenilo. Videlo se bo, kaj je naredil dobrega in kaj slabega, in tudi njemu je potrebno dati možnost, da se brani pred obtožbami, ne pa da se poziva k linču in požigu njegove hiše, napadu na njegovo družino, da se ustrahuje njegovega otroka in ženo, kar se mu dogaja v zadnjih dneh. Proti temu danes nihče ne protestira,“ je bil oster premier, ki je ob tem spomnil na lansko grožnjo ljubljanskemu županu. Takrat je bil „cel kraval po medijih, policijska zaščita in podobno, v primeru mariborskega župana pa je stvar popolnoma drugačna. Dvojna merila niso nikjer dobra.“

predsednik vlade RS Janez Janša, v intervjuju za Reporter

V 105 dneh nam je uspelo postaviti novo srce mariborskega turizma, Pohorsko vzpenjačo, s čimer smo dokazali, da z močno voljo in skupno vnemo lahko uresničimo še tako visoke cilje v kratkem času.

“

od leta 2006

“

ZAKLJUČENI PROJEKTI

PRENOVA OSREDNJEGA ŠPORTNO-PRIREDITVENEGA STADIONA LJUDSKI VRT (I. IN II. FAZA) Izvedena je celovita obnova Ljudskega vrta, kjer se igrajo tudi nogometne tekme slovenske reprezentance.Vrednost projekta je znašala 15.756.907 EUR. Projekt je bil sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 6.339.843 EUR, iz proračuna mestne občine v višini 8.652.855 EUR in s strani Zveze mariborskih športnih društev Branik 764.524 EUR.

PRENOVA POHORSKE VZPENJAČE Dotrajana Pohorska vzpenjača je bila popolnoma prenovljena z novimi temelji, stebri vzpenjače z gondolami in spremljajočo infrastrukturo.

Skupna vrednost projekta je znašala 12.000.000 EUR, od tega smo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj prejeli 4.200.000 EUR nepovratnih sredstev.

Županova lista

3

“

Naši najmlajši so po več desetletjih dočakali odprtje novega lutkovnega gledališča. Lutkam in vsem ustvarjalcem smo predali nov dom, v katerega s svojo ustvarjalnostjo in raznolikim programom privabljajo številne obiskovalce.

ZAKLJUČENI PROJEKTI od leta 2006

“

OBNOVA MINORITSKEGA SAMOSTANA IN IZGRADNJA LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA Z novo investicijo je Lutkovnemu gledališču Maribor zagotovljena infrastruktura, ki omogoča normalne pogoje dela zaposlenim, obiskovalcem in kulturni javnosti mesta ter regije pa dvig kakovosti in dvig kakovosti lutkovne gledališke produkcije.

Skupna vrednost projekta je znašala: 14.172.541 EUR, od tega sofinanciranje s strani EU 6.409.827 EUR, Ministrstvo za kulturo 2.793.878, MOM 4.968.836 EUR.

TRG LEONA ŠTUKLJA Trg zavzema prostor med Ulico Vita Kraigherja na vzhodu, objektom Nove kreditne banke Maribor na severu, objektom Probanke na zahodu, objektom AJPES na jugu, ter ureditev Ulice škofa Maksimiljana Držečnika in Ulice slovenske osamosvojitve v dolžini cca 200 m. Investicija v ureditev Trga Leona Štuklja je potekala v letih 2010 in 2011 in je obsegala obnovo: t cestno prometne infrastrukture (sprememba prometne rešitve za staro mestno jedro z omejevanjem prometa v mestnem središču), t komunalne infrastrukture (zamenjava elektroenergetskih in vodovodnih vodov, kanalizacijskih vodov in priključkov, plinovoda, telekomunikacijskih vodov, KRS vodov, ipd.), t zamenjava obstoječe razsvetljave v obliki »lebdečih plošč«, t tlakovno ureditev in t zasaditev dreves (drevored).

Skupna vrednost investicije je znašala: 3.472.807 EUR in je bila financirana v celoti iz proračuna Mestne občine Maribor.

Urejena površina v izmeri 8.324,03 m2 nudi mestu privlačen prostor za druženje, ustvarjanje in igranje ter postaja vedno bolj atraktivno mesto za organizacijo raznovrstnih prireditev. Tako je Mestna občina Maribor z investicijo izpolnila namen ustvariti prostor, torej trg, ki živi.

4

Županova lista

Zapuščene živali so končno, po dolgih dvajsetih letih, dobile toplo in varno zavetišče za živali. Upam, da bo zavetišče za večino njih le prehoden dom in da bodo čim prej dobili trajno in toplo zavetje pri dobrosrčnih družinah.

“

od leta 2006

“

ZAKLJUČENI PROJEKTI

ZAVETIŠČE ZA ŽIVALI Mestna občina Maribor je v letu 2009 zgradila novo zavetišče, vrednost celotne investicije je bila cca 1,2 milijona EUR, od tega predstavlja 400.000 EUR vrednost zemljišča, ki je v lasti občine, cca 800.000 EUR pa je znašala vrednost izgradnje objekta. Izvajalec javne službe je Snaga d.o.o., ki se povezuje tudi s sosednjimi občinami in opravlja dejavnost za 30 občin, sodeluje z Društvom za varstvo in proti mučenju živali Maribor, uvedel je aktivnost sprehajanja psov v zavetišču z brezplačnim izobraževanjem za sprehajalce, sodeluje s predstavniki Civilne iniciative za živali itd..

OBNOVA KULTURNEGA SPOMENIKA NASKOVEGA OZ. VETRINJSKEGA DVORCA V MARIBORU Objekt je bil v celoti prenovljen. V njem domuje Zavod Evropska prestolnica kulture 2012. Z obnovljenim kulturnim spomenikom se je povečala turistično kulturna atraktivnost dvorca in mestnega jedra. Vrednost projekta je znašala 3.229.881 EUR, od tega iz proračuna Mestne občine Maribor 1.154.365 EUR in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 2.075.516 EUR.

Županova lista

5

“

Številni starejši občani našega mesta so se soočali s perečo stisko zaradi dolgih čakalnih vrst za sprejem v dom. Z izgradnjo Doma pod gorco smo jim omogočili, da lahko na jesen svojega življenja domujejo v mestu, blizu svojih najbližjih.

ZAKLJUČENI PROJEKTI od leta 2006

“

ODPRAVA ARHITEKTONSKIH OVIR ZA INVALIDE IN UREDITEV JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN ZA POTREBE SLEPIH IN SLABOVIDNIH V CENTRU MESTA MARIBOR V okviru projekta se vzpostavlja talni taktilni sistem vodenja za slepe in slabovidne osebe po mestnem središču ter prilagoditev javnih prometnih površin za potrebe invalidov in gibalno oviranih oseb. S kombiniranjem tipnih, zvočnih in kontrastno vizualnih informacij se slepim in slabovidnim omogoča lažja orientacija v prostoru in s tem možnost boljšega vključevanja v vse aktivnosti, ki so del mestnega utripa. V okviru projekta se izdelujejo taktilne karte mesta Maribora s talnim taktilnim sistemom.

Taktilne karte v 3D tehnologiji so prirejene za branje s tipom in omogočajo orientacijo in mobilnost slepih in slabovidnih oseb v mestu. Do sedaj je bil projekt financiran v skupni višini 606.023,13 EUR, od tega iz proračuna mestne občine v višini 176.756,75 EUR ter iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v višini 429.266,38 EUR.

NABAVA GASILSKE LESTVE IN GASILSKIH VOZIL V zadnjih šestih letih je Mestna občina Maribor sofinancirala nabavo 11-ih novih gasilskih vozil, kar pomeni, da smo pomagali opremiti vsako PGD z novim vozilom. 40 % sredstev za nabavo le-teh so zagotovila PGD sama. Celotna vrednost nabave gasilskih vozil znaša cca 1.500.000 EUR. Mestna občina je financirala tudi nakup gasilskih vozil za ukrepanje ob nesrečah na vodi v višini 290.000 EUR ter gasilskega vozila za ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi v višini 390.000 EUR. Mestna občina Maribor je financirala nakup sodobne gasilske lestve, ki omogoča hitro in učinkovito reševanje do višine 39 m. V tem trenutku je ta lestev najsodobnejša v državi. Celotna vrednost investicije je znašala 780.000 EUR, od tega iz proračuna mestne občine 700.000 EUR, ostalo pa iz sredstev takse.

JAVNI ZAVOD ZA ZAŠČITO IN POŽARNO VARNOST Občina Maribor je pred več kot 40-imi leti zgradila sodoben reševalni center na lokaciji ceste Proletarskih brigad 21. Na lokaciji so delovali poklicni gasilci in služba nujna medicinske pomoči. Objekt je načel zob časa, prav tako pa več ne zadovoljuje trenutnih potreb služb, ki v njem domujejo. Obnova je potekala v dveh fazah. Objekt je protipotresno zaščiten, zamenjale so se vse elektro in strojne inštalacije, nadgrajen je, s čimer so se pridobili dodatni večnamenski prostori za kondiciranje reševalcev, uredil se je promet v prostoru, zamenjano je vso stavbno pohištvo in vzpostavljen sodoben sistem upravljanja in alarmiranja reševalcev. Potrebna je še tretja faza: zaščita objekta – fasada in del notranje opreme za krizni štab vodenja. Prav tako pa Ministrstvo za zdravje pripravlja investicijsko dokumentacijo za nadgradnjo centra za obveščanje in vodenje nujne medicinske pomoči.

DOM POD GORCO Kompleks Doma pod Gorco zajema dom starejših občanov, oskrbovana stanovanja in kapelico za duhovno oskrbo. Dom sprejme 150 stanovalcev, v kompleksu oskrbovanih stanovanj pa je 30 stanovanj, kjer ima svoj dom okrog 50 starostnikov.

Otvoritev doma z vselitvijo prvega stanovalca je bila 14. februarja 2011, danes je dom polno zaseden, prav tako oskrbovana stanovanja.

Družba Dom pod Gorco daje neposredno zaposlitev okrog 100 ljudem, posredno pa mnogim poslovnim partnerjem in dobaviteljem. Družba prav tako izvaja program socialne kuhinje in tako zagotovi dnevno cca 650 toplih obrokov.

VRTEC TEZNO ENOTA LUPINICA V zaključni fazi je izgradnja nadomestnega objekta Vrtca Tezno – enota Lupinica na lokaciji v Ulici Hinka Nučiča 11. Z investicijo, ki vključuje tudi ureditev potrebnih zunanjih površin, bo pridobljen nov, energetsko učinkovit objekt z vsemi potrebnimi in ustrezno dimenzioniranimi prostori. S tem bo omogočeno izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje za štiri oddelke prvega starostnega obdobja in tri oddelke drugega starostnega obdobja. Izgradnja enote je sofinancirana iz sredstev Regionalnega razvojnega programa v višini 85 % upravičenih stroškov, preostanek pokriva proračun mestne občine. Celotna vrednost investicije znaša 1.956.520 EUR.

6

Županova lista

Prihodnje leto, ko bo Maribor Evropska prestolnica mladih, bo novozgrajen mladinski hostel Pekarna gostil številne mlade popotnike iz vsega sveta.

VRTEC BORISA PEČETA ENOTA KAMNICA Z investicijo v nadomestni objekt vrtca v Kamnici, ki se je zaključila v letu 2008, je mestna občina zagotovila prostorske pogoje za vzgojo in varstvo predšolskih otrok za dva oddelka 1. starostnega obdobja in tri oddelke 2. starostnega obdobja. Vrednost investicije je znašala 1.300.000 EUR.

INVESTICIJA V MLADINSKO TURISTIČNO INFRASTRUKTURO – UPRAVNA ZGRADBA KC PEKARNA MARIBOR (MLADINSKI HOSTEL) Glavni cilj projekta je vzpostavitev ustrezne mladinske turistične infrastrukture in infrastrukture za izvajanje mladinskih programov. S tem se omogoča večja prepoznavnost in vključenost mladih v mladinsko delo. V objektu je sedež Mladinskega kulturnega centra Maribor in Mladinskega hotela. Mladinski hotel ima 61 ležišč v 12 sobah, 4 apartmaje ter 5 garsonjer in je eden lepših in najsodobnejših v Evropi.

Skupna vrednost investicije je znašala cca 1.089.000 EUR, od tega znaša delež sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 800.000 EUR, ostalo je delež iz proračuna mestne občine.

OBNOVA KARANTENE Objekt je namenjen neprofitni izobraževalni kulturni dejavnosti društev in njihovih krovnih organizacij, neprofitnim družbenim dejavnostim in tudi gospodarski dejavnosti.

Vrednost projekta je 1.603.074 EUR, od tega iz proračuna Mestne občine Maribor 543.836 EUR in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 1.092.943 EUR.

NIGRAD V letu 2007 se je župan Franc Kangler zavzel za povečanje lastniškega deleža mestne občine v Javnem podjetju Nigrad d.d.. Poleg občin so bile namreč delnice v lasti zaposlenih in bivših zaposlenih. Cestno podjetje Maribor d.d. je od le-teh pričelo odkupovati delnice z namenom, da v javnem podjetju pridobi večinski delež. Župan Franc Kangler se je proti temu boril s vsemi možnimi pravnimi sredstvi in na ta način ohranil podjetje, ki bi bilo danes brez njegovega prizadevanja v stečajni masi Cestnega podjetja Maribor.

“

od leta 2006

“

ZAKLJUČENI PROJEKTI

SANACIJA ODLAGALIŠČA DOGOŠE IN PLINSKA ELEKTRARNA

Odlagališče Dogoše, na katerem so se odpadki prenehali odlagati v letu 2009, je bilo kamen spotike in trn v peti mnogim civilnim iniciativam in lokalni skupnosti. Mestna občina Maribor je kljub številnim zapletom v projekt sanacije odlagališča v Dogošah od leta 2009 do danes vložila 2.813.666,96 EUR, oktobra letos pa je na odlagališču pričela delovati druga plinska elektrarna na območju Mestne občine Maribor.

Kot vhodni vir uporablja odlagališčni plin in s proizvedeno električno energijo oskrbuje 500 mariborskih gospodinjstev.

ODVAJANJE IN ČIŠČENJA VODA NA OBMOČJU MB – ŠIRŠE PRISPEVNO OBMOČJE CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE Projekt zajema izgradnjo kanalizacije in malih čistilnih naprav ter optimizacijo hidravličnih modelov v MOM, Miklavž, Hoče, Duplek.

Skupna vrednost projekta znaša 36.000.000 EUR. Predvideno sofinanciranje iz EU – kohezijski sklad.

CELOVITA OSKRBA SEVEROVZHODNE SLOVENIJE S PITNO VODO V okviru projekta se gradijo manjkajoči vodovodi in zaščita vodnih virov.

Projekt zajema vzpostavitev in obnovitev novih infrastrukturnih objektov in naprav za zagotavljanje redne in kvalitetne oskrbe prebivalcev severovzhodne Slovenije s pitno vodo.

Skupna vrednost projekta znaša 35,000.000 EUR. Predvideno je sofinanciranje iz EU – kohezijski sklad.

Županova lista

7

“

Z ureditvijo cestne infrastrukture in izgradnjo številnih krožišč smo v prvi vrsti zagotovili bolj varno in tekoče odvijanje prometa, ob tem pa tudi poskrbeli za urejenost našega okolja.

ZAKLJUČENI PROJEKTI od leta 2006

“

KROŽIŠČE NA TITOVI CESTI C-4 V okviru tega projekta je izvedena urgentna prometna povezava z Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor, urejen neposredni prometni dostop do centralne cone in območja Europarka ter povečanje pretočnosti Titove ceste.

Skupna vrednost projekta je 2.020.000 EUR, od tega iz proračuna Mestne občine Maribor 1.090.000 EUR in Evropskega sklada za regionalni razvoj 930.000 EUR.

KROŽIŠČA: TITOVA-HEROJA BRAČIČA, MLINSKA-ULICA KNEZA KOCLJA, DOGOŠE, BRESTERNICA, LIMBUŠ Krožišče Titova-heroja Bračiča je v izvajanju ureditve površine sredine krožišča, kjer bo vodomet z zasnovo Evropske prestolnice kulture. V neposredni bližini je na novo urejena avtobusna postaja. Novo krožišče omogoča obračanje avtobusov, ki so bili z linijami mestnega prometa preseljeni pred avtobusno postajo, pred tem so imeli postajališče pred železniško postajo. Krožišče je sofinancirano s strani Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo v višini 541.500 EUR. Krožišče Mlinska – Ulica kneza Koclja je pomemben za ureditev prometnih tokov, ki so bili v projektu ureditve Mlinske ulice in Ulice kneza Koclja na novo vodeni v smeri centra in Glavnega trga. Dopolnjuje ga tudi ureditev Ulice kneza Koclja, ki je dobila nove prometne ureditve s poudarkom na pešce, kolesarje in invalide, saj so vsi prehodi in pločnik spuščeni na nivo cestišča, ki jim omogoča lastno mobilnost brez tuje pomoči. Na koncu Ulice kneza Koclja je pri Narodnem domu prav tako promet urejen preko krožišča, ki ureja avtobusni vozni pas in vozni pas za ostala vozila, kar nam je omogočilo novo zasnovo vodenja javnega mestnega prometa s kvaliteto »avtobusnega ločenega voznega pasu«, ki daje boljšo pretočnost mestnemu prevozu.

S krožiščem v Dogošah je omogočena nova prometna ureditev državne in občinske prometnice z varnim zavijanjem v smeri Miklavž-Dobrava in zavijanje v smeri Tezna. Vodomet v sredini krožišča pa ureja z novo vizualno podobo krožišča na vzhodni vpadnici v mesto Maribor.

S krožiščem v Bresternici so prav tako urejeni prometni tokovi med državno cesto G1 in občinsko cesto v krajevno skupnost Bresternica-Gaj. Promet se je na tem delu umiril kar pomeni tudi povečano prometno varnost.

Limbuš je dobil zgrajeno krožišče na križišču državne ceste in občinske ceste v sklopu ureditve problematičnega nepreglednega križišča v preteklosti. Nova prometna ureditev je omogočila varno vključevanje vseh udeležencev iz lokalnih cest in tranzita na državni cesti. Ker je v bližini tudi osnovna šola smo pridobili tudi varno pot v šolo.

ULICA KNEZA KOCLJA Ulica kneza Koclja je bila v celoti rekonstruirana in urejena na celotni potezi od Glavnega trga do Mlinske ulice. Kljub dvo fazni izvedbi je sedaj ta del starega mestnega jedra urejen s strani prometnih povezav, novo kvaliteto mu dajejo nove površine za pešce in gibalno ovirane, saj ni več višinske razlike med pločnikom in cestiščem, kar omogoča normalno gibanje vsem. Prav tako smo uredili tudi okolje z zelenimi površinami in klopmi. Uporabili smo tudi nove zasnove osvetlitve peš prehodov, ki istočasno opozarjajo voznike vozil na prehode za pešce.

PROJEKT REKONSTRUKCIJE CESTE KAMNICA – SP. KUNGOTA Obnovljena je cesta v dolžini 5,4 km, poleg ceste so izgrajeni tudi pločniki, kanalizacija, javna razsvetljava in avtobusna postajališča. V okviru projekta je bila izvedena tudi izgradnja kolesarske steze.

Vrednost projekta je 4.983.750 EUR, od tega iz proračuna Mestne občine Maribor 1.180.000 EUR, iz proračuna Občine Kungota 850.000 EUR in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 2.953.750 EUR.

8

Županova lista

“

od leta 2006

“

ZAKLJUČENI PROJEKTI

Hiša Stare trte je v prvi vrsti poklon najstarejši trti na svetu, ki je neprecenljiva znamenitost mesta. Skozi bogato vinsko dediščino in muzejske eksponate predstavlja zgodovino in pomen Stare trte ter dolgo tradicijo vinogradništva in vinarstva na našem območju.

REKONSTRUKCIJA REGIONALNE CESTE POD MALEČNIKOM Letos je potekala slovesnost ob odprtju rekonstruirane regionalne ceste pod Malečnikom, katero so uradno predali namenu minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač, direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko in župan Mestne občine Maribor Franc Kangler. Na ta dogodek smo še prav posebej ponosni, saj se je za rekonstrukcijo navedene ceste župan Franc Kangler zavzemal več let že v času, ko je opravljal funkcijo poslanca Državnega zbora RS, kot županu mu je končno uspelo. Cesta je bila namreč zaprta več kot 20 let.

STUDENŠKA BRV Studenška brv je nadomestila staro statično neustrezno in nevarno brv na isti lokaciji. Projekt je nastal na osnovi najboljše rešitve v arhitekturnem natečaju, ki nam je podal najboljšo možno rešitev v prostoru – povezavi levega z desnim bregom Drave ob uporabi prijaznih materialov – lesa na pohodnih površinah.

DREVORED GREGORČIČEVA, OBNOVA RIBNIKOV IN MESTNEGA PARKA TER PAVILJONA V Gregorčičevi ulici se je v letu 2010 zamenjala javna razsvetljava, kanalizacija, uredila so se parkirišča in nov drevored. Zasadilo se je 24 novih dreves vrste kitajska hruška, Pyrus calleryana »Chanticleer«. Poleg tega drevoreda so se posadila številna drevesa tudi na drugih lokacijah v mestu.

V mestnem parku smo obnovili dva ribnika. Ribnik pri Kličku je bil obnovljen v letu 2011. Uredili smo brežine in popravili vodomet. V letošnjem letu se zamenjavajo klopi v parku, spomladi pa je bil obnovljen še glasbeni paviljon pri akvariju-terariju. Poleg tega smo ga pomlajevali z novimi drevesi.

PRENOVA IN DOGRADITEV KULTURNEGA DOMA KAMNICA Kulturni dom je novogradnja. V njem so našli prostor knjižnica, dvorana, krajevni urad, krajevna skupnost, ambulanta (splošna in zobozdravstvena) in številna društva. Skupna vrednost projekta je 2.338.907,87 EUR. Od tega je delež nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja 128.873,22 EUR.

HIŠE STARE TRTE V mesecu aprilu 2007 je potekalo slavnostno odprtje Hiše Stare trte, ki je rezultat projekta Vinsko – kulturna pot Nadvojvode Janeza. V Hiši Stare trte je vzpostavljen turistično informacijski center in hkrati razstaviščni ter prireditveni prostor široko odprtih vrat. V njej je na ogled tudi zbirka ampelografskih upodobitev sort vinske trte na Štajerskem in drugi viri, ki pričajo o vinogradništvu in vinarstvu na naših tleh. Hišo obiščejo vsako leto številni domači in tuji turisti. Projekt je bil sofinanciran s strani Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija – Avstrija.

Županova lista

9

“

Spomenik NOB ima v našem mestu velik simbolni pomen in nas spominja na trd ter vztrajen boj naših prednikov za našo svobodo. Zgodovinska in kulturna dediščina je neprecenljiva vrednota, za katero moramo skrbeti in jo prenašati iz generacije v generacijo.

ZAKLJUČENI PROJEKTI od leta 2006

“

OBNOVA SPOMENIKA NOB Mestna občina je pristopila k sanaciji predmetnega spomenika ravno v pravšnjem času, sicer bi se ta zaradi dotrajanosti dobesedno sesul. Vrednost celotne investicije je znašala 165.121,80 EUR. Od tega je Mestna občina Maribor financirala obnovo v višini 88.109,98 EUR, Ministrstvo za kulturo RS pa v višini 77.011,82 EUR.

REŽIJSKI OBRAT Režijski obrat je mestna občina ustanovila v okviru Urada za komunalo, promet in prostor za opravljanje nalog v zvezi z zagotavljanjem lokalnih gospodarskih javnih služb. Primarno skrbijo za krajevne skupnosti in tam izvajajo tudi zimsko službo.

MESTNA BLAGAJNA Leta 2009 je na Koroški cesti 10 pričela delovati mestna blagajna. Občani Mestne občine Maribor ter sosednjih občin lahko ob plačilu z gotovino, brez provizije poravnajo položnice gospodarskih javnih služb, mariborskih vrtcev, glob in sodnih taks. Občani lahko v mestni blagajni plačajo tudi položnice Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada. Glavni cilj projekta je bil umiritev socialne in finančne stiske ljudi. Da je projekt uspešen kažejo podatki, da je število plačnikov položnic vsak dan večje.

OBNOVA BMX PARKA V letu 2010 smo obnovili pozabljeni BMX park. Po obnovi je že gostil dirke za mednarodna tekmovanja, državna prvenstva, državne pokale ter tekmovanja v skokih oz. dirt jumpu.

Na vsaki prireditvi se zbere več tisoč gledalcev. V letu 2013 bomo kandidirali za izvedbo evropskega prvenstva.

PRENOVA OŠ FRANCA ROZMANA STANETA V letih 2007 in 2008 je bila realizirana investicija v zagotovitev prostorskih pogojev za OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor. Prenova se je izvajala v dveh fazah v okviru katerih se je dogradila obstoječa stavba, preuredile obstoječe učilnice, zbornica, sanitarije ter nekaj spremljajočih prostorov.

Vrednost investicije je znašala 3.961.000 EUR.

REKONSTRUKCIJA OŠ FRANCETA PREŠERNA IN BORISA KIDRIČA Investicija se je izvajala v letih 2010, 2011 in 2012. Obnovljena je bila celotna skupna šolska zgradba obeh šol ter posamezni prostorski sklopi.

Investicija je bila podlaga za združitev obeh šol. Celotna vrednost investicije je bila 2.982.700 EUR.

GRADNJA MEDICINSKE FAKULTETE V projektu izgradnje Medicinske fakultete v Mariboru se je Mestna občina Maribor na čelu z županom Francem Kanglerjem uspešno povezala z Univerzo v Mariboru s takratnim rektorjem dr. Ivanom Rozmanom in direktorjem UKC Maribor Gregorjem Pivcem. Mestna občina je univerzi brezplačno prenesla potrebna zemljišča za gradnjo in tudi drugače podpirala projekt. Za gradnjo fakultete je pridobljenih okrog 40 milijonov EUR nepovratnih EU sredstev.

10

Županova lista

“

od leta 2006

“

ZAKLJUČENI PROJEKTI

Kot letošnja Evropska prestolnica kulture smo v mesto privabili številne obiskovalce iz tujine, ki so si lahko ogledali pester mozaik kulturnega ustvarjanja v našem mestu.

Medtem z velikim veseljem in ponosom pričakujemo Evropsko prestolnico mladih.

EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 2012 Maribor v okviru projekta EPK 2012 s partnerskimi mesti Mursko Soboto, Novim mestom, Ptujem, Slovenj Gradcem in Velenjem promovira bogastvo evropskih kultur in skozi zavest o vrednosti kulturnih različnosti gradi medsebojno razumevanje in skupno evropsko identiteto.

Programski del projekta sofinancirajo Mestna občina Maribor, skupaj s partnerskimi mesti in ministrstvo, pristojno za kulturo.

V letu 2008 je mestna občina namenila za projekt 685.529 EUR, v letu 2009 1.188.000 EUR, v letu 2010 2.861.415 EUR (ministrstvo 1.780.000 EUR), v letu 2011 6.052.500 EUR (ministrstvo 3.220.000 EUR) in v letu 2012 7.631.013 EUR (ministrstvo 10.212.000 EUR). V letih od 2008 do 2012 je tako bilo namenjenih za programski del EPK 28.630.457 EUR.

EVROPSKA PRESTOLNICA MLADIH 2013 Mestna občina Maribor je sprejela strateško in razvojno odločitev, da se bo mesto razvijalo v smeri »mladim prijaznega mesta«. Tako je novembra 2010 mestna občina prejela naziv Evropska prestolnica mladih Maribor 2013 (v nadaljevanju EPM). Poudariti želimo, da projekt EPM ni zgolj naziv, ampak se bodo v prihajajočem letu izvajali številni projekti, ki se dotikajo aktualne problematike mladih; od zaposlovanja mladih, stanovanjske problematike, ozaveščanje o neformalnem izobraževanju, okrnjene aktivne participacije mladih, ekologije itd.. Glavna pozornost se želi preusmeriti na mlade ter opozoriti širšo lokalno, nacionalno ter evropsko javnost na nezavidljivi položaj, v katerem se je trenutno znašla mladina.

ADAPTACIJA LABORATORIJA IN PRESELITEV PNEUMOFIZIOLOŠKEGA DISPANZERJA Z občinami soustanoviteljicami Zdravstvenega doma je bil konec leta 2009 sklenjen dogovor o zagotavljanju sredstev za adaptacijo laboratorija in preselitev pneumofiziološkega dispanzerja z nadzidavo drugega in tretjega nadstropja. V letu 2010 smo pričeli z obnovo dela objekta v Sodni 15. Sofinancerske obveznosti za leto 2010 so vse občine izpolnile s kupnino za prodani objekt v Tyrševi. V letu 2011 je bila investicija zaključena; obsegala je nadgradnjo dveh etaž, kar je omogočilo preselitev pneumofiziološkega dispanzerja in adaptacijo z obnovo obstoječega centralnega laboratorija medicine dela in prostorov za AOP.

BREZPLAČNI BREZŽIČNI INTERNET Kot prvo mesto v Sloveniji smo v sklopu projekta e-mesto omogočili občanom in gostom brezplačni dostop do brezžičnega interneta. V strategiji širitve brezžičnega omrežja smo za leto 2013 načrtovali zagotoviti pokritost s signalom tudi v vseh mestnih četrteh.

POSTAVITEV INFORMACIJSKIH TOČK Na dveh mestih na Trgu Leona Štuklja smo pilotno postavili informacijski točki z na dotik občutljivim zaslonom, tretja takšna točka bo postavljena na prenovljeni avtobusni postaji na Titovi cesti pri TC City. Tudi za ta projekt smo uspeli počrpati delež evropskih sredstev. Interaktivne informacijske točke občanom in turistom ponujajo aktualne vsebine, kot na primer: podatke o prireditvah, spremljanje utripa mesta preko spletnih kamer, podatke o kakovosti zraka, podatke o vremenu, foto galerije dogodkov, znamenitosti mesta, spremljanje pomembnih dogodkov v živo, podatke o pilotni okoljski coni, zemljevid mesta.

Županova lista

11

“

POSODOBITEV SPLETNEGA PORTALA

WWW.MARIBOR.SI

V pripravi je novo spletno mesto Maribor.si, ki bo pričelo delovati v začetku leta 2013.

Poleg prenove spletne točke je v načrtu tudi uvedba enotne 080 telefonske številke, ki bo občanom služila kot centralna klicna točka za pomembnejše občinske službe in zavode.

Q OBČINA Aprila 2010 je mestna občina v sklopu strokovnega posveta Dnevi občin in srečanje županov prejela nagrado Q občina 2010, ki jo podeljuje Planet GV občinam z najodličnejšim komuniciranjem. Prejeto priznanje nas zavezuje k temu, da sledimo razvoju E poslovanja ter trendom izboljševanja kakovosti svojih storitev na spletu, vse z namenom, da se uporabnikom omogoči prijazen način za dostop do informacij in komunikacijo z občinsko upravo.

NAJ JAVNO STRANIŠČE 2009 IN 2010 Nagrado za Naj javno stranišče podeljuje Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen.

V projekt je vključenih več občin, med njimi tudi nekatere naključno izbrane. Mestna občina Maribor je dve leti zapored prejela glavno nagrado in tako zmagala v projektu. Zavedamo se, da urejena javna stranišča niso pomembna samo za bolnike temveč za vse prebivalce in obiskovalce mesta.

ENERGETSKA IZKAZNICA Mestna občina Maribor je prvo slovensko mesto, ki ima uspešno vzpostav-

“

Z Energetsko agencijo za Podravje si intenzivno prizadevamo za učinkovito rabo energije. Potrebno se je zavedati pomena varčevanja z energijo, tako z okoljskega kot tudi ekonomskega vidika, ob tem pa spodbujati razvoj ter implementacijo obnovljivih virov energije.

ZAKLJUČENI PROJEKTI od leta 2006

ljeno centralno energetsko upravljanje v javnih stavbah. Na podlagi teh podatkov so bile pripravljene tudi energetske izkaznice javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Maribor. Za projekt »Vzpostavitev centralnega energetskega upravljanja v šolah in v vrtcih v občini« je Mestna občina Maribor v letu 2010 dobila v Bruslju tudi nagrado - Certifikat nominiranca za najboljši projekt primera dobre prakse za lokalno usmerjene aktivnosti.

OKOLJSKA CONA Do kdaj velja pilotna okoljska cona?

Pilotna okoljska cona bo vzpostavljena v času kurilne sezone, ko je kakovost zraka najslabša, to je do 30.4.2013. Pilotna okoljska cona sicer velja le ob delavnikih, od ponedeljka do petka.

Kakšne omejitve veljajo v pilotni okoljski coni?

Med delavniki je prepovedan vstop z osebnimi avtomobili kategorij Euro 0 in Euro 1, lahkimi tovornimi vozili (do 3,5t) kategorij Euro 0 in Euro 1 ter težkimi tovornimi vozili (nad 3,5t) kategorij Euro 0 in Euro I. Med njimi so določene tudi izjeme.

Kriterijem vstopa v pilotno okoljsko cono ustreza tudi večina vozil, starejših od letnika 1997. Informativni seznam avtomobilov, starejših od leta 1997, ki ustrezajo standardom EURO 2: VRSTA GORIVA Bencin Dizel Bencin Bencin Bencin Dizel Bencin Bencin Bencin Dizel Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Dizel Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Dizel Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Dizel Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Dizel Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Dizel Dizel Bencin Bencin Bencin Dizel Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin

ZNAMKA

KOMERCIALNI DELOVNA TIP PROSTORNINA

ALFA ROMEO 145 AUDI 80 AUDI 80 AUDI 80 AUDI 80 AUDI 80 AUDI 100 AUDI A4 AUDI A4 AUDI A4 AUDI A6 BMW 316 BMW 316 BMW 318 BMW 318 BMW 523 CHRYSLER VOYAGER CITROEN AX CITROEN AX CITROEN AX CITROEN BX CITROEN SAXO CITROEN XANTIA CITROEN ZX CITROEN ZX DAEWOO NEXIA DAIHATSU APPLAUSE DAIHATSU CHARADE DAIHATSU CHARADE TS DAIHATSU FEROZA FIAT BRAVA FIAT CINQUECENTO FIAT DUCATO FIAT PUNTO FIAT PUNTO FIAT PUNTO 55 S FIAT TEMPRA FIAT TIPO FIAT TIPO FIAT UNO FIAT UNO FORD ESCORT FORD ESCORT FORD ESCORT FORD ESCORT FORD FIESTA FORD FIESTA FORD FIESTA FORD FIESTA FORD FIESTA FORD FIESTA FORD FIESTA FORD MONDEO FORD MONDEO FORD MONDEO FORD TRANSIT HONDA ACCORD HONDA CIVIC HONDA CIVIC HONDA CIVIC HONDA CIVIC HYUNDAI ACCENT HYUNDAI ACCENT HYUNDAI LANTRA HYUNDAI LANTRA HYUNDAI LANTRA HYUNDAI PONY HYUNDAI PONY KIA PRIDE KIA PRIDE KIA SEPHIA KIA SPORTAGE LADA NIVA MAZDA 121 MAZDA 323 MAZDA 323 MAZDA 323 MAZDA 626 MERCEDES-BENZ 190 MERCEDES-BENZ 190 MERCEDES-BENZ 200 MERCEDES-BENZ C 180 MERCEDES-BENZ C 180 MERCEDES-BENZ E 230 MERCEDES-BENZ MB 100 MITSUBISHI COLT MITSUBISHI LANCER NISSAN ALMERA NISSAN MICRA NISSAN MICRA NISSAN PRIMERA NISSAN SUNNY NISSAN SUNNY OPEL ASTRA

1351.00 1896.00 1595.00 1781.00 1984.00 1588.00 2309.00 1781.00 1595.00 1896.00 2598.00 1596.00 1573.00 1796.00 1795.00 2494.00 2429.00 1124.00 1360.00 954.00 1580.00 1124.00 1761.00 1360.00 1580.00 1498.00 1589.00 993.00 993.00 1590.00 1370.00 899.00 2500.00 1108.00 1242.00 1108.00 1581.00 1372.00 1581.00 999.00 1108.00 1597.00 1391.00 1392.00 1753.00 1299.00 1118.00 1242.00 1297.00 1119.00 1298.00 1117.00 1796.00 1597.00 1988.00 2496.00 1997.00 1396.00 1493.00 1590.00 1595.00 1341.00 1495.00 1596.00 1795.00 1599.00 1468.00 1298.00 1324.00 1323.00 1598.00 1998.00 1690.00 1324.00 1489.00 1598.00 1324.00 1840.00 1797.00 1997.00 1997.00 1799.00 1797.00 2295.00 2399.00 1299.00 1468.00 1392.00 988.00 998.00 1597.00 1392.00 1597.00 1598.00

Vključno od tega leta naprej 1994 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1994 1993 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1995 1992 1992 1992 1995 1992 1992 1992 1992 1994 1992 1992 1993 1993 1993 1992 1992 1992 1993 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1993 1992 1993 1992 1992 1992 1992 1994 1994 1992 1992 1992 1993 1993 1995 1995 1995 1994 1996 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1994 1993 1993 1992 1992 1992 1992

VRSTA GORIVA

ZNAMKA

Bencin Bencin Dizel Bencin Bencin Bencin Dizel Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Dizel Bencin Dizel Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Dizel Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Dizel Dizel Bencin Dizel Bencin Bencin Bencin Bencin Dizel Bencin Bencin Dizel Dizel Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Bencin Dizel Dizel Dizel Bencin Bencin Bencin Bencin

OPEL OPEL OPEL OPEL OPEL OPEL OPEL OPEL OPEL OPEL OPEL OPEL OPEL OPEL OPEL OPEL PEUGEOT PEUGEOT PEUGEOT PEUGEOT PEUGEOT PEUGEOT PEUGEOT PEUGEOT PONTIAC RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT ROVER ROVER ROVER SEAT SEAT SEAT SEAT SEAT SEAT SEAT SEAT SUZUKI SUZUKI SUZUKI SUZUKI SUZUKI SUZUKI SUZUKI ŠKODA ŠKODA TOYOTA UNIS VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLKSWAGEN VOLVO VOLVO VOLVO

KOMERCIALNI DELOVNA TIP PROSTORNINA ASTRA ASTRA ASTRA CORSA CORSA CORSA CORSA KADETT KADETT OMEGA TIGRA TIGRA VECTRA VECTRA VECTRA VECTRA 106 205 306 306 405 406 406 806 TRANSSPORT CLIO CLIO CLIO CLIO 1.2 RN CLIO 1.4 RT ESPACE ESPACE EXPRESS LAGUNA LAGUNA LAGUNA MEGANE MEGANE R19 R19 1.4 RT R5 R5 R5 FIVE TRAFIC TWINGO TWINGO 214 414 416 CORDOBA CORDOBA CORDOBA CORDOBA IBIZA IBIZA TOLEDO TOLEDO ALTO BALENO BALENO SAMURAI SWIFT SWIFT VITARA FELICIA FELICIA CARINA GOLF GOLF GOLF GOLF GOLF GOLF GOLF GOLF GOLF JXD PASSAT PASSAT PASSAT PASSAT POLO POLO POLO POLO POLO SHARAN TRANSPORTER TRANSPORTER VENTO VENTO 460 460 850

1389.00 1796.00 1700.00 1389.00 1195.00 1196.00 1488.00 1297.00 1389.00 1998.00 1389.00 1598.00 1598.00 1799.00 1796.00 1998.00 1124.00 1124.00 1360.00 1587.00 1580.00 1761.00 1998.00 1998.00 2260.00 1171.00 1390.00 1149.00 1171.00 1390.00 2165.00 1995.00 1390.00 1783.00 1794.00 1998.00 1598.00 1390.00 1390.00 1390.00 1390.00 1595.00 1390.00 2068.00 1239.00 1149.00 1396.00 1396.00 1590.00 1391.00 1598.00 1595.00 1781.00 1391.00 1598.00 1781.00 1896.00 993.00 1298.00 1590.00 1298.00 1298.00 993.00 1590.00 1289.00 1598.00 1587.00 1588.00 1588.00 1272.00 1896.00 1391.00 1781.00 1595.00 1598.00 1588.00 1781.00 1595.00 1896.00 1588.00 1391.00 1598.00 1296.00 1043.00 1390.00 1984.00 2370.00 1896.00 1896.00 1781.00 1783.00 1721.00 2435.00

Vključno od tega leta naprej 1992 1992 1993 1992 1992 1992 1993 1992 1992 1992 1993 1993 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1994 1994 1994 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1993 1992 1992 1992 1995 1995 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1993 1993 1994 1994 1994 1993 1993 1993 1993 1993 1993 1992 1992 1994 1989 1992 1992 1993 1992 1992 1994 1994 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1994 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1992

Celoten seznam: http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=18247

Q-AGEING Projekt je nastal v sodelovanju devetih evropskih mest in njegov cilj je izboljšati življenjske in delovne pogoje starejših. Namen projekta je poiskati učinkovite rešitve za obdobje, ki se začne po letih aktivne vključenosti na trg dela.

Skupna vrednost projekta znaša 116.450 EUR. Od tega sofinanciranje s strani EU (ESRR) v višini 98.983 EUR, MOM 17.467 EUR.

12

Županova lista

“

od leta 2006

“

ZAKLJUČENI PROJEKTI

Socialna in finančna stika je zelo prizadela Mariborčanke in Mariborčane, zato s humanitarno akcijo Darujmo s srcem poskušamo pomagati pomoči potrebnim posameznikom in družinam. Upam, da so s pomočjo akcije preživeli lepše božično-novoletne praznike.

AKCIJA DARUJMO S SRCEM Župan Franc Kangler je v letu 2007 pričel z dobrodelno akcijo Darujmo s srcem. Od leta 2007 do 2012 smo zbrali skupaj 316.060 EUR, s katerimi smo osrečili marsikatero družino ali posameznika in jim tako polepšali praznične dni ali pa jim pomagali v stiski.

ŽUPANOV SPREJEM ZA BREZDOMCE Župan je v času županovanja v mesecu decembru, v prostorih mestne občine vsako leto sprejel brezdomce iz Maribora in okolice ter jih pogostil s toplim obrokom. Županovemu povabilu se je odzvalo okrog 30 gostov. Župan je prisluhnil njihovim zgodbam in jih pozval, naj se prijavijo na eno izmed delovnih mest ter naj izpolnijo obrazec za akcijo Darujmo s srcem. Ob tem je vedno poudaril, da si Mestna občina Maribor z različnimi socialnimi programi prizadeva, da bi čim bolj omilila socialno stisko ljudi.

CITY NETWORK MARIBOR – GRADEC Čezmejni program povezovanj različnih področij MOM v povezavi s sorodnimi področji graške občine. Projekt prinaša prenos dobrih praks med obema mestoma, predvsem na področju varstva okolja in zelenih površin, gospodarstva in razvoja mest ter urejanja prostora. Skupna vrednost projekta je znašala 2,144.903 EUR, sofinanciranje in viri so bili s strani EU (ESRR) v višini 1,823.168, MOM 57.350, SVLR 114.701 EUR.

PIRAMIDA Projekt »Piramida« je sestavni del in nadaljevanje revitalizacije starega mestnega jedra. Piramida je ne le izvor in začetek Maribora, temveč tudi izjemna turistično izobraževalna točka mesta. Grad Gornji Maribor je kot središče Podravske marke (Marc burg = grad mejne marke) in v njej največje zemljiško gospostvo takratnega časa pri nas, zaradi svoje pomembne zgodovinske vloge oblikoval in postavil naselbinske temelje današnjega Maribora. Namen projekta je opredeliti pomen nekdanjega gradu na Piramidi kot enega najpomembnejših kulturno – zgodovinskih spomenikov na območju Maribora in hkrati ob obnovi in ureditvi ruševin in celotnega platoja na Piramidi, mestu in regiji ponuditi izjemno turistično in izobraževalno središče, ne le mesta temveč celotnega Podravja.

V letih 2010 in 2011 je Mestna občina Maribor zagotovila sredstva za izvedbo arheoloških izkopavanj in raziskav, katerih izsledki so potrdili pomembnost najdišča za mesto Maribor. V okviru izvedenih arheoloških raziskav je bil odkrit celoten JZ del platoja v skupni izmeri cca 1200 m2. Ena najpomembnejših najdb je prav gotovo bronast pečatnik, ki so ga arheologi našli leta 2010 na notranjem dvorišču nekdanjega gradu, naslednje leto pa nedaleč vstran še keramični predmet z odtisoma najdenega pečatnika. Pečatnik je bil z analizo pripisan Ulriku III. Mariborskemu (omembe v virih med 1229 in 1252). Trenutno je v zaključni fazi primarna konservacija in sanacija zidanih ostalin na območju najdišča.

Skupna vrednost projekta znaša: 1.667.454 EUR in obsega arheološko raziskavo celotnega platoja na območju Piramide. Izvedena dela v okviru I. faze arheoloških raziskav in sanacije zidanih ostalin na JZ platoju so znašala 635.534 EUR.

POBRATENJE MED MESTOMA MARIBOR IN HARKOV IZ UKRAJINE V aprilu 2012 sta župan Mestne občine Maribor Franc Kangler in župan mesta Harkov Gennadiy Kernes podpisala sporazum o pobratenju mest. To ne pomeni samo poglobitev medsebojnega sodelovanja na gospodarskem, izobraževalnem in kulturnem področju obeh mest, temveč tudi bilateralno sodelovanje med obema državama. Ob tej priložnosti je župan ukrajinskega mesta izpostavil, da je vzpostavitev partnerskih in prijateljskih odnosov med mestoma in različnima narodoma zelo pomembno za vse. Ta dogodek je dokaz več, da je Maribor odprto mesto in pripravljeno na sodelovanje z drugimi svetovnimi mesti na različnih področjih.

Županova lista

13

“

S srečanjem Nobelovih nagrajencev za mir smo poslali pomembno sporočilo, da je Maribor odprto mesto in da smo pripravljeni sprejemati odločitve za boljši jutri. V času, ko se soočamo s krizo vrednot in zaupanja ljudi, je tak obisk zelo pozitiven, saj spodbuja medkulturni in medreligijski dialog.

ZAKLJUČENI PROJEKTI od leta 2006

“

SREČANJE Z DALAJLAMO V LETU 2010 TER Z DALAJLAMO IN NOBELOVIMI NAGRAJENCI ZA MIR V LETU 2012 Dalajlama je Maribor obiskal prvič v letu 2010 in bil nad mestom in županom tako navdušen, da se je z veseljem odzval novemu vabilu na srečanje Nobelovih nagrajencev – Maribor za mir v letu 2012. Srečanje je potekalo na pobudo župana. Poleg Dalajlame so se ga udeležili Nobelovi nagrajenci za mir dr. Rigoberta Menchu Tum, prof. dr.

Lučka Kajfež Bogataj in prof. Muhammad Yunus. V okviru srečanja so predstavili svoje ideje, razmišljanja in poglede na aktualna dogajanja v svetu.

Ob prihodu v Maribor je Njegova svetost Dalajlama med drugim dejal: »Vesel sem, da sem spet lahko med vami.

Na tokratnem obisku bi vam želel sporočiti, da ne glede na stanje, ki smo mu priča, moramo ostati samozavestni in ohraniti upanje. Upanje je tisto, ki je ključ do naše sreče in razvoja.«

OBISK PREDSEDNIKA RS DR. JANEZA DRNOVŠKA PRI ŽUPANU FRANCU KANGLERJU Predsednik RS dr. Janez Drnovšek se je v letu 2007 odzval povabilu župana Franca Kanglerja in obiskal Maribor. Ob tej priložnosti je povedal, da je zelo vesel, ko vidi, kako se Maribor razvija in kako intenzivno se pod novim vodstvom rešujejo večletna vprašanja. Posebej je izpostavil, da univerzitetno mesto Maribor dobiva vedno lepšo podobo in da si zasluži, da ga obišče predsednik države.

SREČANJE S ČASTNIM OBČANOM MARIBORA BORISOM PAHORJEM Februarja 2012 se je župan srečal s pisateljem in častnim občanom Maribora Borisom Pahorjem. Ob tej priložnosti sta spregovorila tudi o otvoritveni slovesnosti Evropske prestolnice kulture, pri čemer je Boris Pahor povedal, da je počaščen, da ga je župan omenil v svojem pozdravnem govoru. V ta namen je Boris Pahor januarja 2012 županu Francu Kanglerju poslal pismo z naslednjo vsebino: »Spoštovani g. župan, sem na zdravljenju po operaciji in mi je zelo žal, da nisem uspel biti pričujoč na slovesnosti, za katero Vam iskreno čestitam. Gledal sem in poslušal. Zelo lepo, da ste omenili Nekropolo in čutil sem se počaščenega, da sem častni meščan Maribora. Lep, poseben uspeh želim mestu in Vam osebno. Lep pozdrav Boris Pahor.«

SREČANJE Z VACLAVOM HAVLOM V februarju 2011 se je župan Franc Kangler v Pragi sestal z Vaclavom Havlom, zadnjim predsednikom Češkoslovaške in prvim predsednikom Češke. Na srečanju sta med drugim govorila tudi o Evropski prestolnici kulture 2012 in srečanju Nobelovih nagrajencev v letu 2012.

14

Županova lista

“

od leta 2006

“

ZAKLJUČENI PROJEKTI

Maribor je edino mesto v Sloveniji, ki se lahko ponaša s prestižnim nazivom Svetovno mesto festivalov in prireditev.

Ponosni smo, da so uspešne mariborske projekte in dogodke prepoznali v svetovnem merilu ter nas postavili ob bok Londonu in drugim prepoznavnim mestom.

NAJ MARIBORČAN - NAJ POLITIK Več let zapored je župan Franc Kangler prejel naziv oz. nagrado Naj Mariborčan – naj politik, ki jo podeljuje revija Mariborčan.

KONVENCIJA ŽUPANOV Konvencijo županov, zavezanih lokalni trajnostni energiji, je v imenu mestne občine novembra 2011 v Bruslju podpisal podžupan mag. Tomaž Kancler. Maribor se je tako pridružil več kot 3000 evropskim mestom, ki sledijo obvezam po zmanjšanju emisij CO2.

SVETOVNO MLADINSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO Novembra 2012 je v Mariboru potekal največji športni dogodek v Sloveniji, svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo Maribor 2012.

Na njem je sodelovalo rekordno število obiskovalcev, skupaj 1500, ki jih je spremljalo še približno 1200 staršev, skrbnikov in drugih. Tekmovanje se je odvijalo deset dni, tako smo dobili 12 novih svetovnih prvakov in prvakinj, ki bodo najverjetneje krojili šahovski svet v prihodnjih letih. Dogodka se je udeležil tudi šahovski velemojster in večkratni svetovni prvak Gari Kasparov, ki ga je med drugim sprejel tudi podžupan Milan Mikl.

NAGRADA IFEA ZA SVETOVNO MESTO FESTIVALOV IN PRIREDITEV 2012 Na konvenciji Mednarodnega združenja festivalov in prireditev v Denverju je Maribor septembra 2012 prejel nagrado za Svetovno mesto festivalov in prireditev 2012 v kategoriji do 500.000 prebivalcev. Maribor je tako edino mesto v Sloveniji, ki se lahko ponaša s to prestižno nagrado, ki si jo je prislužil predvsem zaradi številnih uspešnih dogodkov. S to nagrado smo se postavili ob bok mestom Dubaj, Sydney, Shanghai, Johannesburg, Edinburg, Rotterdam in Ottawa. V imenu mestne občine je nagrado sprejela podžupanja Astrid Bah.

PROJEKT CELOVITE NADGRADNJE AVTOMATIZACIJE CESTNEGA PROMETA Projekt celovite nadgradnje avtomatizacije cestnega prometa v Mestni občini Maribor ni bil dovolj premišljeno izpeljan. S tem se strinjam in sprejemam vso politično odgovornost. Projekt je izvajala strokovna komisija pod vodstvo Urada za komunalo, promet in prostor. Strokovna komisija je pripravljala strokovne podlage, ki jih je širše, tudi v okviru Varnostnega sosveta, usklajevala. Potrebne dokumente je potrjeval mestni svet ali pa sem jih sam kot odgovorna in pooblaščena oseba podpisoval. V javnosti se tudi okrog tega projekta pojavljajo namigovanja na korupcijo. Zato moram poudariti, da nisem sodeloval v postopku javnega naročanja in niti kasneje pri dogovarjanjih in usklajevanjih z Iskro sistemi, ki izvaja ta projekt. Vse nas, skupaj s strokovno javnostjo je presenetilo število prekoračitev hitrosti v mestu. Očitno imamo slabo prometno kulturo in ne spoštujemo cestno-prometnih oznak oziroma predpisov.

Projekt celovite nadgradnje avtomatizacije cestnega prometa v MOM obsega: zamenjavo 58 semaforski naprav, t obnovo ali zamenjavo dotrajanih semaforskih drogov v celotnem sistemu ter postavitev do 1.300 detektorjev za vozila in pešce, t nove LED signalne dajalce za nočno zatemnitev 76 križišč, t izgradnja prometnega optičnega omrežja, t izgradnja paralelnega optičnega omrežja, t vzpostavitev sodobnega centra za nadzor in upravljanje prometa v mestu, t priklop 82 semaforski naprav na prometni center, t priklop 97 semaforskih naprav na optično omrežje, t celovita prenova petih križišč, t oprema za 16 novih križišč, t vzpostavitev video nadzora na 21 križiščih, t vzpostavitev prekrškovnega sistema, t preplastitev vozišč in obnova talnih obeležb.

Osrednji namen projekta je vzpostavitev ažurnega in v realnem času odzivnega sistema z avtomatskim vodenjem prometa. Še posebej pomembno je omogočanje zelenega vala policijskim, reševalnim, gasilskim in drugim vozilom na nujnih vožnjah, kar bo omogočalo čim prejšne reševanje. Zaradi umiritve prometa in večje pretočnosti zaradi avtomatskega prilagajanja zelenega vala prometnim tokovom, se bo zmanjšala poraba goriv, manj bo emisij in toplogrednih plinov.

To vse so pa smernice h katerim nas zavezujejo evropske direktive. V primeru, da jih ne bomo začeli izvajati, se lahko v prihodnosti zgodi, da bo mesto moralo plačevati denarne kazni.

Kljub revoltu, ki so ga radarji sprožili in ki je upravičen, pa mnogi občani priznavajo, da se je promet v mestu umiril - zlasti na Ptujski cesti, Cesti protelarskih brigad itd. Če smo se s tem izognili vsaj eni hujši nesreči, smo kljub nepremišljeni uvedbi projekta, cilj dosegli.

Ob vsem tem se zastavlja vprašanje kako dalje. Verjetno bo najbolje, da mesto skupaj z Nigradom prevzame ta projekt in ga postopoma uvaja. Določene radarske sisteme bo potrebno premakniti, izboljšati opozorilno signalizacijo, ki bo voznike opozarjala na radar in dovoljeno hitrost. Na podlagi podatkov, ki smo jih dobili iz radarjev pa verjetno dovoliti na določenih cestnih odsekih tudi višjo hitrost.

Županova lista

15

Spoštovane občanke in občani Maribora, Bliža se božič in novo leto, čas veselja, pričakovanja in obdarovanja tako za najmlajše, mlade in tudi nas nekaj starejše. Maribor pa je s strani ekstremistov vseh barv, ki ne priznavajo demokratičnih pridobitev naše mlade države, potisnjen v proteste z nasiljem, uničevanjem tako skupnih dobrin kot privatne lastnine. Tako si dodatno še sami škodujemo. Ko je enkrat množica zavedena, ko prevladajo primitivni slogani, ko želijo nekoga skuriti kot čarovnico v srednjem veku, potem ne pomaga več noben razum, nobena tehtna beseda in noben poziv k dialogu.

Mislim, da si Maribor, jaz kot župan, moji najbližji, mestni svet, sodelavci, simpatizerji ne zaslužimo diskreditacije, širjenja neresnic in laži ter groženj po spletu. Prav tako ne morem mimo dejstva, da nekateri želijo z granitnimi kockami in pirotehničnimi sredstvi in izdelki reševati našo demokracijo, moralo, etiko in vrednote na svoj primitiven, nizkoten in neevropski način. Nedopustno je, da nekdo uničuje javno in zasebno premoženje. Nedopustno je, da nekdo ogroža življenje mojih najbližjih, mojih sodelavcev, pa seveda vseh občank in občanov našega mesta Maribor.

Nedopustno je, da se s tem ogroža turizem, kultura, šport in ne nazadnje gospodarstvo Maribora. Nekdo

je v tem mestu pripravljen postaviti vse na kocko za doseganje svojih političnih ciljev. Ta nekdo se bo moral v bližnji prihodnosti predstaviti mestu, izstopiti iz anonimnosti, »stricev iz ozadja« in predstaviti svoj politični ter gospodarski program za Maribor.

Policistom se moram zahvaliti, da so stoično prenašali žaljivke, predmete in kocke, ki so kot ploha padale na njih. Kot nekoč eden izmed njih sem začutil njihovo stisko in bolečino, ki te objame v trenutkih, ko stojiš pred rjovečo in podivjano množico. Tega si slovenski policisti ne zaslužijo. Ne zaslužijo si napadov medijev, da delajo neprofesionalno, da prekoračujejo svoja pooblastila, da so brutalni.

Prihajajo torej božični in novoletni prazniki, spoštovane moje občanke in občani, volilke in volilci, naj Vam bo moje darilo k tem praznikom, da z 31.12.2012 zaključujem svoj županski mandat z željo, da mesto Maribor dobi župana, kot si ga bo izbralo. Župan Mestne občine Maribor Franc Kangler