O S N U T E K K O A L I C I J S K E G A S P O R A Z U M A
Spodaj podpisani predstavniki list in strank v mestnem svetu Mestne občine Maribor
•
LISTA ŽUPANA ANDREJA FIŠTRAVCA (17)
•
SMC – STRANKA MIRA CERARJA (6)
•
SD - SOCIALNI DEMOKRATI (3)
•
DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE (2)
•
GASILCI MARIBORA - NEODVISNA LISTA (2)
•
KLUB SVETNKOV ZL IN SMS (2)
•
NSi – NOVA SLOVENIJA (1)
sklepajo koalicijski sporazum o sodelovanju za obdobje 2014 – 2018.
Maribor, __ november 2014
1
I. TEMELJNA IZHODIŠČA IN PROGRAMSKA VIZIJA Rezultati lokalnih volitev 2014 zahtevajo medsebojno povezovanje strank in list v MOM. Povezovanje je mogoče na ravni vsakokratnega programskega sodelovanja ob razpravah v Mestnem svetu ali na ravni koalicijskega sporazuma. Glede na stanje politične kulture in splošnega položaja v mestu in državi ocenjujemo, da v tem trenutku mesto potrebuje politično koalicijo, ki se formalizira z ustreznim koalicijskim sporazumom. S sporazumom bomo za obdobje 2014 – 2018 opredelili: a. skupno vizijo, b. temeljne cilje, c. ključne projekte po posameznih področjih in/ali ključne procese po posameznih področjih. Od zloma socializma in bivše državne organizacije je Maribor v procesu socialno-ekonomske stagnacije. To se kaže v zelo šibki rasti števila prebivalcev ter akutni brezposelnosti, ki je med najvišjimi v državi. Socialno-ekonomsko situacijo delno rešuje bližina meje, vendar tega učinka ne moremo preliti v strukturni pogoj, ki bo omogočil razvojne spremembe v mestu. Občina lahko s takšnimi temeljnimi izhodišči svojega delovanja deluje le v razmerah stabilnega dolgoročnega sodelovanja, ki ima svoje temelje najprej v skupnih koristih in potrebah občank in občanov in šele nato v strankarskih načelih. Vsi partnerji sporazuma težimo k oblikovanju komunalnega sistema, ki bo sposoben zadovoljevati vse potrebe meščank in meščanov. Prednost bodo imeli tisti projekti, ki: a) zadovoljujejo osnovne potrebe občank in občanov (kot primer: preskrba z vodo in kanalizacija), b) jih je mogoče realizirati s pomočjo financiranja: - iz privarčevanih sredstev (npr. javna razsvetljava), - s pomočjo denarja EU, - s pomočjo denarja iz nacionalnega proračuna, - s pomočjo zasebnih investicij. Vzpostaviti je potrebno dodatne mehanizme, ki zagotavljajo transparentnost poslovanja mestne občine ter vseh javnih podjetij in javnih zavodov, kjer se MOM pojavlja kot večinski lastnik. Ocenjujemo, da za razvojni preboj mesta ne moremo realno pričakovati dovolj finančnih virov, ki bi jih zagotovil bodisi lokalni proračun, bodisi državni proračun, bodisi fondi EU. To ne pomeni, da se tem virom odpovedujemo, ampak ugotavljamo, da je edino realno mogoče pridobiti dovolj finančnih virov za razvojni preboj s pritegnitvijo zasebnih finančnih virov (tujih in domačih). Partnerji se strinjamo, da je potrebno vzpostaviti model učinkovite javne uprave, ki bo lahko sledil programski viziji in osnovnim ciljem koalicijskega sporazuma. S tem bomo zagotavljali razvojno usmerjenost občine (gospodarska rast, samozadostno gospodarstvo, ustvarjanje novih delovnih mest, infrastrukturna urejenost). Le-ta ne bo mogoča, če ne bomo aktivirali lastne razvojne prednosti (industrijska tradicija, naravni viri, geostrateški položaj in razvit terciarni sektor). Razvoj občine mora biti trajnosten ter ekološko sprejemljiv in hkrati ključni del naše dolgoročne vizije. To pomeni, da občina s svojim delovanjem spoštuje in zadovoljuje potrebe vseh današnjih in prihodnjih generacij.
2
Sodelovanje občine pri odpiranju novih delovnih mest ni povezano samo z zadovoljevanjem potreb občank in občanov po delu, ampak predstavlja realni vir novih prihodkov za občinski proračun. Prispevki iz davka na osebne dohodke so namreč največji vir financiranja občine.
II. KLJUČNI PROJEKTI IN PROCESI PO PROGRAMSKIH PODROČJIH 1.1. Gospodarske javne službe in občinska podjetja Podjetja v večinski lasti Mestne občine Maribor predstavljajo pomemben steber razvoja gospodarstva v Mariboru. Da bi podjetja dosegla maksimalen učinek, je potrebno v vseh podjetjih, ki so v večinski občinski lasti, začeti s procesi racionalizacije trenutnega poslovanja in spodbujanja tržnih dejavnosti. Podjetja morajo razvijati tako koncesijske kot tudi tržne dejavnosti, v letih 2014-18 mora vsako podjetje povečati razmerje med koncesijsko in tržno dejavnostjo, z namenom, da ustvarijo večjo dodano vrednost in tudi več stabilnih delovnih mest. Istočasno morajo skrbeti, da svoje koncesijske dejavnosti opravljajo kvalitetno in da to kvaliteto z leti zvišujejo. 1.1.1. Energetika Maribor Strateške usmeritve Energetike Maribor so oskrba s toplotno energijo, katere proizvodnja temelji na visokih izkoristkih in alternativnih virih, oskrba z energetskimi plini, energetska izraba odpadkov, alternativne oblike pridobivanja in rabe energije – bioplin, biometan in svetovalna dejavnost s področja energetike s poudarkom na učinkoviti rabi energije. Strateški in razvojni cilji podjetja so usmerjeni v razvoj in širitev sistema daljinskega ogrevanja in priključevanje novih odjemalcev, izgradnjo energetskega objekta za uporabo obnovljivih virov energije (OVE) in visokoučinkovito proizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE), uvajanje stisnjenega zemeljskega plina CNG – metan v promet, aktivno sodelovanje pri projektu energetske izrabe odpadkov, izkoriščanje biogoriv (deponijski plin, biooglje ...) za proizvodnjo toplotne in/ali električne energije, uporabo bioplina za produkcijo in implementacijo biometana v plinovodne sisteme. V obdobju do leta 2018 bo Skupina Energetika Maribor izvedla naslednje projekte: • širitev in izgradnja vročevodnega omrežja ter priključitve novih objektov na različnih lokacijah • sanacije sistemov daljinskega ogrevanja na Jugomontu, Framski in Šilihovi, • izgradnja energetskega objekta na parceli ob TVT Boris Kidrič za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije ter visokoučinkovito proizvodnjo toplotne in električne energije. Skupina Energetika Maribor opravlja gospodarsko javno službo oskrbe s toplotno energijo, ki obsega 76 % celotnih prihodkov, ostalo pa predstavljajo tržne dejavnosti, katere načrtujemo do leta 2018 povečati za 10 %.
1.1.2. Mariborski vodovod Osnovni cilj podjetja je zagotoviti zadostne količine zdrave pitne vode, doseganje najvišje kakovosti vode tako na vodnih virih kot na distribuciji, nizek delež vodnih in energetskih izgub, investiranje v posodabljanje vodooskrbnega sistema ter integriranje rezervnih vodnih virov in trajnostnega razvoja sistema, prav tako pa znižati vodne izgube v vodovodnem omrežju do leta 2018 za 2 %.
3
Ukrepi: - nakup agregata za primer izpada električne energije, ki bo omogočal začasno enodnevno oskrbo z vodo, - za potrebe razvoja turizma na Pohorju izgradnja vodovodnega omrežja iz doline do hotela Bellevue, ki bo tudi omogočila redno in varno oskrbo območja Areha s pitno vodo iz javnega vodovodnega sistema, - izgradnja vodovodnega cevovoda v delu MO Maribor, kjer ni zagotovljena oskrba z vodo iz javnega sistema, - preučili bomo ekonomsko upravičenost polnitve mariborske vode kot del komercialne ponudbe vodovoda, - realizacija projekta učnega centra Kapljica, - povečali bomo razmerje tržnih in koncesijskih dejavnosti podjetja iz letošnjega razmerja 60:40 na razmerje 70:30.
1.1.3. Nigrad Ob upoštevanju zakonskih določil bomo vzpostavili pogoje za redno vzdrževanje in izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Sprejeli bomo akcijski načrt izgradnje kanalizacijskega omrežja. V okoljih, kjer ni ekonomsko upravičljivo povezovanje na centralno kanalizacijsko omrežje, se bo občanom preko sistema malih čistilnih naprav zagotovilo lokalno odvajanje odpadne vode in njeno čiščenje skozi manjše sisteme. Celotna javna razsvetljava se bo do leta 2018 prenovila v novejšo LED tehnologijo. Projekt se bo financiral s privarčevanimi sredstvi na račun vzdrževanja razsvetljave in porabe električne energije. Temeljna razvojna naloga Nigrada je širitev tržnih programov z naslednjimi projekti: - pridobitev sedemletne koncesije za vzdrževanje državnih cest, - razvoj dejavnosti visokih gradenj, - izgradnja komunalne infrastrukture doma in v tujini, - v sodelovanju z družbo Snaga vzpostavitev centra za predelavo gradbenih in industrijskih odpadkov ter predelavo lesa in zemljin, - izgradnja malih čistilnih naprav, - izkoriščanje odpadne toplotne energije v kanalizacijskem sistemu, - vzpostavitev nadzornega sistema (Smart City) za potrebe vseh gospodarskih javnih služb, ki bo omogočal nižje stroške vzdrževanja javnih služb in ki bo javnost informiral o kvaliteti izvajanja storitev v mestu. S povečanjem prodaje na trgu se do leta 2018 pričakuje razmerje tržna-koncesijska dejavnost 70-30 % v korist prodaje na trgu. Strateški cilj Nigrada je, da se preoblikuje v d. o. o. in postopno postane v 100 % javni lasti. Predvidena rast prihodkov od leta 2014 do leta 2018 je vsako leto za 10 %, kar pomeni iz letošnjih cca. 15.000.000 EUR na 20.000.000 EUR.
1.1.4. Snaga V preteklem letu je bil na nivoju občine dosežen dogovor, da v občini ne bomo imeli odlagališča komunalnih odpadkov. Zaradi tega je temeljni razvojni projekt izgradnja objekta za obdelavo odpadkov (zagon 2016/2017). V sodelovanju s podjetjem Nigrad bo zgrajen center za predelavo gradbenih in industrijskih odpadkov ter predelavo lesa in zemljin. Znanje pri razvoju dveh centrov za predelavo odpadkov bo podjetje Snaga tržilo 4
globalno v okviru blagovne znamke W-Cycle. Prav tako pa bo zagnala programe za predelavo masnih tokov v uporabne reciklabilne frakcije. Snaga bo sprejela strateški dokument, v katerem bo opredelila nove standarde storitev na področju javne higiene, vzdrževanja utrjenih in zelenih javnih površin v mestu. Dejavnost tržnice bo Snaga prenesla na novo podjetje. Trenutno razmerje v letu 2014 med tržnimi in koncesijskimi dejavnostmi je 18:82, do leta 2018 se bi razmerje tržnih povečalo na 30:70. 1.1.5. Marprom V obodobju 2014-18 bo podjetje Marprom: - zamenjalo celoten vozni park z okolju prijaznimi vozili na električni in CNG pogon, - reorganiziralo avtobusne linije mestnega prometa in uvedlo krožni avtobusni promet okoli centra mesta, - v sodelovanju z občino bo izgradilo vsaj dva Park&ride centra na vpadnicah v mesto, - mestni promet integriralo z železniškim prometom in krožno-kabinsko žičnico. Strateški cilj Marproma je vključitev obmestnih občin v javni mestni potniški promet, zato se bodo obmestne občine povabile v lastništvo podjetja Marprom d.o.o. Obseg poslovanja skupine Marprom v letu 2014 bo znašal 6 mio €, promet v letu 2018 pa 11 mio €. Trenutno razmerje med tržnimi in koncesijskimi dejavnostmi je 10:90, do leta 2018 se bo spremenilo v razmerje 50:50. 1.1.6. Pogrebno podjetje Maribor Sprejeli bomo nov odlok o določitvi nadaljnje krajinske zasnove pokopališča Dobrava ter določili osnovo enotnih standardov in normativov opravljanja dejavnosti na območju MOM. S tlakovanjem glavnih poti bomo zaključili projekt »Invalidom prijazno pokopališče«. S postavitvijo drevoreda se bo uredila brežina oz. dostop do pokopališča Dobrava ob kanalu reke Drave. Uredil se bo sistem toplotne izrabe izpušnih emisij. 1.2. Gospodarske javne službe in zasebna podjetja. 1.2.1. Aquasystems Podjetje, ki je pridobilo koncesijo za izgradnjo in upravljanje centralne čistilne naprave (CČN) v Mestni občini Maribor s podpisom koncesijske pogodbe leta 1998. Z zaključkom izgradnje objekta leta 2002 se je pričelo 22-letno koncesijsko razmerje, ki poteče leta 2024. Letno na podlagi koncesijskega razmerja nastaja dolg, ki se bo kompenziral s podaljšanjem koncesijskega razmerja. Izdelala se bo tudi študija možnosti obdelave mulja kot produkta centralne čistilne naprave in njegovo pretvorbo v biogorivo, preko katerega bi lahko znižali stroške odvoza mulja ali pridobili prihodek z naslova prodaje biogoriva. 5
1.2.2. Plinarna Maribor Podjetje, ki na trgu z zemeljskim plinom deluje kot sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina na geografskih območjih sedmih občin in kot dobavitelj zemeljskega plina na področju celotne Republike Slovenije. Na območju Mestne občine Maribor ima z MOM sklenjeno koncesijsko pogodbo do leta 2027.
1.3. Druga podjetja v večinski občinski lasti 1.3.1. Lekarne Maribor Temeljni cilj Lekarn Maribor je sanacija hčerinskega podjetja Marifarm in stabilizacija poslovanja velegrosista Farmadent. Lekarne bodo izdelale strategijo prehoda podjetja v tržno naravnan marketing in bolj aktivno naravnano vlogo na tržišču. Prav tako pa bodo izdelale načrt prodaje svojih blagovnih znamk na tujih trgih in načrt širitve lekarniške mreže s postavitvijo novih lekarn (letno vsaj ena nova lekarna v mreži JZZ MLM). V Javnem zavodu Lekarne Maribor predstavljajo prihodki, ustvarjeni iz naslova izdaje zdravil na recept (katere krijejo zdravstvene zavarovalnice) cca. 80 % realizacije. Tržna dejavnost predstavlja dobrih 20 % celotne realizacije. Glede na zniževanje cen na področju zdravil na recept in posledično nižjih prihodkov iz tega naslova, je projekcija dviga prihodkov iz tržnih dejavnosti do leta 2018 na 30 %. 1.3.2. JP GSZ d. o. o. Zaradi zakonskih določb bo podjetje integrirano v sistem mestne uprave, kjer bo vzpostavljena centralna točka upravljanja z vsem nepremičnim premoženjem MOM.
1.3.3. ZUM d. o. o. Naloga podjetja ZUM je konsilidirati lastništvo z namenom, da podjetje postane v 100 % javni lasti. Podjetje se bo ob primarni dejavnosti prostorskega načrtovanja razvijalo tudi v smeri sposobnosti izdelovanja urbanistične dokumentacije in pridobivanja tudi vseh potrebnih okoljskih soglasij in dovoljenj, predvsem za strateške naročnike.
1.3.4 MID d. o. o. Naloge novoustanovljenega podjetja v javni lasti MOM so v inženiringu, nadzoru, recenzijah postopkov, kjer MOM izbira izdelovalca projektne dokumentacije in izvajalca gradbenih del na objektih splošne javne rabe in kolektivne komunalne rabe. Podjetje je namenjeno izključno zaščiti javnega interesa pri javni gradnji in vzdrževanju javnih objektov in naprav.
6
1.4. Javni zavodi MOM, pomembni za razvoj gospodarstva 1.4.1. Mariborska razvojna agencija. Agencijo bomo statusno preoblikovali s hkratno odočitvijo ali bo delovala kot družba z omejeno odgovornostjo ali kot javni zavod. Uredili bomo delitveno bilanco med lastniki.
1.4.2. Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor - JMSS Razdružili bomo JMSS s sosednjimi občinami na način, da postane v 100 % v lasti Mestne občine Maribor. Izdelali bomo nov popis stanovanj, ki bo analiziral: kvaliteto, lastništvo, zasedenost in ekonomsko upravičenost prodaje ali renoviranja.
1.4.3. Zavod za turizem Maribor-Pohorje Prioritete do leta 2018 so: - znamčenje mesta in prerazporeditev dogodkov in prireditev po tematiki in časovnosti skozi vse leto, - razpon prireditev na tematiko Stare trte skozi vse leto, - ureditev vinogradniškega muzeja na Lentu, - izdelava strateškega dokumenta za promocijo turizma doma in v tujini, - revitalizacija rednega letnega Sejma vina, kulinarike in turizma, - izdelava strategije in izvajanje kulturnega turizma, - izdelava strategije in izvajanje športnega turizma, - vzpostavitev novih info točk: Mariborsko letališče, Pohorje, Ljubljana, - priprava odloka o plovbi na mirnih vodah, - priprava odloka o javnih prireditvah v MOM.
1.5. Mestni Holding Povezali bomo občinska podjetja v Mariborski holding, s čimer bomo zagotovili učinkovito, konkurečno in k uporabnikom usmerjeno javno službo.
7
2. Ustvarjanje novih delovnih mest Dosedanje občinske politike se niso ukvarjale z intenzivnim ustvarjanjem novih delovnih mest. Maribor potrebuje to politiko, ker s tem občinska oblast neposredno zagotavlja nova delovna mesta, ki jih potrebujejo brezposelni soobčani in ker istočasno ustvarja dodatni prihodek proračuna. Vlada RS je v letu 2013 sprejela ukrepe za regijo z veliko brezposelnostjo, v katero sodi tudi Mestna občina Maribor, vendar ocenjujemo, da tudi 100 % realizirani ukrepi ne bodo omogočili razvojnega preboja mesta in regije. Ukrepi za ustvarjanje novih delovnih mest v MOM: 2.1. V Mariboru je približno 3 % podjetij, ki rastejo nadpovprečno hitro, zaposlujejo in izkazujejo pa nadpovprečne poslovne rezultate. Gre za mala in srednje velika zelo okretna podjetja, ki so nišno usmerjena, tako proizvodna kot tudi storitvena in bodo rasla ter obstajala v vsakem časovnem obdobju (tako v času konjunkture kot recesije). Vzpostavili bomo projekt erMOM, katerega cilj je pospešitev investicijskega ciklusa navedenih podjetij, medsebojno povezovanje lokalnih podjetij in spodbujanja nastajanja velikih podjetij, katerim bi bili kooperanti manjša lokalna podjetja. Načrtovani rezultat je 1.500 novih delovnih mest. 2.2. Podjetja v večinski občinski lasti in drugi javni zavodi, pomembni za razvoj gospodarstva bodo s svojim povečenjem deleža tržne dejavnosti ustvarjali dodatna delovna mesta. Vsako podjetje v večinski občinski lasti bo izdelalo vsaj en poslovni projekt, katerega namen je prodajati lastne izdelke oz. znanje na globalnem trgu. Načrtovani rezultat je 250 novih delovnih mest. 2.3. Zaradi pomanjkanja kapitala v mestu in državi na splošno je smotrno privabljati investitorje predvsem iz kapitalsko bogatih trgov izven Evropske unije. Za dosego tega cilja bomo ustanovili pisarno za nove investicije, ki bo skrbela za koordinacijo pri sestavi projektnih načrtov, izdelavo promocijskega materiala in organizacijo mednarodnih konferenc za privabljanje investitorjev v Maribor. Načrtovani rezultat je 1.500 novih delovnih mest. 2.4. Pomemben dejavnik spodbujanja lokalnega gospodarstva je zagotovo izpeljava vsaj enega večjega investicijskega projekta. Trenutno so aktualni naslednji projekti: Logistični center Letališče Maribor, Data Center in Črpalna hidroelektrarna Kozjak. Oblikovali bomo projektno skupino, ki bo v sodelovanju z državnimi organi vzpostavila pogoje za zagon in v nadaljevanju za realizacijo naštetih investicijskih projektov. Načrtovani rezultat je 1.000 novih delovnih mest. 2.5. Povečali bomo vpliv in prisotnost mesta v krogih odločanja na nacionalni in evropski ravni. 2.6. V preteklem letu smo v občinskih prostorih odprli coworking center, ki spodbuja predvsem socialno podjetništvo. V obdobju 2014-2018 bomo vzpostavili nov CoworkingStartup center, ki bo omogočal ustanavljanje in delovanje malih in mikro podjetij. Vzpostavitev Coworking Startup centra se bo izvajala v sodelovanju s Tovarno podjemov. Načrtovani rezultat je 500 novih delovnih mest.
8
3. Mednarodno sodelovanje Maribor je pobraten z dvanajstimi mesti. V preteklem letu in pol so se intenzivirali stiki z mesti v državah, ki so kapitalsko močne, saj se preko njih skuša pridobiti investitorje v Maribor. Enaka mednarodna politika se bo izvajala tudi do leta 2018. Vzpodbujalo se bo sodelovanje na kulturnem, izobraževalnem, športnem, predvsem pa na gospodarskem področju. 3.1. Skladno z mednarodno politiko občine se bomo osredotočili na sodelovanje z mesti, pri katerih lahko pričakujemo pozitivne gospodarske rezultate: Gradec, Greenwich, Kraljevo, Marburg, Sankt Peterburg. 3.2. Sporazum imamo sklenjen s štirimi kitajskimi mesti (Chongqing, Hangzhou, Ningbo, Huai'an), s katerimi se intenzivira sodelovanje na gospodarskem področju. Sodelovanje je potrebno okrepiti še z vsaj dvema mestoma; enim na jugu Kitajske in drugim na severu države. Cilj te politike je izboljšati gospodarske odnose, predvsem pri organiziranju vsakoletnih gospodarskih konferenc in sodelovanje mariborskih podjetij na rastočih trgih. 3.3. Vzpostavili bomo partnerske odnose tudi z mesti na drugih hitro rastočih trgih: območja Perzijskega zaliva, Indije in Rusije. 3.4. Služba za mednarodno sodelovanje bo intenzivirala stike s tujimi diplomatskimi in konzularnimi predstavništvi v Republiki Sloveniji, še posebej z gospodarskimi zbornicami, ki delujejo v sklopu veleposlaništev v Sloveniji.
9
4. Urejanje prostora Temelj za razvoj gospodarstva in kvaliteto življenja predstavlja politika do urejanja prostora. Cilj je skladen razvoj mesta, z zaščito zelenih površin, trajnostno mobilnostjo in oblikovanjem fleksibilnih industrijskih con ter drugih con namenske rabe, ki zadovoljujejo najširši krog interesov in potreb občank in občanov ter vseh gostov, ki pridejo v mesto. S tem razumemo prostorsko in urbanistično načrtovanje ter gospodarjenje z zemljišči (nakup, prodaja in komunalno opremljanje zemljišč). 4.1. Aktualen prostorski načrt mesta je bil sprejet leta 1986. Najpozneje do konca leta 2016 bomo sprejeli občinski prostorski načrt, ki bo zagotavljal razvoj, ponovno industrializacijo, pogoje za razvoj logistike in trgovine ter kvalitetno življenje občank in občanov. 4.2. Strategija Maribora je tudi v zeleni industrializaciji mesta in vzpostavitvi ekonomske cone, kjer bomo določili takšne pogoje, ki bodo stimulativni tako za lokalna, slovenska, kot tudi za globalna podjetja. 4.3. Začeli bomo z obnavljanjem mestnega jedra (obnova objektov, ulic in trgov). Ukrepi: - subvencioniranje obnove fasad v mestnem jedru, - razširitev peš cone in povečanje cone umirjenega prometa na Glavnem in Slomškovem trgu, Koroški cesti ter Lentu, - izvedba vsaj ene dodatne garažne hiše, - spremenili bomo odlok o varovanju mestnega parka tako, da bo v parku lažje sobivanje rastlin, živali in ljudi, - vzpostavili bomo mehanizem, ki bo vzpodbujal zasebne lastnike, da se jim ne bo splačalo imeti praznih poslovnih lokalov, - sodelovanje s kulturnimi institucijami, dnevi odprtih vrat, enoten delovni čas, vključevanje v turistične pakete in povezovanje zgodb v mestu (aktivnosti so v teku). 4.4. Izvedli bomo infrastrukturo za zaprtje prometa na Lentu; v prvi fazi za izvedbo dogodkov med vikendi. 4.5. Ureditev kolesarske poti, pešpoti in označitve med Piramido, Kalvarijo, Mestnim vrhom, revitalizacija in vzdrževanje obstoječih poti. Ureditev kolesarske poti Drava in druge mrežne poti na Pohorju, na Kozjaku in krožne povezovalne poti. 4.6. Pri gradnji in vzdrževanju cest bomo zagotavljali uporabo novih racionalnih tehnologij in recikliranih gradbenih materialov, kar bo pomenilo z manj denarja ustvariti več učinka in prispevati k uveljavljanju tako imenovanega krožnega gospodarstva – kroženju uporabljenih snovi in materialov v prostoru.
10
5. Varstvo okolja V preteklem letu je bil sprejet Odlok o zraku, ki predvideva strategijo politike znižanja prašnih delcev, CO2 in hrupa v mestnem okolju. Vsako leto bomo organizirali Teden mobilnosti, s katerim se ozavešča javnost o pomenu ekološko sprejemljivejših transportnih možnosti. Še naprej bomo izvajali vse tiste ukrepe, ki podpirajo strategijo trajnostne mobilnosti.
6. Finančno poslovanje Trenutno je pri javnih financah zaostrena finančna situacija. Tekoči prihodki se iz leta v leto znižujejo. Pri financiranju opreme in infrastrukture predvidevamo, da bi vzpostavili model financiranja skozi prihranke. Izdelali bomo mehanizem prihrankov pri vseh fiksnih stroških z uvedbo centraliziranega upravljanja sistema nabave za celoto ali posamezne sklope lastništva MOM: občina, javna podjetja, javne zavode, agencije in sklade. 6.1. Uvedli bomo princip sprejemanja dvoletnih proračunov s ciljem, da omogočimo kontinuirano poslovanje mestne uprave, javnih podjetij, javnih zavodov, agencij in skladov. 6.2. Prednost pri financiranju bodo imeli tisti projekti, ki v svoji finančni konstrukciji ne bodo imeli samo občinskih virov.
7. Kultura Prizadevali si bomo ohraniti raven kulturne ponudbe v mestu. Od pogajanj z vlado in resornim ministrstvom je odvisno, ali bo to mogoče in ali bo mogoče realizirati nujne investicije na področju kulture (projekti uvrščeni v nacionalni kulturni program do leta 2018). V pogajanjih z vlado je potrebno doseči, da MK prevzame celotno financiranje Lutkovnega gledališča (obljuba prejšnjega ministra) in da pri investicijah v infrastrukturo MOM prevzema samo DDV. 7.1. Investicija v Mariborsko knjižnico: cca. 22 mio €, pravnomočno gradbeno dovoljenje. 7.2. Investicija v Umetnostno galerijo: cca. 20-22 mio €, do pomladi 2015 bomo sprejeli odločitev o umestitvi v prostor, sledi projektiranje in pridobitev gradbenega dovoljenja. 7.3. Investicija v Mariborski grad: cca. 4 mio €, pravnomočno gradbeno dovoljenje. 7.4. Uporabniki Pekarne so predlagali nov model obnove: namesto celovite obnove po fazah (pridobljeno gradbeno dovoljenje) predlagajo obnovo skozi investicijsko vzdrževanje: do pomladi 2015 bo sprejet model obnove skozi investicijsko vzdrževanje. 7.5. Festival Lent je največji multikulturni festival v tem delu Evrope, potreben prilagoditve zaostrenim ekonomskim razmeram. 7.6. Lokalni program kulture 2015-2020 bomo sprejeli v prvi polovici leta 2015.
11
8. Sociala Socialna stiska občanov še vedno narašča. V nobenem primeru ne bomo zniževali sredstev za občinske socialne programe. V sodelovanju z zavodom za zaposlovanje bomo aktivno delovali v okviru zagotavljanja javnih del na področju MOM. Nadaljevali bomo s podporo ustanavljanju socialnih podjetij.
9. Zdravstvo Skrbeli bomo, da kvaliteta izvajanja storitev ostane na vsaj enakem nivoju, kot je danes. Zagotovili bomo, da ima vsa populacija, posebej pa starajoča se, dober dostop do zdravstvenih storitev. 9.1. Dokončanje Fiziatrije v skladu s terminskim planom. 9.2. Izgradnja novega zdravstvenega doma na Teznem in prenova zdravstvenega doma na Jezdarski ulici.
10. Medgeneracijsko sodelovanje Mestno prebivalstvo je starajoče se prebivalstvo, potrebe starejše in mlajše populacije so zelo različne, zato je potrebno veliko energije usmeriti za usklajevanje teh dejavnosti. V ta namen se ustanovi urad oz. služba za medgeneracijsko sodelovanje. 10.1. V okviru mestne uprave bomo ustanovili posebno organizacijsko enoto, ki bo skrbela za usklajeno delovanje na področju otrok, mladine in starejših. Ena izmed nalog urada bo priprava zakonskih predlogov za uvedbo negovalnih bolnišnic, ki jih v mestu nujno potrebujemo. 10.2. V okviru skrbi za starejše bomo izvajali naslednje programe: - pomoč na domu/na daljavo, - ustanovitev dnevnih centrov aktivnosti, - pomoč osebam v oskrbovanih stanovanjih. - priprava zakonskega predloga za uvedbo negovalnih bolnišnic, - sodelovanje med domovi upokojencev v občinski, državni in zasebni lasti. 10.3. Posebno skrb bomo namenili poslovanju in delovanju občinskega doma za starejše (Dom pod Gorco). 10.4. Skrbeli bomo za razvoj osnovne športne infrastrukture mladine in otrok na prostem: Skatepark, BMX proga, fitnes na prostem, preplastitev športnih površin. 10.5. Razvili bomo lastno politiko, s katero bomo omogočili mladim lažji dostop do prvega stanovanja. 10.6. V sodelovanju z ZPM in RKM bomo podpirali progame letovanja otrok iz deprevilegiranih družbenih skupin.
12
11. Izobraževanje in šolstvo Ob izvajanju z zakonsko predpisanimi obveznostmi bomo: - nadaljevali z energetsko sanacijo objektov šol in vrtcev, - podpirali povezovanje šol in vrtcev z lokalnim okoljem, - podpirali programe za dvig ekološke ozaveščenosti ter uporabe domače in ekološko pridelane hrane, - nadaljevali z rednim investicijskem vzdrževanjem in nujnimi novogradnjami v skladu s sprejetimi prioritetami, - v skladu z možnostmi sodelovali pri razreševanju problemov zasebnih vrtcev in šol z javno veljavnimi programi. 11.1. Vrtec Pekre: novogradnja v višini 1,7 mio €, pravnomočno gradbeno dovoljenje. 11.2. Podružnična šola Bresternica: obnova v višini 1,3 mio €, pravnomočno gradbeno dovoljenje.
12. Šport in rekreacija Sistem financiranja športa in s tem povezana strategija sta zastarela in potrebna prenove. Zato bomo: - spremenili sistem financiranja športa s sprejemom strategije, - spremenili sistem financiranja športnih objektov s sprejemom strategije razvoja športnih objektov v okviru skupne strategije na področju športa, - pripravili nov model upravljanja športnih objektov, ki so v večinski lasti MOM. 12.1. Nujna sanacija srednjega bazena kopališča Pristan: proučili bomo možnost vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva pri celovitem reševanju kopališč Pristan, Mariborski otok in TAM. 12.2. Sanacijo zahodne tribune Ljudski vrt bomo reševali s celovito prenovo kompleksa Ljudski vrt. Pri tem bomo uporabili model javno-zasebnega partnerstva izgradnje podzemne parkirne hiše pod pomožnim nogometnim igriščem ob vzhodni tribuni in dokončanje poslovnih prostorov na severni in južni tribuni. 12.3. Obnova dvorane Tabor – izkoristiti priložnost Evropskega prvenstva v odbojki: z Odbojkarsko zvezo Slovenije in Vlado RS bomo oblikovali takšen model obnove, ki bo finančno vzdržen za MOM.
13. Kmetijstvo in celostni razvoj podeželja Ob tekočih programih bomo posebej podprli projekt komunalnih ekovrtov. Skupaj z nevladnimi organizacijami bomo zagotovili ureditev 500 vrtov do leta 2018.
13
14. Zaščita in reševanje Na področju zaščite in reševanja bomo prioritetno zagotavljali profesionalno opravljanje službe vsem tistim društvom in posameznikom, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva z naravnimi in drugimi nesrečami. V ta namen bomo opredelili in identificirali kritično infrastrukturo v MOM ter vzpostavili ustrezne ukrepe za vzpostavitev njene zaščite. Da bomo lahko sledili zastavljenemu cilju, bomo sistem financiranja na področju zaščite in reševanja ohranili vsaj na nivoju iz preteklega obdobja.
15. Lokalna samouprava V sodelovanju z IMZ bomo izdelali model participatornega proračuna.
16. Mestna uprava Temeljni cilj mestne uprave je povečati učinkovitost, strokovnost, transparentnost in racionalnost poslovanja. Eden izmed pomembnejših ciljev je upravo približati občankam in občanom ter jo narediti prijazno. 16.1. V prvi polovici leta 2015 bomo izvedli reorganizacijo in racionalizacijo mestne uprave. 16.2. V izogib povečanim koruptivnim tveganjem na področju upravnega delovanja MOM bomo proučili model vzpostavitve Centra za skladnost poslovanja.
14
III. Protokol delovanja v koaliciji Podpisniki koalicijskega sporazuma soglašajo, da bodo na mestnem svetu in pred javnostjo sprejemali in zagovarjali vse programske rešitve, zapisane v tem sporazumu. Prav tako bodo izvajali politiko in vsi po svojih močeh pomagali, da se vse programske rešitve uresničijo. 1. Delovanje koalicije. Za usklajeno delovanje koalicijskih partnerjev v mestnem svetu skrbi vodja največjega koalicijskega svetniškega kluba. Za uresničitev tega cilja se sklicujejo koordinacije župana in vodij koalicijskih svetniških klubov pred sejami mestnega sveta. Za sklic koordinacije župana je pristojen župan, za sklic koordinacije svetniških klubov pa vodja največjega koalicijskega svetniškega kluba. Odločitve na koordinaciji se sprejemajo s soglasjem koalicijskih partnerjev in so obvezujoče. Koalicijski svetniki na delovnih telesih in sejah mestnega sveta podpirajo koalicijsko usklajene predloge sklepov.
2. Odločanje o spremembah ali kršitvah koalicijskega sporazuma. O spremembi tega sporazuma vse podpisnice odločajo s soglasjem. V kolikor posamezna podpisnica sporazuma meni, da bi bilo potrebno spremeniti sporazum ali da je katera izmed podpisnic kršila določbe tega sporazuma, o tem pisno obvesti vse ostale podpisnice tega sporazuma s predlogom sprememb ali navedbo kršitve. Vsi podpisniki se morajo do sprememb oz. kršitev pisno opredeliti v roku 7 dni.
3. Odstop od koalicijskega sprorazuma. V kolikor posamezna podpisnica odstopi od koalicijskega sporazuma, o tem pisno obvesti vse ostale podpisnice sporazuma v roku 7 dni od sprejema odločitve. Podpisnice soglašajo, da bodo zagovarjale vse programske rešitve, ki so zapisane v tem sporazumu, vse dokler posamezna podpisnica pisno ne odstopi od tega sporazuma.
15