INDUSTRIJA JULIJ 2012 by Časnik Finance d.o.o.

Prihodnost proizvodnje je v digitalizaciji in visoki tehnologiji 10 S 3D-tiskom v 24 urah do prototipa 22-23 Kako so v Odelu uvajali model vitke proizvodnje 26-28 Kako dostaviti kokošje jajce na drugo stran Atlantika 28-31

P&P

panoge in posel

Proizvajalci robotov se šibijo pod naročili 12

Thinkstock

www.finance.si

Miroslav Gnamuš, Litostroj Jeklo:

Ohranimo lahko katerokoli industrijo. 6–8

Industrija

Julij 2012, št. 7

Francka z avtobusom

Proizvajalci robotov se šibijo pod naročili

Industrijski roboti so najbolj iskani v avtomobilski industriji, odpirajo pa se tudi nova področja 12

Z metodo tPM do vitke proizvodnje Zakaj velika proizvodna podjetja uvajajo metodo celovitega produktivnega vzdrževanja 24

Prvi do okolja prijazen tekoči trak

Tekoči trak iz obnovljivih surovin porabi manj električne energije, uporaben pa je v sortirnih centrih, na letališčih in v industriji 11

Francka je bila velika oseba – in veliko takih potrebujemo. Francka je name naredila vtis: bila je podjetna, emancipirana, razsvetljena uporabnica novih Še bolj pa tehnologij in razvijalka aplikacij za trg, ki je vzela usodo v svoje roke in izkoristila možnosti, pametne ki jih je ponudil razvoj tehnologije. Če bi živela danes, bi v Ribnici ustanovila joint-venture ljudi, ki s Hubertom Koslerjem in razvijala robote, ribniškega župana pa poslala v predprejšnje bi pustili stoletje, kjer bi ga lahko o tem in onem poučila franckam, Marija Terezija. da v miru Še zanimivejše branje se razodene v nadaljevanju. Velika družina in posojila so terjali razvijajo čedalje več denarja, zato je Francka pisala jugoslovanskemu kralju Aleksandru in ga svoja zaprosila za podelitev koncesije za vožnjo na podjetja. progi Travnik–Ljubljana. Kralj je na prošnjo napisal: »Pa može ovo.« Z avtobusoma deutz in fiat je prevažala potnike iz ribniškega konca v Ljubljano in nazaj ter v enem dnevu zaslužila mesečno učiteljsko plačo. Izšolala je otroke, odprla trgovino, v kateri so delale hčere, sinovi pa so vozili avtobuse in delali na kmetiji. Preživela je dve svetovni vojni in leta 1963 umrla, stara 88 let. Impresiven je še zlasti kraljev nemarni »Pa

P&P Priloga Industrija je brezplačna priloga časnika Finance IZDAL IN ZALOŽIL: ČASNIK FINANCE, D. O. O. www.finance.si/industrija Urednica: Nataša Koražija Tel.: 01 30 91 482 Faks: 01 30 91 545 E-pošta: natasa.korazija@finance.si Urednik fotografije: Aleš Beno Naslovnica: Thjinkstock Tehnična urednica: Maja Volk Jezikovna urednica: Tatjana Habinc Oglasno trženje: Klemen Koštrun Tel.: 01 513 08 26 E-pošta: klemen.kostrun@finance.si Naročnine: Svetlana Mitrić Tel.: 080 15 80 Direktor Časnika Finance in odgovorni urednik: Peter Frankl Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče, Ljubljana Novinarji panožne priloge Industrija upoštevajo Kodeks Časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljena na spletni strani (http://www.finance.si/kodeks). Portfelji članov redakcije Časnika Finance so objavljeni na spletni strani (http:// www.finance.si/portfelji).

Natisnili smo: 13.650 izvodov

panoge in posel Naslednja številka izide

može ovo«. Zdaj za odpiranje avtobusnega podjetja potrebujete licenco, za katero morate najprej izpolniti zakonske pogoje, pridobiti ustrezne finančne garancije (katera banka bi zdaj Francki dala posojilo?), narediti izpit za opravljanje prevozov potnikov in blaga, ki vam ga lahko izda eno samo podjetje, Inter-es, d. o. o., vozniki morajo imeti poleg vozniških izpitov tudi ustrezne kvalifikacije, ki vam jih za plačilo lahko izda 18 koncesionarjev, obnavljajo pa jih na pet let. Sledi pridobivanje koncesij, ki pri nas še niso nikoli bile podeljene prek javnega razpisa; to naj bi se zgodilo prvič letos jeseni. Razumna stopnja urejanja poslov je seveda smiselna, vendar za zdaj kompleksna regulacija trga ni omejila slabih poslovnih praks, neplačevanja, podeljevanja tajkunskih posojil in podobnih rabot. Večina podjetnikov in industrialcev želi poenostavitve postopkov in manj administrativnih ovir. Seveda si ne predstavljam, da bi v 21. stoletju lahko dovoljenja izdajal monarh z odgovori »Pa može ovo«. Bi bilo pa že veliko, če počistimo z administrativnimi rituali, namenjenimi sami sebi. Če bi ob tem hkrati okrepili tisti del države, ki bi hitro uredil sistemske črne luknje, kot je nedelujoče sodstvo, bi bil že idealizem. Neki globalni distributer tehničnih izdelkov, ki ima v Sloveniji skladišče za jugovzhodno regijo, je denimo omenil, da hočejo carinski uradniki za vsakega izmed desetine tisočev nadomestnih delov za stroje, ki jih distribuirajo, natančno pojasnilo, za kateri izdelek jih uporabljajo. Komu to koristi? Francka je bila velika oseba – in veliko takih potrebujemo. Še bolj pa pametne ljudi, ki bi pustili franckam, da v miru ustanavljajo in razvijajo svoja podjetja.

Industrija 31. avgust 2012

Kontakt v oglasnem trženju: Klemen koštrun, tel.: (01) 513 08 26, klemen.kostrun@finance.si Partnerji priloge:

www.finance.si/dit

S 3D-tiskom lahko izdelamo plastične in tudi kovinske Nataša Koražija prototipe – ceneje in veliko natasa.korazija@finance.si hitreje 4-18

ed brskanjem po spletu sem na portalu Metina lista našla zgodbo o Francki Pšenica. Francka je bila kmetica iz Sodražice, lastnica avtobusnega podjetja in mati 17 otrok. Rodila je torej enega otroka več kot Marija Terezija slabih 200 let pred njo. Francka je po prvi svetovni vojni ugotovila, da otrok ne bo mogla preživljati in izšolati samo s kmetovanjem, zato je ustanovila avtobusno podjetje, kupila avtobus in s pomočjo starejših sinov začela prevažati potnike med Travnikom in Žlebičem.

P&P

Industrija

panoge in posel November 2010, št. 1

uprave Bisola Intervju z Urošem Mercem, predsednikom slovenskega gospodinjstva Mala elektrarna zadošča za potrebe sodimo v evropsko povprečje Pri uporabi robotov v industriji ijo v robotizacijo in avtomatizac Podjetja povečujejo vlaganja

S 3D-simulacijami in 3D-tiskanjem do boljših izdelkov

Sončne elektrarne prinašajo velike priložnosti xx

na kratko

Tajfun z novostmi naskakuje trge zunaj Evrope VW v stnik Iztok Špan je napovedal tudi pohod na trge začetku julija je podjetje Tajfun predstavilo Vnovo, dvomilijonsko naložbo. Gre za dva tisoč Rusije, Ukrajine, Brazilije in ZDA. Lani je družba dokončni kvadratnih metrov veliko skladiščno-montažno s 170 zaposlenimi ustvarila 21,5 milijona evrov dvorano in nove izdelke: rezalno-cepilni stroj na prihodka in 2,3 milijona evrov čistega dobička, prevzem letos načrtuje 15-odstotno rast. Na začetku kolesih, močnejši gozdarski vitel z integriranim daljinskim upravljanjem, elektronsko premerko julija so za pol milijona evrov kupili tudi program Porscheja družbe LIV Hidravlika in Kolesa iz Postojne, ki se lesa in linijo kardanov. Pri prodaji prvih dveh izemški avtomobilski

delkov ima podjetje iz Planine pri Sevnici v Evropi bo po novem imenovala Tajfun Hidravlika, izdelokoncern Volkswagen približno 30-odstotni tržni delež. Direktor in la- vala pa bo stroje in hidravlična dvigala. A. L. (VW) bo predvidoma do 1. avgusta v celoti prevzel nemškega proizvajalca športnih avtomobilov Porso pomisleki o okoljskih vplivih v središču vseh odlo- sche. Nekaj manj kot pet lavna težava trajnostnega razvoja je premilijard evrov vreden preprosta: praviloma so izdelki, ki onesnažujejo čitev v podjetju. V četrti fazi naj bi se znebili glavne dileme, zasledovati dobiček ali zmanjševati vpliv vzem polovice Porscheja okolje, cenejši od tistih, ki naravi ne škodujejo. na okolje. Za prehod v to fazo je najpomembneje sta že odobrila upravna Predvsem zato, ker podjetjem ni treba plačati ovrednotiti storitve ekosistema. Primer: koliko je za odbora obeh podjetij. stroškov onesnaženja in izrabe virov in ti tudi kmetijstvo pomembno opraševanje, ki ga opravljajo Najprej so ga sicer naniso zajeti v stroških izdelka. meravali izpeljati do leta Če bi nam uspelo natančno zaračunati stroške pod- žuželke? Koliko bi stalo, če bi to opravljali drugače? jetjem, ta pa kupcem, bi bili najcenejši izdelki hkrati Ker je te storitve težko izračunati, jih obravnavamo, 2014, a so pohiteli. VW pričakuje za 320 milijonov tudi do okolja najbolj prijazni. Podjetja, kot sta ameri- kot da so brezplačne. Pri dveh neprofitnih organievrov sinergij, prihranke ška Patagonia in Blu Sky (v Sloveniji morda Pipistrel), zacijah, Conservation International in The Nature so desetletja raziskovala trajnostne poslovne mode- Conservancy, skupaj s Pricewaterhouse Coopers raz- pa bosta podjetji delili na le. Teoretiki koncepte trajnostnega poslovanja delijo vijajo metodologijo obračunavanja storitev ekosiste- polovico. Delni prevzem je ma. Med drugim so izdelali spletno orodje Artificial VW izpeljal leta 2009, ko na več faz. V prvi so si v podjetjih prizadevali predvsem zmanjšati okoljski odtis in količino odpadkov. V Intelligence for Ecosystem Services (ARIES), s kate- je za skoraj 50-odstotni drugi so prešli na inovativno preoblikovanje celotnih rim bomo lahko hitro izračunali vrednost storitev, ki delež Porscheja odštel 3,9 milijarde evrov. A. L. oskrbovalnih verig. Zdaj naj bi bili sredi tretje faze, ko jih jemljemo zastonj. Na. K.

Računovodstvo za proizvodnjo, prijazno do okolja

Iščete namensko napravo za vaše izdelke?

Celovite rešitve za avtomatizacijo in robotizacijo

- MONTAŽNE CELICE - NAPRAVE ZA MANIPULACIJO - NAMENSKI OBDELOVALNI STROJI - MONTAŽNI IN OBDELOVALNI SISTEMI - VGRADNI ELEMENTI

www.iskrapro.si Od ideje do izdelka

4 P&P panoge in posel Industrija

Premoženje stare Mure naprodaj, Mura EHM širi ponudbo blikovalskemu timu podjetja Mura – evropska hiša mode (EHM),

ki posluje v okviru skupine AHA, so se pridružili oblikovalci pletenin. Murskosoboško podjetje s svojo že uveljavljeno kolekcijo oblačil cilja predvsem na poslovni svet, s pleteninami pa namerava okrepiti vrednost blagovne znamke. Po njihovem na trgu ta hip primanjkuje kakovostnih pletenin, saj je slovenskih ponudnikov pletenin vse manj. Stečajni upravitelj Mure Branko Đorđević medtem poskuša prodati nepremičnine podjetja. Dražbe za prodajo nekdanjega obrata v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni ni bilo, saj ni bilo ponudnika. Izklicna cena je bila nekaj več kot dva milijona evrov. Đorđević se je sicer izrekel za petino nižjo ceno, a so banke upnice vztrajale pri tako visoki. Kmalu bo naprodaj tudi Murino premoženje v ljubljanskem podhodu Ajdovščina. A. L.

EU namenja 34,8 milijona zavropska ekoinovacije komisija je maja objavila javni razpis za ekoinovacije. Na-

menjen je uvajanju ekoloških inovativnih izdelkov, metod, storitev in procesov na trg, katerih cilj je preprečevanje ali zmanjševanje vplivov na okolje oziroma prispevek k optimalni uporabi virov. Zagotavljajo do 50 odstotkov sofinanciranja za projekte na področju recikliranja materialov, trajnostnih izdelkov v gradbeništvu, sektorja prehrane in pijač, vode in do okolja prijaznih podjetij. Razpis je odprt za pravne osebe, ki imajo sedež v državah EU in drugih državah upravičenkah, skupni proračun za leto 2012 pa znaša 34,8 milijona evrov. Prednost bodo imeli projekti malih in srednjih podjetij. Razpis bo končan 6. septembra letos. A. L.

Gorenje seli švedsko proizvodnjo vS Velenje

kupina Gorenje je od upravnega odbora hčerinske družbe Asko na Švedskem dobila dovoljenje za selitev proizvodnje pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev v Velenje. V švedski Vari, kjer je Askov obrat, bodo ostali razvojni oddelek, oddelek za upravljanje blagovne znamke Asko in trženjski oddelek. S tem bo delo v družbi Asko ohranilo približno 50 izmed 500 zaposlenih. Razlog za selitev je slabo poslovanje švedske družbe, ki ga je dodatno prizadela evropska dolžniška kriza. Selitev proizvodnje bo izpeljana predvidoma prihodnje leto v dveh korakih. Proizvodnja pralnih in sušilnih strojev naj bi se na Švedskem končala konec januarja in aprila začela v Velenju, proizvodnja pomivalnih strojev pa bi se na Švedskem končala konec junija in septembra začela v Velenju. Na. K.

Nemci usposabljajo mehatronike v ZDA deset dolarjev na uro. Ko končajo program, dobijo ponudbo za zadnjih treh letih bi v ZDA lahko odprli približno 650 tisoč

službo za 22 dolarjev na uro. Tudi Siemens in BMW sta se povezala z lokalnimi fakultetami v bližini svojih tovarn ter uvajata zaposlene v strojništvo, varjenje in druge veščine. Lokalni proizvajalci postopoma ugotavljajo, da je bolje usposabljati zaposlene kot pa se zanašati na trg. Takšni programi so za podjetja dragi in tvegani, ker lahko ljudje po koncu vajeništva pridobljene veščine uporabijo drugje. Siemens denimo nameni kar 165 tisoč dolarjev za vajenca v novem triletnem programu šolanja mehatronikov (gre za kombinacijo strojništva, elektronike, nadzora strojev in sorodnih področij). A očitno se mu račun izide, čeprav z usposobljenimi kadri občasno servisira tudi ameriška podjetja. Sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami, proizvajalci in sindikati je za ZDA nekaj povsem novega, vendar Nemci uspešno spreminjajo ameriško miselnost. Vajeniške programe so že začeli uvajati v JW Aluminumu, Eatonu, ki proizvaja industrijsko in letalsko opremo, ITT in še približno v ducatu podobnih podjetij. Na. K.

novih delovnih mest v industriji, če bi imeli na voljo ustrezno usposobljene ljudi, poročajo na portalu (www.scdigest.com). Zato so nemški proizvajalci, ki imajo tovarne v ZDA, začeli pospešeno ponujati programe usposabljanja za ljudi, ki jih potrebujejo v proizvodnji. Med temi so Volkswagen, Siemens, Bosch in druga nemška podjetja, ki v ZDA širijo programe vajeništva, kakršnih tam doslej niso poznali. Približno dve tretjini zaposlenih v Nemčiji se usposabljata v sodelovanju med tehniškimi šolami in podjetji. Lani je programe vajeništva v nemških podjetjih opravilo kar 600 tisoč ljudi. V ZDA je podobno kot pri nas: ljudje končajo klasični študij na fakulteti, delo v tovarni pa se jim zdi umazano in nevarno. Volkswagen je ravno začel triletni vajeniški program v bližini Chattanooge, da bi si zagotovil dovolj ljudi za vzdrževanje robotov in avtomatskih sestavnih linij v tovarni, kjer bo dva tisoč zaposlenih vsako leto sestavilo približno 150 tisoč avtomobilov za ameriški trg. Volkswagen vsako leto izuri približno 25 vajencev, ki se selijo iz učilnice v tovarni na delovno mesto, kjer so plačani

L à à à à à

Svetovanje, šolanja, inženiring, montaža in servis dozirnih sistemov Racionalna in kontrolirana poraba maziv Centralno mazanje ležajev, verig, zobnikov, raznih orodij in polizdelkov Polnjenje dnevnih rezervoarjev, prečrpavanje maziv, ročno podmazovanje Na voljo sistemi tudi za druge materiale (silikoni, lepila, smole, barve,…) DOSSIS, dozirna in mešalna tehnika, d.o.o. Cankarjeva ulica 6, SI-4240 Radovljica, Slovenija Tel.: +386 (0)8 380 21 92, fax: +386 (0)8 380 21 93 www.dossis.si, info@dossis.si

intervju

»V Sloveniji lahko ohranim Tako meni Miroslav Gnamuš, direktor Litostroja Jekla: »Potrebujemo pravo voljo in nekaj iznajdljivosti pri trženju, razvijati moramo zahtevne izdelke, uporabljati napredne tehnologije in biti manj razvajeni« Nataša Koražija natasa.korazija@finance.si

kupina Litostroj Jeklo je lani ustvarila 48,7 milijona evrov konsolidiranih prihodkov, leto pred tem pa 43 milijonov. Letos bodo skupni prihodki približno enaki kot lani, pravi Miroslav Gnamuš, direktor skupine, ki je prek podjetja ACMG tudi njen največji lastnik. V skupino Litostroj Jeklo sodijo nekdanja tovarna Litostroj Ulitki, zdaj Litostroj Jeklo, kjer proizvajajo jedrne turbine za elektrarne, srbska tovarna Litostroj Potisje, kjer se ukvarjajo z livarstvom in izdelavo obdelovalnih strojev, Litostroj Ravne, kjer proizvajajo stiskalnice in robotizirane proizvodnje linije, od lani pa je v skupini tudi GIO Letalstvo. Spomnimo, leta 2006 je takratne Litostroj Ulitke Miroslav Gnamuš kupil od nizozemskih lastnikov IHC Holland. Za to družbo še vedno izdelujejo pretočne črpalke in rotorje, ki se vgrajujejo na ladje za prekopavanje morskega ali rečnega dna. Nizozemski lastniki v času konjunkture niso bili dovolj ambiciozni, da bi vlagali v razvojne projekte in v nove zmogljivosti na področju izdelkov za energetiko, Gnamuš, ki je vodil Ulitke, pa je imel veliko načrtov za širitev. Tako se je začel februarja 2006 z Nizozemci pogovarjati o nakupu, do aprila pa so že vse izpeljali. Tovarno je najprej prek podjetja ACMG kupil sam – z desetletnim posojilom, pozneje pa je lastništvo razširil na ožje sodelavce in ohranil 84-odstotni delež v ACMG. Konec leta 2007 so začeli kupovati podjetja s sorodnimi programi: najprej Litostroj PTS s približno 50 zaposlenimi, gre za proizvodno-tehnični servis; leta 2008 so kupili srbsko tovarno, ki se zdaj imenuje 6 P&P panoge in posel Industrija

Litostroj Potisje; istega leta so kupili še Stroje Ravne – zdaj se imenujejo Litostroj Ravne, jih sanirali in prestrukturirali. Leta 2011 pa je ACMG prvič kupil podjetje iz povsem druge dejavnosti: letalsko družbo GIO Letalstvo.

V krizi se upočasnijo naložbe in v energetiki končujemo stare projekte, manj pa je novih. Pri izdelavi komponent čutimo krizo s približno dveletno zamudo. V letih 2009 in 2010 so zaloge kopnele, lani pa smo imeli spet dovolj novih naročil. Zdaj jih imamo dovolj za leto dni. Je povedal Miroslav Gnamuš, direktor Litostroja Jekla.

Je Litostroj Jeklo tekmec Cimosovemu Litostroju Power pri turbinah za elektrarne?

To je tako kot pri avtomobilistih: Litostroj Power je OEM – Original Equipment Manufacturer, Litostroj Jeklo pa je dobavitelj prvega reda. Nismo tekmeci.

Litostroj Power je naprodaj. Prišle so zavezujoče ponudbe Mitsubishija, Voith-Siemensa, Alstoma in ABB. Kaj prodaja kateri izmed teh korporacij pomeni za vas?

Če bo prodan prvim trem naštetim, to za nas pomeni gotovo spremembo na bolje. Včasih je bil Power (Litostroj EI) naš zelo pomemben kupec; zdaj delajo večinoma turbine in celo kupujejo komponente v tujini, ker smo mi menda zanje preslabi. Žal smo deloma tudi sami krivi, ker se jim ne posvetimo dovolj.

Lani so prihodki podjetja Litostroj Jeklo upadli za približno deset odstotkov. Vam bo letos uspelo nadomestiti izpad?

Glede na leto 2009 so prihodki upadli še močneje. To je posledica dolgih proizvodnih časov in zamika pri zmanjšanju povpraševanja glede na preostalo industrijo. Po začetku krize in s tem z upočasnitvijo naložb se v energetiki končujejo stari projekti, manj je novih, kar pri izdelavi komponent čutimo s približno dveletno zamudo. V letih 2009 in 2010 so kopnele zaloge, tekoči stroški so bili nižji, medtem ko smo imeli lani spet dovolj novih naročil in zaloge nedokončanih izdelkov so se

V Sloveniji ni nikogar, ki bi imel izkušnje s pogajanji in nakupi 600-megavatnih elektrarn, vsi smo amaterji proti ekipi Alstoma, pravi Gnamuš, čigar podjetje je v zadnjih letih za Japonce dobavilo 18 turbin za termoelektrarne, kot je TEŠ 6.

mo katerokoli industrijo« povečale, kar terja več obratnega kapitala. Ta hip imamo dovolj naročil za leto dni.

Na katerih področjih prodaja upada in kje raste?

Upadla je prodaja komponent za parne in plinske turbine, medtem ko je naročil za vodne turbine več, kar je posledica gradenj in obnov v državah BRIK in spodbud v Severni Ameriki. PROIZVAJAMO:

Lani se je v Litostroju Jeklu Čelilne znižala dodana vrednost nain CNC čelilne lini zaposlenega. Vam boPodmizne letos to in uspelo briketne čel spremeniti?

Če bi za izračun dodane vrednostiopremo vzeli Transportno skupne prihodke, ne bi bilo večje spreNamenske stroje za lesno membe v dodani vrednosti, ki je sicer okoli 40 tisoč evrov na zaposlenega. Povečevanje Izvajamo optimizacije pr zalog je neposredno povezano s stroški, ki so v tem ciklu višji, in če se rastza zalog pri in h Opremo žagalnice izračunu dodane vrednosti v prihodkih ne proizvod upošteva, bi se morali Avtomatizacijo izločiti tudi s tem povezani stroški. Tako smo v letih 2009 in 2010, ko so se zaloge zmanjševale, izkazovali previsoko dodano vrednost, lani pa je bilo nasprotno. Podjetja s kratkim ciklom izdelave, serijskimi ali poceni izdelki s to metodologijo nimajo težav. Naši izdelki pa imajo cene od približno deset tisoč do 600 tisoč evrov za kos in takega izdelujemo tudi do 18 mesecev.

Aleš Beno

V Litostroju Ravne ste imeli težave s plačili. Ali je zdaj bolje?

Podjetje je prav tako izdelovalec investicijske opreme, večinoma za avtomobilsko industrijo. Od konca prejšnjega leta do maja letos ni bilo uspešno pri prodaji in denarni tok se je močno zmanjšal, ker ni

Most uspešno doma in v tujini Vedno več podjetnikov se zaveda pomena avtomatizacije in modernizacije svojega tehnološkega procesa. Naše poslanstvo je v tem, da jim pomagamo z vsem znanjem in izkušnjami, pridobljenimi na zahtevnem domačem in svetovnem trgu. Minulo leto je bilo za podjetje Most uspešno, saj smo skupaj z uglednim slovenskim partnerjem v Rusiji zagnali sortirno-zlagalno linijo, namenjeno izdelavi lepljenih nosilcev. Naročnik, JV ARKAIM LLC, je eno največjih podjetij v Rusiji in svetu. Pri dobavi in postavitvi opreme so sodelovali vsi največji svetovni proizvajalci.

Vabimo vas, da nas obi

Uspešni smo tudi v Ukrajini, saj smo za njihovo največjo trgovsko družbo EPICENTER postavili in zagnali moderno žagarsko linijo. S tem smo si na stežaj odprli vrata tudi do drugih projektov v tem delu Evrope. Hkrati smo z našim kupcem iz Slovenije pridobili nepovratna sredstva za izdelavo nove visokoproduktivne linije za razrez lesa, ki bo največja žaga, zgrajena v letu 2012, in tudi ena največji žag v Sloveniji nasploh.

Najdete nas v dvorani: KOCKA/A2

Telefon: +386 (1) 7097 016 Fax: +386 (1) 7097 017 E-mail: most.doo@siol.net

PROIZVODNJA STROJEV IN NAPRAV RAKEK

intervju Lani ste kupili letalsko podjetje GIO v izgubah. Ali vam bo letos uspelo poslovati pozitivno?

Letos letalstvo še ne bo poslovalo pozitivno. Možnost za to pa je v prihodnje, če bo kolektiv nadaljeval dobro delo, predvsem pa pridobil in obdržal redne kupce. Želimo čim prej vzpostaviti tudi lastno vzgojo in šolanje posadk, pa tudi tehnični center za servisiranje letal; le tako lahko obvladujemo večji delež stroškov.

Kako to, da ste se odločili za vstop v povsem drugo dejavnost?

V Litostroju Jeklu sestavljajo približno 200 ton težko turbino za hidroelektrarno Džerdap. Na fotografiji sta lopatici za to turbino, vsaka tehta 17 ton. Zdaj izdelujejo komplet šestih takih lopatic za tretji agregat hidroelektrarne. Vrednost naročila je 1,2 milijona evrov. bilo novih projektov. Varčevali smo, ljudi pa zaradi dobrih obetov nismo odpuščali. V zadnjem obdobju je prodaja uspešna in postopoma bomo uredili tudi zaostanke, računamo pa na nekaj razumevanja poslovnih partnerjev.

V zadnjih letih ste za Japonce izdelali kar 18 turbin za termoelektrarne, kot je TEŠ 6. Delate predvsem za Mitsubishi in Hitachi. Ali je običajno, da se proračuni takšnih projektov tako spreminjajo, da še zdaj ni jasno, kolikšen bo končni znesek? Kako komentirate zaplete v zvezi s TEŠ 6?

Ne poznam proračuna TEŠ 6, spomnim se le, da je bilo vseskozi javno znano, da bo oprema pri Alstomu stala približno 700 milijonov evrov, to pa je le del projekta, saj je treba elektrarno tudi zgraditi in urediti preostalo infrastrukturo. Morda tega investitor ni dovolj jasno predstavil. Nenadoma pa je nekdo iz tega začel delati afero z interpretacijo, da gre za izrazito podražitev. Projekt dražijo prav tisti, ki ga zavirajo. Vsako novo pogajanje z Alstomom bo le podražilo projekt in poslabšalo pogoje. Zavedajmo se, da v Sloveniji ni nikogar, ki bi imel izkušnje s pogajanji in nakupi 600-megavatnih elektrarn, vsi smo amaterji proti ekipi Alstoma. Tudi strokovnjakov, ki bi dobro razumeli delovanje in posebnosti take naprave, je le peščica, tistih pa, ki bi poznali tudi tehnološke postopke izdelave turbine, regulacije in kotlov, tako rekoč ni. Znanih nam je nekaj zapletov pri gradnji podobnih elektrarn v Evropi in Aziji, saj so to velikanski objekti in lahko pride 8 P&P panoge in posel Industrija

do presenečenj, tudi do velikih podražitev, le redko pa se projekt ne konča. Taka primera sta nuklearki v Avstriji in Italiji. Tudi veliki jugoslovanski projekt Kolubara se je ustavil zaradi razpada države. V slovenskem primeru se gradi na mestu stare elektrarne, kjer je vse znano. Slovenci se z zdrahami sramotimo in vprašanje je, kdo bo take investitorje jemal resno. Z zdrahami smo tudi poskrbeli, da je slovenska industrija izgubila večino dela, ki bi ga sicer lahko opravila. Slovenci bi morali odgovorno načrtovati velike projekte, z rezervo v proračunu; v strahu, da bo odločitev negativna, pa se prikažejo stroški preveč optimistično.

Marca 2011 je bil za vas aktualen nakup Sistemske tehnike. Takrat ste rekli, da bi lahko izkoriščali sinergije med Litostrojem Ravne in Sistemsko tehniko. Omenili ste tudi, da bi lahko bil čez leto dni nakup spet aktualen. Ali potekajo kakšni dogovori?

Ni dogovorov. Za nas je bil projekt izvedljiv, če bi se uresničil lani marca. Zamisel je bila združiti težko strojno industrijo na Ravnah in jo postaviti na močno blagovno znamko Litostroj Ravne z vodilnim izdelkom – visoko zmogljivo stiskalnico Ravne z vso potrebno avtomatizacijo »Made in Slovenia« in nekaj vzporednimi programi. Seveda bi morali skupaj doseči občutno rast prodaje in imeti za izvedbo tudi podporo finančnega okolja. Če bi se z idejo identificirali tudi zaposleni v obeh družbah, bi nam lahko uspelo, saj je kakovost izdelkov z Raven še vedno cenjena, le prodajanje je v strojnih družbah tradicionalno šibko.

Kot vemo, so na letalih tudi turbine – to področje sem imel za hobi in se sčasoma vanj zelo poglobil. Nenačrtovano mi je vzelo veliko časa, saj je podjetje spomladi 2011 ostalo brez letal in vse smo začeli znova, prejšnje leto je bilo poslovno izgubljeno. Premik na bolje se je začel šele letos.

Katero industrijo je mogoče dolgoročno ohraniti v Sloveniji?

Veseli me, da ste uporabili besedo ohraniti, saj sem zagovornik nadaljevanja in nadgrajevanja tistih dejavnosti, kjer je tradicija in kar ljudje znajo in želijo delati. S pravo voljo in nekaj iznajdljivosti pri trženju in razvoju lahko ohranimo katerokoli industrijo. Treba si je prizadevati za zahtevnejše izdelke in uvajati napredne tehnologije. Imamo zelo sposobne delavce, vendar smo pri produktivnosti še zelo neodgovorni in razvajeni. Tukaj so v prednosti nova podjetja, saj so manj obremenjena s prejšnjimi napakami. Če bo tradicionalna industrija delovala dobro, bo dovolj priložnosti tudi za nastanek in uspeh novih idej.

Proizvodna inteligenca Proizvodna tehnologija stalno napreduje. Tako imamo sočasno v uporabi starejšo in sodobno proizvodno opremo različnih proizvajalcev, ki je običajno le delno povezana v informacijski sistem. Ta naj bi vodstvenim delavcem in operaterjem v proizvodnji v vsakem trenutku omogočal pregled ključnih kazalnikov delovanja proizvodnih linij, vodjem vzdrževanja analizo temeljnih vzrokov težav z opremo, vodstvu tovarne pa načrtovanje proizvodnih ciklov, spremljanje porabe energije in projekcijo finančnih kazalnikov proizvodnje. Proizvodna inteligenca ima strateško vlogo pri izboljšanju rešitev sledenja, merjenja in vodenja proizvodnje, medtem ko so z njo povezane in transakcijsko usmerjene poslovne aplikacije večinoma osredotočene na načrtovanje. O proizvodni inteligenci smo se pogovarjali s Hansom Nilssonom, direktorjem razvoja poslovnih rešitev za območje severne Evrope v podjetju Rockwell Automation.

Promocijsko besedilo

Poslovna inteligenca na ekonomski oziroma finančni ravni podjetij je že dobro uveljavljena, zdi pa se, da podjetjem manjka podroben pregled in nadzor na ravni proizvodnje in procesov. Kakšne prednosti prinaša sistem proizvodne inteligence? Danes se v krmilnih sistemih proizvodnih podjetij ustvarja velika količina podatkov, ki jih podjetja lahko uporabijo lokalno, za upravljanje posameznih strojev in linij. Vendar pa sodobna proizvodnja zahteva vedno večjo učinkovitost, boljši izkoristek tehnologij, manj odpada materiala in podobno. Ti podatki so zato zelo pomembni, saj jih lahko izkoristimo za prikaz učinkovitosti delovanja strojev. Ne le lokalno, tudi v okviru celotne proizvodnje ali podjetja. Proizvodna inteligenca omogoča uporabnikom širšo izrabo informacij iz sistemov, ki so že vgrajeni. Oddelek za kakovost podjetja recimo dobi vpogled v vse podatke o proizvodnji v razumljivi obliki, možno pa jih je tudi povezati z že obstoječimi podatki. Prednosti se denimo kažejo tudi pri finančnem poslovanju, predvsem pri dobavi surovin, saj lahko stroške neposredno povežemo s konkretnimi proizvodnimi podatki. S tem podjetja zmanjšajo količino trenutnih zalog surovin in izdelkov in se laže prilagodijo spremenljivim stroškom proizvodnje. Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni za vzpostavitev sistema proizvodne inteligence? V nasprotju s sistemom poslovne inteligence proizvodna inteligenca ni skladišče za shranjevanje podatkov. Podatke črpa neposredno pri viru, skoraj v realnem času, tako dobimo takojšen vpogled v delovanje sistemov.

Pomembno je, da je sistem informacijsko povezan z obstoječo infrastrukturo. Za povezavo s proizvodnimi napravami (stroji, roboti, montažne celice, transportni mehanizmi, procesna, kontrolna in merilna oprema, sortirne, pakirne in polnilne linije, označevanje in sledenje, energetski sistemi …) uporabljamo standardne vmesnike in gonilnike. Pri starejših strojih je to včasih težavno, ker so možnosti povezovanja omejene, zato je treba vgraditi dodatno strojno opremo ali izdelati prilagojene vmesnike. Vsekakor pa je podlaga omrežna (IT) infrastruktura, saj brez nje ne moremo do podatkov. Kdo ima na voljo te podatke in kako zaposleni sploh dostopajo do njih? Dostop do podatkov se razlikuje glede na vlogo zaposlenih v podjetju – lahko jih zanima zelo splošen kazalnik učinkovitosti ali pa inženirska vrednost določene temperature, tlaka in podobno. Sistem proizvodne inteligence omogoča enostaven dostop do teh podatkov, viri pa so zavarovani pred (namernimi ali nenamernimi) posegi. Podatki se prikazujejo na grafičnem vmesniku računalnika oziroma prek statičnih ali dinamičnih spletnih aplikacij, ki so dostopne prek različnih naprav, kot so osebni računalniki, prenosniki, tablični računalniki, pametni telefoni. Možno pa je tudi ustvarjanje tabel v Excellu in dokumentov PDF za arhiv. Kakšne so prednosti, ki jih vzpostavitev sistema proizvodne inteligence prinaša podjetju? Predvsem je prednost v tem, da informacije, zajete iz proizvodnih postopkov, postanejo dostopne. To uporabniku daje vpogled v učinkovitost procesov in omogoča ugotavljanje pomanjkljivosti. Ko so na voljo takšni podatki, je precej laže načrtovati in upravičiti naložbe, s tem pa tudi izračunati njihovo povračilno dobo. Lahko bi rekli, da proizvodna inteligenca pomaga izkoristiti že opravljene naložbe. Omogoča analizo delovanja v realnem času in standardizacijo ključnih kazalcev uspešnosti (KPI – Key Performance Indicators) v različnih sistemih in organizacijah.

»Proizvodna inteligenca je strategija zbiranja kritičnih podatkov v realnem času in prenašanja informacij na vse ravni podjetja. Znižuje stroške in povečuje produktivnost, ker proizvajalcem omogoča sprotno sprejemanje utemeljenih odločitev,« pravi Hans Nilsson iz podjetja Rockwell Automation.

Kakšne rešitve na področju proizvodne inteligence ponuja Rockwell Automation? Rockwell Automation ima bogat nabor programskih rešitev za preoblikovanje proizvodnih informacij v procesne izboljšave. Na področju proizvodne inteligence je vodilni ponudnik rešitev s platformo FactoryTalk VantagePoint. Gre za zrel sistem proizvodne inteligence, ki deluje na podlagi edinstvenega informacijskega modela. Slednji omogoča varen in hiter dostop do podatkov, kratko povračilno dobo, enostavno izdelavo ad-hoc poročil in dostop do informacij prek spletnih portalov. Z integracijo v Microsoftovo programsko orodje SharePoint Portal uporabniki dobijo poln dostop do podatkov v realnem času, nedavno pa smo sistem nadgradili še za uporabo v oblaku.

Rockwell Automation Rockwell Automation Inc (NYSE: ROK) je največje svetovno podjetje za industrijsko avtomatizacijo in informatizacijo, ki omogoča svojim odjemalcem bolj produktivno in trajnostno naravnano poslovanje. Zaposluje 21 tisoč strokovnjakov v 80 državah sveta. Zastopnik v Sloveniji je podjetje Tehna, d. o. o., Tehnološki park 19, Ljubljana. T: 01 280 17 50 E: info@tehna.si W: www.tehna.si

KAZALCI

Prihodnost proizvodnje je v visoki tehnologiji in digitalizaciji Špela Mikuš

Lani so slovenska industrijska podjetja prodala za okoli 18,7 milijarde evrov industrijskih izdelkov in storitev, kar je 4,8 odstotka več kot leto prej. Od tega so 70,6 odstotka izdelkov in storitev prodala na tujih trgih. Izvoz v maju je bil vrednostno za 2,7 odstotka manjši kot isti mesec lani, v prvih petih mesecih pa je Slovenija izvozila za 1,1 odstotka več kot v istem lanskem obdobju. In prav v izvozu ekonomist Marko Jaklič vidi dolgoročne možnosti slovenskih proizvodnih podjetij: »A tudi ta zdaj čakajo veliki izzivi, saj morajo nujno povišati dodano vrednost, da bi lahko konkurirala avstrijskim in nemškim proizvajalcem. Za mnoga bo tako prestrukturiranje prezahtevno in morda tega ne bodo sposobna v celoti ali vsaj delno izpeljati.«

Kratkoročne napovedi so slabe

Po Jakličevem mnenju je dolgoročno prihodnost svetla, kar pa ne velja tudi kratkoročno. Prihodnje leto naj bi bilo za proizvodna podjetja težko, še zlasti če bo nemško, kitajsko in ameriško gospodarstvo nadaljevalo po zdajšnji poti. »Bolj kot izvozna podjetja pa bodo prihodnje 10 P&P panoge in posel Industrija

Indeks, 2005 = 100 120 114,3

110 100

ndustrijska proizvodnja je maja v primerjavi z aprilom upadla za več kot tri odstotke, glede na lanski maj pa za skoraj štiri. Tudi od maja do januarja je bila v primerjavi z istim obdobjem lani manjša.

Prestrukturiranje in povečanje konkurenčnosti

(rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom in paro)

spela.mikus@finance.si

Vrednost industrijske proizvodnje je bila glede na april v rudarstvu višja za šest odstotkov, v oskrbi z električno energijo, plinom in paro pa za več kot dva. Znižala se je v predelovalnih dejavnostih – za več kot štiri odstotke. Glede na lanski maj je bila industrijska proizvodnja nekaj več kot 16 odstotkov večja v rudarstvu, v oskrbi z električno energijo, plinom in paro pa za slabih deset. V predelovalnih dejavnostih je upadla za pet odstotkov.

Slovenija: indeksi industrijske proizvodnje – industrija

IV.11

III.12 Vir: Surs

Nemčija: indeksi industrijske proizvodnje – industrija (rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom in paro) Indeks, 2005 = 100 116 114 112 110

Marko Jaklič z ekonomske fakultete meni, da se proizvodnja vse bolj digitalizira, zato se karte na trgu delijo na novo: »Tu morajo zdaj svojo priložnost iskati slovenska podjetja.« leto imela težave tista, ki so usmerjena večinoma na notranji trg. Vse manjše povpraševanje namreč utegne pustiti hude posledice.«

Tretja industrijska revolucija

»Zdaj se v proizvodnji dogajajo veliki premiki, lahko rečem, da smo pred vrati tretje industrijske revolucije,« še meni Jaklič in dodaja, da na vrata trka tudi dokončna digitalizacija proizvodnje. Skupaj z njo pa prihajajo nove priložnosti za slovenska podjetja, predvsem manjša, visokotehnološka in podjetja, ki se ukvarjajo s tridimenzionalnim tiskanjem. »Taka podjetja so prihodnost slovenske proizvodnje.« Jaklič ob tem opozarja, da so mnoga priložnost za prestrukturiranje že zamudila. »Veliko slovenskih podjetij, ki že delujejo, so imela možnost postati močnejša in najboljša, a tega niso znala izkoristiti. Tradicionalna proizvodna veriga se sesuva, karte se delijo na novo. Podobno je bilo že leta 1999, ko se je v ospredje prebila finska Nokia. In tu je priložnost za slovenska podjetja, vendar predvsem tista, ki so še na začetku svojega delovanja. In ta priložnosti ne smejo zamuditi.«

114,3

108 IV.11

IV.12

Slovenija: indeksi industrijske proizvodnje – najboljši sektorji Indeks, 2005 = 100 Proizvodnja računalniških, elektronskih, optičnih izdelkov Proizvodnja električnih naprav Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 200 175 150 125 100 IV.11

IV.12

Vir: Surs

Slovenija: indeksi industrijske proizvodnje – najslabši sektorji Indeks, 2005 = 100 Proizvodnja pohištva Proizvodnja drugih vozil in plovil Proizvodnja tekstilij 60 50 40 30 20 IV.11

IV.12

Vir: Surs

LOGISTIKA

Prvi do okolja prijazen tekoči trak sestavljanje poteka podobno. Vse mehanične komponente, na primer pogonske dele, pa bo mogoče še vedno uporabljati.

Anamarija Urbanija industrija@finance.si

emški proizvajalec tekočih trakov Forbo Siegling je pred kratkim predstavil biobelt, prvi do okolja prijazen tekoči trak. Narejen je iz obnovljivih, biološko razgradljivih surovin, porabi manj električne energije in ima kljub temu enake lastnosti kot navaden tekoči trak. Uporabljali ga bodo lahko v sortirnih centrih, za prtljago na letališčih, pa tudi v avtomobilski industriji in na drugih področjih. Na voljo je v različnih izvedbah, na primer z gladko ali podolžno žlebljeno površino. Forbo Siegling ima približno 330 milijonov švicarskih frankov letnih prihodkov, ki jih ustvari predvsem s proizvodnjo tekočih trakov, na tem trgu pa dosega 20-odstotni svetovni tržni delež.

Enako zmogljiv in obstojen kot sintetični trakovi

Prvi preskusi v praksi so pokazali, da je

Uresničevanje načela »od zibelke do zibelke«

Proizvajalec tekočih trakov Forbo Siegling je z 20-odstotnim tržnim deležem na svetovnem trgu tekočih trakov vodilni igralec v panogi. Priložnost vidijo v ekoloških in energetsko varčnih trakovih iz surovin rastlinskega izvora. serija biobeltov prav tako zmogljiva in obstojna kot navadni, sintetični trakovi. Uporabniki bodo z njimi brez težav nadomestili svoje naprave. Biobelt ima namreč enake lastnosti kot navadni trakovi, tudi

Surovine, ki temeljijo na nafti in sintetičnih snoveh, so nadomestili z obnovljivimi surovinami rastlinskega izvora. Prevlekli so jih s posebnim patentiranim premazom, ki pripomore k do 40-odstotnemu prihranku energije. Trak je biološko razgradljiv, zato ob zamenjavi ne bo obremenil okolja, temveč bo pripomogel k uresničevanju načela »od zibelke do zibelke«, ker bo kot odpadek hrana za surovine, iz katerih bodo izdelali nove trakove.

Razvili bodo tudi težko vnetljivo različico

Biobelt je izdelan modularno, zato so možnosti njegove uporabe velike. Module je mogoče prilagoditi vsakemu področju uporabe. Razvojni oddelek si je zdaj določil nalogo razviti težko vnetljivo različico trakov za uporabo na letališčih.

P&P panoge in posel Industrija 11

AvTOmATIZACIjA

Proizvajalci robotov se šibijo pod naročili Industrijski roboti so najbolj iskani v avtomobilski industriji, odpirajo pa se tudi nova področja: proizvodnja letal, medicina in logistika

Yaskawin robot YSDA 10 je septembra lani najprej zasadil lopato za gradnjo evropskega sedeža te družbe, nato pa gostom natočil pivo. Takšni roboti se sicer uporabljajo v medicinskih laboratorijih, kjer opravljajo analize krvi.

nato pa začudenim gostom natočil pivo. Po takšnih robotih je velikansko povpraševanje. Osemnajst jih že deluje v medicinskih laboratorijih, kjer opravljajo analize krvi.

Anamarija Urbanija industrija@finance.si

… ter razvrščajo tiskarske pole

roizvajalci industrijskih robotov so zasuti z naročili. Njihovi odjemalci so predvsem avtomobilski dobavitelji. Po podatkih mednarodnega panožnega združenja proizvajalcev robotov IFR se je lani število instaliranih robotov v svetu povečalo za 30 odstotkov, na 150 tisoč. Tudi letos se število naročil povečuje kljub oblakom, ki se zgrinjajo nad svetovno gospodarstvo.

V Yaskawi so razvili tudi robote za uporabo v tiskarski industriji, kjer sortirajo tiskarske pole in jih podajajo. To delo so doslej z velikimi napori opravljali samo ljudje.

Širitev na nova področja

A čeprav so knjige naročil polne do skrajnosti, proizvajalci za svoje robote že iščejo nove možnosti uporabe zunaj avtomobilske industrije, saj si hočejo razširiti trg. Dober položaj avtomobilske industrije namreč ne more biti večen. Nemški proizvajalec robotov Kuka je napovedal, da se že ozira po novih poslovnih področjih. Za zdaj dve tretjini svoje prodaje še vedno dosega v avtomobilski industriji, v prihodnje pa naj bi je vsaj polovico v drugih panogah. Nekatere izmed njih so proizvodnja letal, medicina in logistika. Te panoge še vedno niso tako avtomatizirane kot avtomobilska industrija, je pa mogoče predvidevati, da bodo tudi tam v prihodnje prevladali roboti.

Yaskawini roboti strežejo in delajo v laboratorijih …

V avtomobilski industriji se je začelo z roboti za varjenje, zdaj pa lahko na isto površino postavijo več robotov, ki prevzamejo več funkcij. Obeta se nov preboj. Japonska Yaskawa, največja proizvajalka robotov na svetu, v industriji išče nova področja uporabe za robote, ki so bili prej namenjeni za delo v storitveni dejavnosti. Yaskawa ima pred tekmeci veliko prednost v razvoju. Inovativni Japonci imajo v ponudbi že serijo robotov SDA, ki jih nenehno razvijajo in dopolnjujejo. SDA 10, robot z dvema rokama, je lansko jesen na Bavarskem zasadil prvo lopato za gradnjo evropskega sedeža Yaskawe, 12 P&P panoge in posel Industrija

Proizvajalci vozil pritiskajo na dobavitelje, ti se avtomatizirajo in kupujejo robote. Ker pa je razcveta vsake panoge enkrat konec, proizvajalci robotov iščejo nove trge.

V Yaskawi razvijajo tudi čedalje boljše krmilne sisteme za robote. Najnovejše je mogoče s kateregakoli kraja na svetu voditi prek interneta. Navodila jim je mogoče dajati tudi s kretnjami. Slutiti je mogoče, kako navidezni in resnični svet postajata eno.

Naročila v nemški Kuki poskočila za 45 odstotkov

Proizvajalci pa so še vedno odvisni od avtomobilske industrije, čeprav tehnološki razvoj robotov pospešeno napreduje. Kuka je tako v prvem letošnjem četrtletju imela za 45 odstotkov več naročil v vrednosti 265 milijonov evrov predvsem zaradi naročil iz avtomobilske industrije. To pa za Kuko ni povsem brez težav. Proizvajalci vozil namreč kot ponavadi pritiskajo na dobavitelje, da bi povečali svojo produktivnost. Med seboj se povezujejo in tako povečujejo nabavno moč. Poleg tega je razcveta vsake panoge enkrat konec. Čim bolj so izdelovalci robotov odvisni od ene same panoge, tem bolj jih prizadene, ko se v tej dejavnosti začne kriza.

Štiri komponente, en sistem: New Automation Technology. Pogonska tehnika Servo pogoni Servo motorji

IPC Industrijski računalniki Embedded (vgnezdeni) računalniki Matične plošče

V/I EtherCAT moduli Vhodno-izhodni moduli, IP 20 Vhodno-izhodni moduli, IP 67

www.beckhoff.si Pod sloganom 'New automation Technology' podjetje Beckhoff ponuja opremo, ki lahko deluje samostojno ali pa je integrirana v druge sisteme. Industrijski računalniki, PC in 'klasični' krmilniki, modularni vhodno-izhodni sistemi in pogonska tehnika pokrivajo številna področja uporabe. Prisotnost podjetja Beckhoff v več kot 60-ih državah zagotavlja dobro podporo. IPC V/I Pogonska tehnika Avtomatizacija

Avtomatizacija Programska oprema za krmilnike Programska oprema za NC/CNC Varnostna tehnologija

avtomatizacija

Z roboti in boljšo opremo do Največji naročniki proizvajalcev opreme za industrijo so dobavitelji v avtomobilski industriji; robote uporabljajo za varnostno in kakovostno zahtevnejše operacije v proizvodnem procesu Andreja Lončar andreja.loncar@finance.si

Avtomatizacija proizvodnih procesov v industriji pomeni pomemben korak k znižanju proizvodnih stroškov, hkrati pa izboljšuje delovne razmere. Milijonske naložbe v industrijske robote se praviloma povrnejo v treh letih ali že prej, če robote izkoriščamo v več izmenah.

Glavni izvozni trg je Nemčija

Med vodilnimi ponudniki industrijske opreme v Sloveniji najdemo Gorenjevo hčerinsko družbo Gorenje GAIO in ribniško Yaskawo Ristro, ki je v lasti japonske korporacije Yaskawa Electric. Gorenje GAIO, ki je pred leti od podjetja Gorenje Indop prevzelo dejavnost strojegradnje, s proizvodnjo industrijske opreme ustvari 7,2 milijona evrov na leto. Za dobrih pet milijonov evrov izdelkov prodajo na slovenskem trgu, kjer so največji naročniki novomeški Revoz in sestrske družbe iz skupine Gorenje. Sicer pa največ izvozijo v Nemčijo, Avstrijo, na Češko in v Turčijo, nekaj tudi v Srbijo. »Domačega povpraševanja je sicer pol več, vendar tudi dobra tretjina doma naročene opreme prek posrednikov konča pri tujih naročnikih. Tako gre na koncu tudi ta oprema v izvoz,« pojasnjuje vodja prodaje v Gorenju GAIO Janez Pisir.

Yaskawa Ristro bo izdelala robote za varjenje sedežev twinga in smarta

Proizvajalec robotov Yaskawa Ristro iz Ribnice je približno petino od nekaj več kot 20 milijonov evrov lanskih prihodkov ustvaril na trgih Slovenije in nekdanje Jugoslavije. Največji domači naročniki so dobavitelji avtomobilski industriji – novomeški TPV, LTH Ulitki in Cimos Koper. Prav ta mesec so dobili tudi naročilo za izdelavo robotskih celic za družbo Johnson Controls, ki bo z Yaskawinimi roboti varil zadnje sedeže za nova Revozova twinga in smarta. Hkrati so dobili naročilo v vrednosti 1,8 milijona evrov na Češkem za Magno. Yaskawa Ristro sicer največ izvozi v Nemčijo, Turčijo, na Češko, v Avstrijo, države Beneluksa, Brazilijo in na Kitajsko, pojasnjuje direktor Hubert Kosler. Ribniško podjetje je od lani strateški razvojni dobavitelj Yaskawinih robotskih celic za Evropo, japonska multinacionalka Yaskawa pa je največja proizvajalka industrijskih robotov na svetu. 14 P&P panoge in posel Industrija

Največje prednosti avtomatizacije so po besedah naših sogovornikov nižji stroški dela in prilagajanje delovnih obremenitev, prihranki energije pa so za zdaj zanemarljivi.

Prihajajo servisni roboti

Kupci Gorenja GAIO po Pisirjevih besedah največ povprašujejo po skladiščno-transportni opremi in avtomatskih montažnih linijah z roboti, deloma pa tudi po robotskih celicah, ki zamenjujejo delovno silo. V ribniški Yaskawi Ristro imajo največ naročil za robotske celice za obločno in točkovno varjenje. Na drugem mestu so naročila proizvajalcev pijač in prehrane, ki potrebujejo robote za primarno in sekundarno pakiranje ter paletiranje, pravi Kosler. »Na pohodu je neproduktivna robotika. To so roboti v laboratorijih, ki jih uporabljajo na primer za odvzem in analizo krvi. Prihajajo pa tudi tako imenovani servisni roboti za pomoč invalidom oziroma nepokretnim,« dodaja.

Povračilo naložbe

Čas povračila naložbe je odvisen od števila izmen za strojem. »Če gre za triizmensko delo, se naložba povrne v manj kot dveh letih, sicer je, splošno gledano, čas povračila med tremi in štirimi leti,« razlaga Pisir. Tudi Kosler pravi, da je za vračilno dobo odločilno število izmen: »Načeloma se mora naložba povrniti v enem do treh letih, na kar seveda močno vpliva število delovnih izmen. V avtomobilski industriji praviloma delajo od tri do štiri, v drugih panogah pa po ena ali dve.«

Popolna avtomatizacija ni vedno smiselna

Gorenje ima v proizvodnji različnih programov različne stopnje avtomatizacije. Tako so v programu za proizvodnjo kuhalnih aparatov popolnoma robotizirano strego nekaterih strojev,

učinkovitejše proizvodnje

Irena Herak

prevoz obodov pečic ter enote za nanos dvokomponentnega lepila na stekla vrat. Lani so dodatno postavili robota za paletizacijo vsadnih kuhališč. V programu za proizvodnjo hladilno-zamrzovalnih aparatov so v večjem delu avtomatizirali tehnološke procese pri izdelavi polizdelkov, medtem ko za postopek sestavljanja avtomatizacija ni ekonomsko upravičena. Gre namreč za zahtevne, in ne ponavljajoče se gibe.

Motoman Robotec d.o.o

V proizvodnji toplotnih črpalk in hladilno-zamrzovalnih aparatov je v celoti avtomatiziran transport in montaža izdelkov na montažnem traku. V obratu za proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev pa sta popolnoma robotizirani nalaganje in razkladanje ohišij pralnih strojev od izdelave na liniji ohišja, skozi proces lakiranja vse do nalaganja na montažni trak, kjer se pralni stroj na koncu sestavlja. V obratu Mekom za proizvodnjo plastičnih, pločevinastih in žičnih polizdelkov so lani investirali v robotsko celico tehnologije prebijanja pločevine.

Visoke delovne norme? Nova generacija jih preseže z levo roko. In z desno tudi. Dvoročni robot SDA 10 je predstavnik nove generacije humanoidnih robotov in hkrati edini dvoročni robot na svetu. Veliko število premičnih osi mu omogoča izjemno fleksibilnost in spretnost. Dvoročni robot SDA 10 obvladuje široko paleto delovnih operacij, njegova odlika pa je tudi hitrost, saj delo opravi v le 2/3 običajnega deovnega časa!*

Ne glede na to, v kateri panogi delujete, vam bo avtomatizacija zagotovila prihranek časa in sredstev. Izboljšajte produktivnost vašega podjetja! Naredite več, bolje in v krajšem času! Dvignite pričakovanja, izpolnite vaš potencial. Prestopite v svet avtomatizacije!

*Trditev se nanaša na primerjavo z običajnim delovnim časom, potrebnim za opravljanje specifičnih delovnih operacij po Yaskawinih modelih in vzorcih.

www.motoman.si, T: 01 8372 410

P&P panoge in posel Industrija 15

AVTOMATIZACIJA Roboti za paletizacijo

Gorenje je že pred leti avtomatiziralo tudi skladišče in transport materiala od proizvodnih trakov do skladišča. Stroji opravljajo sortiranje, uskladiščenje in pripravo izdelkov za nalaganje. Poleg druge avtomatizirane tehnike je v skladišču tudi deset robotov, ki opravljajo paletiziranje in depaletiziranje izdelkov. Edino neavtomatizirano delo, ki je ostalo v celotnem procesu izhodne logistike v tovarni, je nakladanje prevoznih sredstev, pravijo.

Optimalno razmerje med avtomatizacijo in ljudmi

V Revozu imajo približno 110 robotov, največ v obratu za sestavo in varjenje karoserij. Nove naložbe v robote so praviloma povezane s proizvodnjo novih vozil, ker takrat ponavadi prenovijo proizvodne procese.

Glavno vodilo podjetij pri naložbah v avtomatizacijo je gospodarnost. V Iskri Avtoelektriki ugotavljajo, da za njihov proizvodni program popolna robotizacija ni smiselna niti gospodarna: »Najti je treba optimalno razmerje med avtomatizacijo in človekom.« Ob tem dodajajo, da je višja stopnja avtomatizacije potrebna pri projektih za avtomobilsko industrijo. Šempetrčani so v zadnjih letih med drugim vlagali v poviševanje stopnje avtomatizacije na področju izdelave rotorja zaganjalnikov in alternatorjev, statorjev, različnih tehnologij odrezovanja in preoblikovanja ter električnih izdelkov za mehatronske sklope, ki jih dobavljajo avtomobilski industriji. Poleg tega poudarjajo naložbe, vezane na izpolnjevanje okoljskih standardov in zahtev zakonodaje ter varovanje zdravja zaposlenih.

Zaradi proizvodnje novih modelov twinga in smarta bodo v Revozu vlagali v dodatno avtomatizacijo obrata za sestavo in varjenje karoserij ter v lakirnico.

projekti proizvodnje novih vozil, saj se takrat navadno prenovi proizvodni proces v tovarni,« pojasnjujejo. Zdaj imajo v tovarni okoli 110 robotov.

Avtomatizacija linije za montažo glavnih žarometov

Večja zanesljivost

V prihodnjih dveh letih nameravajo postaviti nove linije za montažo glavnih žarometov, kjer so jedro robotizirane montažne celice. Na področju pomožnih žarometov pa možnosti za avtomatizacijo še proučujejo.

Poleg možnosti za nižanje stroškov proizvodnje avtomatizacija zagotavlja tudi večjo kakovost izdelkov in stabilnost proizvodnega procesa. »Pri varilnih aplikacijah v avtomobilski industriji je pomembna izločitev subjektivnega dejavnika. Denimo pri varjenju v proizvodnji zavornih pedal ali sedežev imamo od 30 do 50 kratkih zvarov. Nobenega ne smemo izpustiti, saj bi to lahko imelo katastrofalne posledice,« pojasnjuje Kosler.

V Helli Saturnus so v zadnjih letih povsem avtomatizirali oddelek brizganja polikarbonatnih pokrivnih stekel in protiabrazijske lakirnice. Lani so namestili še prilagodljivo robotsko montažno linijo za proizvodnjo pomožnih žarometov. »Robote uporabljamo tudi za opravljanje preciznejših, kakovostno občutljivih operacij v okviru montažnih linij, kjer sicer večino dela opravijo delavci,« pojasnjuje direktor proizvodnje Marjan Brezarič.

Največ robotov v karoserijskem obratu

Urban Štebljaj

V novomeškem Revozu je najbolj – 55-odstotno – avtomatiziran in robotiziran obrat za sestavo in varjenje karoserij. »Naložbe na tem področju so povezane večinoma s

16 P&P panoge in posel Industrija

Naložba v robotsko celico se načeloma povrne v enem do treh letih, odvisno predvsem od števila delovnih izmen. V avtomobilski industriji praviloma delajo v treh ali štirih izmenah, v drugih panogah pa v eni ali dveh, pravi Hubert Kosler, direktor Yaskawe Ristro in Motomana Roboteca (po novem Yaskawe Slovenija).

V okviru projekta proizvodnje novih modelov twinga in smarta tečejo naložbena dela, ki predvidevajo dodatno avtomatizacijo obrata za sestavo in varjenje karoserij ter lakirnice. Eden izmed ciljev, ki ga podjetja zasledujejo pri avtomatizaciji, je odpravljanje fizično napornih ali zdravju škodljivih opravil. Hubert Kosler omenja pakiranje, kjer morajo delavci v osmih urah preložiti tudi po več ton izdelkov, kar pomeni, da v dveh do treh letih postanejo invalidi. V Iskri Avtoelektriki ergonomiji dela posvečajo veliko pozornosti, dodajajo pa, da seveda ni nujno, da so z avtomatizacijo teh procesov stroškovno učinkoviti.

Dodatna usposabljanja zaposlenih

Robotizacija oziroma avtomatizacija prinese dodatne zahteve, predvsem dodatna usposabljanja. Opazno večje so tudi naložbe v vzdrževanje opreme, saj so zastoji zaradi okvar zelo dragi. Poleg tega so potrebni drugačno načrtovanje proizvodnih prostorov in spremembe v oskrbi proizvodnje z materiali, še pravijo v Iskri Avtoelektriki.

Za dolgo delovanje stroja potrebujemo dobro olje Izbira pravega strojnega olja lahko opazno zniža stroške proizvodnje Stroj za nemoteno delovanje in dolgo življenjsko dobo poleg kakovostnih olj in maziv potrebuje tudi skrbno tehnično pomoč in analizo uporabe olj oziroma maziv. »S Castrolovim sistemom za analizo CMS (Chemical Management System) naši strokovnjaki na podlagi trenutne porabe, obremenitve stroja in pogojev, v katerih deluje, to so recimo temperature ali obremenitve ležajev in drugi morebitni dodatni vplivi, izračunajo, katero olje oziroma mazivo in kakšna količina bi bila optimalna za delovanje stroja oziroma kakšni morajo biti intervali mazanja. S takšno analizo, ki jo izvajamo v Castrolovih visokokakovostnih laboratorijih, lahko uporabniku znižamo stroške proizvodnje za najmanj 10 odstotkov na letni ravni. Za našo oceno in izbiro maziv damo tudi garancijo. Z visokokakovostnimi mazivi in olji, ki v stroju namesto nekaj tednov ali mesecev lahko zdržijo več let, vsekakor podaljšamo čas obrabe njegovih vitalnih delov oziroma celotnega stroja. Prihranek tako ustvarimo tudi s tem, ker je manj ustavljanja strojev zaradi vzdrževalnih del, s tem pa se poveča razpoložljivost strojev,« na podlagi izkušenj zatrjuje direktor podjetja ABC Maziva iz Ljubljane Miran Babnik, ki Slovenijo oskrbuje z uveljavljenimi in kakovostnimi olji blagovnih znamk BP, Castrol in Aral.

podjetju ABC Maziva,« je povedal zgodbo o nastanku podjetja direktor Miran Babnik. ABC Maziva ima z 21 zaposlenimi svoji poslovalnici še v Zagrebu in Beogradu, s pogodbenim distributerjem pa pokriva tudi druge države regije in Albanijo. Proizvajalec olj Castrol se poleg proizvodnje motornih olj usmerja predvsem v razvoj industrijskih olj in maziv. Olja in maziva Aral pa so bolj znana kot motorna olja, čeprav ponujajo tudi celo paleto industrijskih olj. Blagovna znamka olj in maziv BP je sicer bolj usmerjena na olja in maziva za generalno industrijo, na hidravlična olja, olja za prenos toplote, turbinska olja, čeprav imajo tudi zelo kakovostna motorna olja. Pri njihovi proizvodnji in prodaji so vodilni v svetu. Medtem ko so olja Castrol bolj znana na evropskem trgu, je blagovna znamka Aral vodilna v Nemčiji in Daljnem vzhodu. Skladno s priljubljenostjo na posameznih trgih se odziva tudi lokalna industrija in zahteva le olja in maziva nekaterih blagovnih znamk.

Proizvajalci se dopolnjujejo

»Proizvodi vseh treh omenjenih proizvajalcev olj in maziv se ne prekrivajo in izpodrivajo na trgu. Še več, se celo odlično dopolnjujejo, zlasti potem, ko so v okviru posameznega lastnika optimizirali svojo proizvodnjo oziroma odpravili nerentabilne proizvode in združili podobne. Tako lahko danes ponudimo najbolj kakovostKatero olje potrebujete? na olja in maziva za mehansko obdelavo Podjetje ABC Maziva je bilo ustanovljeno kovin, ki se mešajo z vodo, pa hidravlična, leta 2009, ko se je angleška naftna multi- reduktorska in kompresorska olja, olja nacionalka BP, tudi lastnica podjetja za Ekskluzivni za prenos toplote,prodajalec olja za preoblikovanje proizvodnjo olj in maziv Castrol, odločilaindustrijskih s preoblikovanjem olj(štancanje), in mazivvse vrszapustiti območje držav nekdanje jugo- te masti, čistilna sredstva in sredstva za Castrol, Aral in BP slovanske federacije. »Podjetje Castrol pranje in razmaščevanje, ki ustrezajo Slovenija se je takrat razdelilo na podjetje, najzahtevnejšim ekološkim in tehničspecializirano za prodajo motornih olj, ki nim standardom,« pripoveduje direktor ga je odkupilo slovensko podjetje iz Pre- podjetja ABC Maziva in dodaja, da za vse kmurja, in podjetje za industrijska maziva, pri njih kupljene proizvode zagotavljajo ki smo ga odkupili zaposleni v današnjem brezplačen odvoz izrabljenih olj in emulzij. Promocijsko besedilo

»Prav skrbna tehnična podpora oziroma spremljanje proizvodov med uporabo ter odvoz odpadnega olja sta našemu podjetju prinesla pošten kos trga na območjih, kjer poslujemo,« razlaga in se spominja časov pred leti, ko so slovenskim podjetjem kot prvi ponudili odvoz odpadnih olj, ki so v sodih stala zapuščena na dvoriščih tovarn. »Ozaveščenost med velikimi slovenskimi uporabniki olj in maziv se izboljšuje. Skozi različne izobraževalne dejavnosti, ki jim jih organiziramo, se naši kupci vse bolj zavedajo, da je tudi njim v prid, da so maziva kakovostna.« Generalni slovenski distributer olj in maziv, ki jih zastopajo v podjetju ABC Mazila, je Petrol, ki jim poleg tehnične prodajne podpore zagotavlja tudi pomoč pri nujni laboratorijski analizi. »Tako imamo možnost za hitro in zanesljivo analizo v enem zanesljivejših laboratorijev v Evropi, kar nam v nujnih primerih omogoča hitro reakcijo,« je še dejal Miran Babnik.

Eks indus

ABC maziva d.o.o., Bravničarjeva 13, 1000 Ljubljana tel.: 01/ 51 36 242 fax.: 01/ 51 36 248 info@ABCmaziva.com www.ABCmaziva.com

razvoj

S 3D-simulacijami in 3D-tiskanjem do boljših izdelkov Zgolj z uporabo tridimenzionalnih (3D) simulacij lahko v najkrajšem času dobimo najboljše rezultate, pravi Boštjan Pražnikar, glavni in izvršni direktor podjetja Iskra Vzdrževanje Špela Mikuš spela.mikus@finance.si

Pipistrelovem 3D -studiu prednosti v tridimenzionalnih simulacijah in prototipih vidijo predvsem v ceni, hitrosti in tem, da so enaki kot računalniške skice. »3D-prototipi omogočajo izdelavo pravzaprav vsake oblike, ki si jo zamislimo,« dodajajo v Pipistrelovem oddelku za hitro prototipiranje.

Eni bolj osredotočeni nase, drugi bolj na trg

Tako v Iskri Vzdrževanju kakor tudi v 3D -studiu prototipe izdelujejo za lastne potrebe in za trg. »Kot podjetje, ki trži predvsem svoje izdelke za znanega naročnika, se zadeve vedno lotimo projektno. Najprej izdelamo natančno projektno nalogo, katere cilj je opredeliti vse končne zahteve izdelka ali polizdelka. To nam omogoča, da optimiziramo vse faze – od ideje do izvedbe,« pravi Boštjan Pražnikar, direktor Iskre Vzdrževanja. V 3D-studiu večino izdelkov naredijo za svoje podjetje. »Tridimenzionalne simulacije uporabljamo pri razvoju prototipov novih delov letal, pa tudi pri razvoju za stranke zunaj podjetja. Zanje delamo kalupe, oblikujemo prihodnje izdelke, prototipe. Večinoma pa še vedno delamo za Pipistrel. Najprej oblikujemo del letala, če je dovolj majhen, ga takoj naredimo iz kovine ali drugih primernih materialov. S temi 3D-prototipi ugotovimo, ali je oblika primerna, funkcionalna oziroma ali izpolnjuje svoj namen. Če je vse v najlepšem redu, izdelek nato tudi naredimo.« Največji prototip, ki so ga izdelali doslej, je bilo letalo, katerega krila so imela meter premera in ki je bilo sestavljeno iz več različnih delov. 18 P&P panoge in posel Industrija

Ko so v Pipistrelu razvijali krmilno ročico za letalo, so v njihovem 3D-studiu naredili vsaj deset prototipov, preden so prišli do najustreznejše oblike.

V Pipistre-lovem 3D-studiu najprej oblikujejo del letala, in če je dovolj majhen, ga takoj izdelajo iz kovine ali drugih primernih materialov. Na podlagi tridimen-zionalnih prototipov ugotovijo, ali je oblika primerna, funkcionalna oziroma ali izpolnjuje svoj namen.

BIO 23 –

à Razstavne eksponate za 23. bienale oblikovanja sta izbrali kustosinji Margriet Vollenberg (levo) in Margo Konings iz nizozemskega studia Organisation in Design. Foto: Lisa Klappe, Organisation in Design

vnovično rojstvo ene najstarejših oblikovalskih razstav v Evropi

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani, ki domuje na gradu Fužine, bodo med 27. septembrom in 11. novembrom v okviru 23. bienala oblikovanja (BIO 23) na ogled postavili najboljše zamisli svetovnega oblikovanja zadnjih dveh let. Razstava BIO 23 bo strokovni in laični javnosti ponudila široko informacijo o svežih, novih oblikovalskih smereh in idejah ter raziskala, kako se oblikovanje nanaša na družbeno, trajnostno in kulturno dimenzijo. Hkrati bo predstavila tudi stičišča med kulturo in potrošništvom, obrtjo in industrijo. Povabljeni priznani kustosinji Margriet Vollenberg in Margo Konings iz nizozemskega studia Organisation in Design sta morali razstavne eksponate izbrati kar med 437 prijavljenimi iz rekordnih 38 držav.

Promocijsko besedilo

Razmerja v oblikovanju »Večina prijav je bila izjemno zanimiva, dela, ki sva jih izbrali za BIO 23, pa kažejo, kako na oblikovalce vplivajo moderne tehnologije in digitalizacija. Njihove stvaritve tudi razkrivajo, kako v svoje ustvarjanje vključujejo pestrost narave in njene procese, nekatera dela pa prikazujejo neverjetne možnosti tehnologije. Na podlagi najinih izkušenj in strokovnega znanja sva zaznali pomemben trend, v katerem se sodobni oblikovalci ne ukvarjajo samo s komercialnimi vidiki, temveč poskušajo odgovoriti tudi na širša kulturna, družbena in čustvena vprašanja. Ta težnja ni opazna samo pri posameznih oblikovalcih, temveč tudi znotraj večine pomembnih oblikovalskih ustanov po vsem svetu, ki že ustrezno prilagajajo svoje izobraževalne programe. Zato sva se odločili, da temo razstave poimenujeva Razmerja v oblikovanju. A ker je bil skozi zgodovino ljubljanskih bienalov glavni poudarek na industrijskem oblikovanju, to področje pa je danes še vedno zelo pomembno za širše

à Luč Halflife, oblikovalec: Joris Laarman. Halflife je bioluminescentna luč narejena iz genetsko modificiranih materialov. Ne potrebuje električne energije za ustvarjanje svetlobe in je biološko razgradljiva.

oblikovanje, bo posebni del razstave BIO 23 posvečen tudi izdelkom industrijskega oblikovanja,« nam je dejala Margo Konings. »Ob povabilu, da sodelujeva pri razstavi, je na naju naredilo velik vtis to, kaj BIO že je. Navdušilo naju je, da je prireditev uveljavljena, stara že 49 let, in da jo organizira nacionalna inštitucija – Muzej za arhitekturo in oblikovanje, kar daje tudi neko težo. Dobro se nama zdi tudi, da prireditev poteka v muzeju, torej v kulturni ustanovi, čeprav je poudarek predvsem na industrijskem oblikovanju. Ko vse to seštejemo in dodamo še strokovnost, ki je razvidna iz materialov, načina komunikacije in kataloga, vse kaže na to, da je BIO ustanova, zasnovana na močnih temeljih. Po drugi strani pa nama je to dalo misliti, da bi lahko tudi sami veliko naredili za to, da bi BIO še bolj izstopal na zemljevidu pomembnih mednarodnih prireditev,« je poudarila Margriet Vollenberg. Ustanoviteljici in direktorici studia Organisation in Design sta sicer uveljavljeni avtorici priznanih oblikovalskih dogodkov ter sodelavki znanih oblikovalcev, podjetij in organizacij, kot so denimo Mooi, Hermes, Kiki van Eijk, Cappellini, Swarovski, Louis Vuitton, Art Museum Tokyo in drugi.

Bienale s tradicijo Direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevž Čelik je dejal, da so prvič v zgodovini prireditve glavno razstavo zaupali mednarodno priznanima kustosinjama, ki delujeta v središčih svetovnega oblikoval-

Videli bomo dela oblikovalcev, ki hodijo po robu, na presečišču raziskovanja, znanosti, tehnologij, digitalizacije in globalizacijskih procesov,« je povedal Matevž Čelik.

skega dogajanja. To so storili zato, ker si želijo BIO pripeljati v center zanimanja mednarodnega oblikovalskega sveta oziroma med dogodke, na katerih je mogoče videti najnovejše razvojne težnje v svetu oblikovanja. »Kritična sposobnost izkušenih kustosinj, kako zaznavati nove možne smeri razvoja oblikovalske stroke, je bila za nas zagotovilo, da bomo na BIO videli presenetljive izdelke in koncepte, ki spreminjajo pojmovanje oblikovanja in proizvodnje.

Novost letošnje razstave je tudi sprememba imena iz Bienale industrijskega oblikovanja v Bienale oblikovanja, saj se je večina industrije, ki se je nekdaj predstavljala skozi BIO, že precej transformirala. »Ime se nam je zdelo primernejše, ker so se razmerja med industrijo in oblikovanjem v zadnjih dveh desetletjih popolnoma spremenila. Kratica BIO, ki pomeni bienale – oblikovanje – Ljubljana, pa ostaja, saj je že uveljavljena kot blagovna znamka, stara skoraj pol stoletja, in je ena najstarejših oblikovalskih razstav v Evropi,« je še pojasnil sogovornik.

razvoj Pri projektih upoštevajo možnosti nadaljnjega razvoja

Pražnikar pravi, da je trajanje projektov odvisno od dejanskih potreb po novih zmogljivostih, z zunanjimi sodelavci pa sodelujejo na področjih, kjer sami nimajo dovolj lastnega znanja. »Uporaba 3D-simulacij je povezana s posebnim znanjem. Programi so praviloma zelo dragi in se jih ob posamičnem projektu bolj splača najeti oziroma zakupiti licence.« Projekte vedno zastavijo tako, da jih lahko nadgrajujejo v naslednjih razvojnih fazah. Pogosto se izkaže, da časovni pritisk lahko deluje pozitivno in se projekti, ki bi jih v normalnih okoliščinah izvajali dlje, dejansko opravijo v polovičnem času. Povprečen čas izvedbe je od tri do 12 mesecev.

Človeškega dejavnika ne gre zanemariti

»3D-modeliranje je pri zahtevnih razvojnih projektih nujno, saj je z njim mogoče v fazi priprave odpraviti marsikatero neznanko,« o nujnosti 3D-simulacij pravi Pražnikar. Pri načrtovanju mehatronskih strojev, linij in naprav uporabljajo namenske računalniške programe, kot sta SolidWorks in Eplan, ki ju imajo tudi sami, pri razvojnih projektih pa imajo licenčne najemnine za programe

V Pipistrelu izdelujejo prototipe v svojem 3D-studiu, ker tako zamisli in izvedba ostanejo pri njih. Ni treba čakati, pošiljati po pošti, po vrhu pa laže ohranjajo poslovne skrivnosti. A

V Pipistrelovem 3D-Studiu so izoblikovali prototipe za vse dele njihovega letala panthera. Sem sodijo tudi sedeži v letalu. termodinamične simulacije sistema in simulacije mehanske dinamike, dodaja Pražnikar. Vendar pa je ob zagonih projekta, poznejših izboljšavah in optimizaciji kljub vsem programom odločilen človeški dejavnik, pravijo v Iskri Vzdrževanju.

• Transportne naprave v različnih panogah (avtomobilska, prehrambena, farmacevtska, lesna ...) • Celoviti transportni sistemi na ključ • Avtomatizacija proizvodnih procesov • Avtomatizirane transportno manipulacijske linije • Zahtevnejše transportne naprave • Skladiščna tehnologija in oprema

Zdaj se v tej kranjski družbi ukvarjajo z razvojnim projektom Stirlingovega motorja, ki je plod internega znanja. »Uporaba 3D-simulacij v tem primeru ne pomeni samo olajšanja dela in skrajševanja časov, temveč je nuja, saj lahko le tako v najkrajšem času dobimo najboljše rezultate.«

ELTRAS d.o.o., Robanov kot 8, 3335 Solčava - SI tel.: +386 3 837 02 80, faks: +386 3 837 02 92, e-pošta: info@eltras.si

Prednost izdelave prototipov v lastnem podjetju vidijo tudi v tem, da ideje in izvedba ostanejo v podjetju. »Ni čakanja, pošiljanja po pošti, stroškovno je to precej ugodneje. Odvisni smo sami od sebe. Delamo tudi stvari, ki so lahko poslovna skrivnost, zato je velika prednost, da ljudje zunaj podjetja tega ne vidijo.«

www.eltras.si 20 P&P panoge in posel Industrija

Z več prototipi do idealnega izdelka

V Pipistrelovem 3D-studiu pa pravijo, da popoln izdelek nastaja postopoma in zahteva izdelavo več prototipov: »Ko smo delali krmilno ročico za letalo, smo naredili vsaj deset prototipov, preden smo prišli do prave oblike, ki se je najbolje prilegala roki. S 3D-prototipi preverjamo, ali smo izbrali pravo obliko, če pa je prototip nastal v začetni fazi, se z njim prava oblika še išče. Eno je izdelek obračati na računalniškem zaslonu, nekaj povsem drugega pa ga dejansko prijeti.«

Industrijska maziva Petrol Program industrijskih maziv je del osnovne dejavnosti podjetja Petrol, s katero celovito skrbimo za strateško oskrbo slovenske industrije. Trženje industrijskih maziv ima v Petrolu dolgoletno tradicijo in z njimi že desetletja dosegamo vodilni delež na slovenskem trgu. V Petrolu se zavedamo pomembnosti tega področja za gospodarstvo, zato je naš cilj približati se vsakemu uporabniku po načelih zanesljivosti, zaupanja in strokovnega pristopa. Trženje tako zajema široko paleto blaga kot tudi storitev, povezanih z uporabo maziv: • industrijska maziva, • bazna in procesna olja, • storitev PC UM, • ekološke storitve, • oprema.

so Olma, Castrol, Mobil, Klueber, Kluthe in Tectyl, ponujamo tudi maziva drugih, manjših, vendar specialno oziroma nišno usmerjenih proizvajalcev. Ponudbo kakovostno dopolnjujemo tudi s proizvodi lastne blagovne znamke. Petrolova blagovna znamka zajema avtomotive in industrijska maziva, namenjena različnim uporabnikom, vsem pa je skupna visoka kakovost, za katero jamčijo znani svetovni proizvajalci.

V segmentu industrijskih maziv zagotavljamo najširši spekter olj in maziv za industrijo. Med najznačilnejše proizvode sodijo: • cirkulacijska, turbinska, hidravlična, reduktorska in kompresorska olja, • sredstva za mehansko in toplotno obdelavo kovin, kamor se uvrščajo različna olja in emulzije za obdelavo kovin, olja za kaljenje, olja za elektroerozijo …, • masti in montažne paste ter specialna maziva za še tako zahtevna področja uporabe, • protikorozijska sredstva, sredstva za razmaščevanje in čiščenje, sredstva za ogrevalno/hladilne sisteme, sredstva za livarne, transformatorska olja, olja za prenos toplote …

Petrol zainteresiranim kupcem ponuja tudi Petrolovo celovito upravljanje mazanja – PC UM. PC UM (ang. Total Fluid Management) na kratko pomeni prehod od enostavnega kupovanja, uporabe in odstranitve maziv k celoviti storitvi. Kupcem ponujamo celovito storitev, ki obsega popis in optimizacijo mazalnih mest, izdelavo mazalnih planov, računalniško aplikacijo za podporo pri mazanju in vzdrževanju, sistematično spremljanje ključnih parametrov maziv z laboratorijskimi analizami, vzdrževanje mazalnih sistemov, ekološke storitve, vlaganje v opremo in ne nazadnje celotno storitev izvedbe mazanja. Z optimizacijo in racionalizacijo maziv se zmanjša poraba olj in maziv, kakovostna maziva omogočajo daljše intervale menjave, skrbno načrtovana mazanja in menjave pa manj nepredvidenih zastojev, nižje stroške vzdrževanja, povečanje proizvodnje, s tem pa večjo donosnost. Petrol, skratka, poskrbi za vse dejavnosti, povezane z mazanjem, nabavo in dostavo maziv, izvedbo maza-

V svojem asortimanu ponujamo vse aktualne blagovne znamke, s čimer zagotavljamo visoko kakovostno raven celovite oskrbe domačega in tujih trgov z industrijskimi mazivi. Poleg priznanih domačih in tujih proizvajalcev industrijskih maziv, kot

V segmentu baznih in procesnih olj z različnimi dobavitelji zagotavljamo izredno širok asortiman konvencionalnih (mineralnih), nekonvencionalnih (sintetičnih) in rastlinskih (biološko razgradljivih) baznih ter celo serijo procesnih olj za najrazličnejše namene.

nja ter odstranitev vseh odpadkov, povezanih z mazanjem. Tako se podjetje lahko osredotoči na svojo osnovno dejavnost, mazanje pa prepusti strokovnjakom na tem področju, Petrolu. Petrolova strokovna služba za industrijska maziva nenehno spremlja svetovna gibanja na področju naftnih proizvodov in tako sledi težnjam tudi na področju maziv. Strokovna usposobljenost, nenehno strokovno izpopolnjevanje, referenčni proizvajalci maziv in ne nazadnje izkušnje so vodilo celotnega tima industrijskih maziv pri zagotavljanju zadovoljstva uporabnikov. S celovitim pristopom že leta uspešno odgovarjamo tudi na najzahtevnejše izzive s področja mazanja. Petrolovi strokovnjaki za industrijska maziva tako vsakemu našemu kupcu svetujejo pri izbiri najprimernejših izdelkov in storitev, s čimer mu zagotavljajo optimalno mazanje in hkrati tudi zniževanje stroškov. Kakovost poslovanja z industrijskimi mazivi Petrol potrjuje z doseganjem poslovne odličnosti ter certifikatoma kakovosti ISO 9001 in ISO 14001. Dejavnost prodaje industrijskih maziv je podprta tudi s storitvami Laboratorija Petrol, ki je osrednji slovenski naftni laboratorij in deluje po splošnih kriterijih za preskusne laboratorije po standardu SIST EN ISO/IEC 17025. Slovenski uporabniki industrijskih maziv imajo v Skupini Petrol zanesljivega partnerja, saj se podjetje zaveda velike odgovornosti za širše okolje. Tako z industrijskimi mazivi oskrbujemo večino slovenskega trga, širimo pa se tudi na druge trge. Število zadovoljnih kupcev in partnerjev se tako povečuje iz dneva v dan. Bodite med njimi tudi vi.

RAZVOJ

V 24 urah do tridimenziona

S 3D-tiskom lahko izdelamo plastične in tudi kovinske prototipe; ta

Špela Mikuš spela.mikus@finance.si

zdelovanje prototipov s tridimenzionalnim (3D) tiskanjem je občutno cenejše od klasičnega postopka in tudi hitrejše – prototip je lahko narejen v nekaj urah. »Za klasičen prototip je najprej treba izdelati kalup, celoten postopek pa lahko traja tudi mesec dni,« pravi Tjaša Zupančič Hartner iz Ortotipa. »3D-tisk se uporablja povsod, kjer razvijajo, konstruirajo, oblikujejo ali iščejo nove izdelke, v arhitekturi za izdelovanje maket, v strojništvu in lesni industriji. Uporabljati ga je mogoče kjerkoli, kjer želimo prikazati računalniško ustvarjeno maketo. Možnosti za uporabo takega tiska so neskončne,« pojasnjuje Mitja Šorn iz 3dprinta.

Prvi korak je skica

Izdelava prototipa je za podjetje koristna, saj je mogoče izdelek otipati in preizkusiti njegovo delovanje, prednosti prototipov opisuje Šorn. Pred izdelavo tridimenzionalnega prototipa so seveda pomembne ideje, ki jim sledi skiciranje. »Preden se lotiš 3D-tiska, potrebuješ 3D- oziroma tako imenovani CAD-model. Na podlagi tega modela damo stroju za izdelavo prototipa informacijo, kaj mora narediti,« razlaga Zupančič Hartnerjeva. »Model lahko dobimo po dveh poteh: nekaj skeniramo ali pa zmodeliramo z računalniškim programom. Ti programi se razlikujejo glede na značilnosti prototipov – strojniki imajo svojega, oblikovalci svojega, nekateri programi so bolj natančni, spet drugi imajo že vnaprej pripravljene modele.«

Od plastike, smole in kovine do končnega prototipa

Pomemben del prototipa in njegovega videza je material, iz katerega je narejen. Teh materialov je več, razlikujejo se po ceni, uporabnosti in prilagodljivosti. »3D-tisku pravimo tudi dodajalna tehnologija, saj se materiali vnašajo v proces dela, kar je nasprotno od klasičnih procesov litja ali rezkanja,« pojasnjuje Zupančič Hartnerjeva. Prototipi se pogosto izde22 P&P panoge in posel Industrija

Roža, katere avtor je Uroš Hohkraut, je izdelana iz poliamida s 3D-tiskom. Zgoraj je CAD-model rože. »Na podlagi tega modela damo stroju za izdelavo 3D-prototipa informacijo, kaj mora narediti,« pravi Tjaša Zupančič Hartner iz Ortotipa. lujejo iz prahu iz plastike in so po Šornovih besedah cenejši, ne pa tudi najbolj prožni. »Bolj fleksibilne so smole, a so tudi dražje. Izdelek nastaja tako, da se prah veže, prah, ki ni vezan, pa odpade in dobimo končni prototip.« »Kot material lahko uporabimo plastiko, kovino, tako rekoč karkoli. Tehnologijo in material izberemo glede na izdelek. Če želimo narediti kroglico v kroglici, moramo izbrati prah, saj lahko preostanek stresemo ven,« pravi Zupančič Hartnerjeva. In kako nastaja

alnega prototipa

ako narejeni so cenejši od klasičnih, sam proces pa veliko hitrejši prototip? »Lahko delamo s prahom, z brizganjem plastike ali s folijo, ki jo nanesemo in nato režemo. V vsakem primeru gre za dodajanje materiala. Kadar delamo s prahom, ga stroj nanese na površino in stali. Potem je na vrsti naslednji sloj in tako naprej. Izdelek raste od spodaj navzgor, odvečen prah odstranimo in na koncu ostane izdelek.«

In tu je naša prihodnost – v izdelavi medicinskih vsadkov. Potrebujemo pacientov CT, z dvema ali tremi računalniškimi programi nato ločimo trda in mehka tkiva, na tej podlagi pa oblikujemo vsadek. Sledita posvet s kirurgom in izdelava dokončnega vsadka.«

Cena je odvisna od materiala, velikosti in časa

V Ortotipu vidijo prihodnost v izdelavi medicinskih vsadkov

»Od velikosti delovnega prostora v stroju je odvisno, kako velik izdelek lahko narediš. Kolikor mi je znano, se največji izdelki lahko delajo iz livarskega peska,« pravi Zupančič Hartnerjeva. Velikost samega izdelka pomembno določa njegovo ceno, saj je povezana s količino uporabljenega materiala. »Materiali so razmeroma dragi in so najpomembnejši dejavnik pri ceni. Potem je tu še vzdrževanje stroja, samo izdelovanje prototipa in tako naprej,« o stroških pravi Šorn. »Cena tridimenzionalnih prototipov se giblje od sto pa vse do več tisoč evrov. Glede na poznejše stroške in nadaljnji razvoj izdelka v proizvodnji pa je ta strošek razmeroma nizek,« dodaja Šorn. Prototipe je mogoče tudi prebarvati, da so na koncu videti kot pravi izdelki, zato se velikokrat uporabljajo na sejmih in predstavitvah.

Zupančič Hartnerjeva dodaja, da je njihov partner pred kratkim kupil prvi stroj v Sloveniji za izdelavo prototipov iz kovine. »Največji kovinski tiskalniki lahko naredijo izdelke, velike do 350 milimetrov. Tisti, ki ga imamo pri nas, lahko naredi izdelek, ki je visok 80 milimetrov. Stroj smo kupili od nemškega partnerja, s katerim imamo sklenjeno raziskovalno pogodbo za optimizacijo tehnološkega postopka proizvodnje izdelkov iz titana.« V Ortotipu načrtujejo, da se bodo ukvarjali z zobnimi konstrukcijami in medicinskimi vsadki, nam je še povedala Zupančič Hartnerjeva. »Zato je ta kovinski tiskalnik za zdaj za nas dovolj velik. Delamo s kobaltom, kromom in titanom.

P&P panoge in posel Industrija 23

ORODJA

Z metodo TPM do vitke proizvodnje

Total Productive Maintenance ali celovito produktivno vzdrževanje je menedžersko orodje za izboljšanje delovanja proizvodne opreme. V Sloveniji ga med drugimi uporabljajo v Revozu, Henklu, Geberitu in Odelu.

Skupine izgub v proizvodnji Izgube, povezane s stroji in opremo

Bojan Šinkovec* industrija@finance.si

Metodo Total Productive Maintenance (TPM) so formalno zasnovali leta 1971 na Japonskem, zdaj pa je del kulture v industrijskih podjetjih po svetu. Njen svetovni pohod se je začel s slovitim proizvodnim sistemom Toyote, ki med drugimi metodami vključuje tudi to.

Zakaj je metoda uporabna

Glavni namen TPM je, da nenehno izboljšujemo rezultate v proizvodnji (produktivnost, kakovost, upoštevamo časovne roke, zaposlene, zadovoljstvo kupca, okolje …), hkrati pa spodbujamo ustvarjalnost in večje zadovoljstvo med zaposlenimi.

Kaj dosežemo

Cilj TPM ni zgolj izbrisati okvare ali organizirati vzdrževanje, kot večina sklepa iz naziva metode, temveč odpraviti vse kategorije izgub v delovanju proizvodnih sredstev. To pomeni, da izkoristimo stroje in opremo do skrajnih mej, delamo učinkoviteje, proizvajamo izdelke brez popravila ali izmeta, zagotavljamo kupcu izdelke brez napak, znižujemo stroške, proizvajamo zahtevane količine v najkrajšem možnem času in podobno.

Nenehno razširjanje

Metoda je namenjena predvsem proizvodnim podjetjem, čeprav so njeni posamični elementi uporabni tudi za storitvena podjetja ali dobavitelje proizvodnih podjetij. Beseda implementacija je v izvedbi TPM prepovedana, pravilen izraz je razširjanje, saj gre za nepretrgan in sistemsko določen proces. Treba je razumeti, da TPM ni zgolj smernica, ki jo je dobro upoštevati. Prav tako to ni zgolj posamična aktivnost v podjetju, temveč ena glavnih strategij za doseganje ciljev, določenih s ključnimi kazalniki organizacije (KPI – Key Perfor24 P&P panoge in posel Industrija

1. programirani zastoji (preventivno vzdrževanje, čiščenje ...) 2. okvare 3. nastavitve (postavitev parametrov …) 4. zamenjave orodij (ob normalni obrabi) 5. zagoni (ogrevanje na delovno temperaturo ...) 6. mikrozastoji (zastoj, krajši od minute) 7. nezadostne hitrosti (podaljšanje časa cikla) 8. izmeti in popravila

Izgube, povezane z osebjem

9. vodenje (čakanje na odločitev …) 10. veščine (nezadostna spretnost) 11. organizacija (čakanje na operaterja …) 12. logistika (pomanjkanje materiala …) 13. merjenje (kontrola, preizkušanje)

Druge kategorije glavnih izgub 14. vhodni izdelek 15. orodje 16. energija

mance Indicator). Pomembno je, da vodstvo jasno izrazi, kaj pričakuje od metode in kakšne cilje želi doseči po tej poti.

Osem stebrov metode

Metoda je razdeljena na osem osnovnih stebrov, ki zajemajo vse zaposlene in vsa področja ter funkcije v proizvodnem podjetju. Vsak na svojem področju mora razumeti, kaj pomeni TPM in kako metodo čim bolje vpeljati v redno prakso pri uresničevanju postavljenih ciljev. Gre za načelo »delati drugače, ne delati več«.

Ni pomembna popolna izvedba, temveč optimalni rezultati

Izvedba metode TPM je v kakršnihkoli dejanskih razmerah vedno zahtevna tako po obsegu kakor tudi po razumevanju in sprejemanju. Zgolj uvajanje traja vrsto let in zahteva pomembna sredstva. V teoriji je vse jasno in strukturirano, v praksi pa povzroča nemalo težav. Ob tem je treba poudariti, da jedro TPM ni v popolni izvedbi, temveč v optimalnih rezultatih, ki jih prinaša.

Občasna uporaba ne zagotavlja uspeha

Ne glede na vrsto ali obseg proizvodnje drži, da vsako podjetje izvaja vsaj dolo-

čene elemente TPM nekoliko drugače – čeprav nezavedno. Medsebojne razlike so predvsem v stopnji in sistemu izvedbe, kar se navadno pokaže tudi v rezultatih. Gotovo drži, da zgolj občasno obravnavanje in izvedba posameznih aktivnosti ali uresničevanje idej še ne zagotavljata uspeha. Veliko učinkovitejše so kratkotrajne aktivnosti TPM, ki so redne, kot kampanjske z velikim vložkom.

Uporabljajo jo v multinacionalkah

Praksa TPM v Sloveniji ni nobena redkost, predvsem v proizvodnih podjetjih, ki so del svetovnih korporacij (Revoz, Henkel, Geberit …). Za TPM se odločajo tudi drugi, vendar nimajo vsi ustreznih virov, da bi sledili razvoju in novim spoznanjem na tem področju, kar je pogosta težava tudi v tujini. Glavna težava je, da ni veliko možnosti za izmenjavo praktičnega znanja in izkušenj, kar je nenavadno, glede na to, da obstaja vrsta strokovnih usposabljanj ali delavnic, pri nas in v tujini – tudi v matičnem podjetju metode TPM Japan Institute of Plant Maintenance (JIPM).

Mreža za izmenjavo izkušenj

Dejstvo je, da so usposabljanja draga oziroma, znanje in izkušnje na področju obvladovanja učinkovite proizvodnje pa je treba nenehno izpopolnjevati. Zato po vsem svetu nastajajo interesna združenja, največkrat v obliki mreže, kluba ali foruma, ki se povezujejo prav z namenom izmenjave najboljših praks. Podobno združenje obstaja od lani tudi pri nas – Mreža TPM, ki deluje v okviru Društva vzdrževalcev Slovenije (DVS). S tem se postavlja Slovenija ob bok večini držav s takimi združenji, da je tudi tistim, ki nimajo ustreznih lastnih sistemov, omogočena izmenjava znanja in izkušenj v zvezi z izvedbo TPM. Mnogi se sprašujejo, ali je TPM sploh potreben. Morda niti ne, ker obstajajo še druge poti. Vendar glede na to, da mnoge, svetovno najuspešnejše proizvodne organizacije dokazano dosegajo vitko proizvodnjo tudi z metodo TPM, gotovo prinaša nekaj koristnega. *Bojan Šinkovec je specialist za menedžment učinkovitosti in uspešnosti.

G-20 G-10

G-6

G-3

Scara G-2

G-1

Spider

Robots

Control

ProSix RS-3

RC-620

RS-4

RC-180 S5-L S5

OP-1

C3 TP-1

Smart Vision

www.dax.si DAX Electronic Systems, d.o.o.

Automation – Robotics – Electronic Instrumentation

+386-3-56-30-500

EPSON Factory Automation Official Distributor

vitka proizvodnja

Kako so v Odelu uvajali TPM

Stroški uvedbe vitke proizvodnje po sistemu TPM so povezani predvsem z izobraževanjem zaposlenih in uvedbo sistema preventivnega vzdrževanja strojev; naložba v Odelu se je povrnila že po 11 mesecih Nataša Koražija natasa.korazija@finance.si

o začneš z novo idejo, kot je metoda vitke proizvodnje (Total Productive Maintenance – TPM), je pomembno, da jo zelo jasno promoviraš, pravi Klaus Holeczek, direktor Odela iz Prebolda. Odelo, ki proizvaja luči in smerokaze za avtomobile zgornjega cenovnega razreda, je namreč marca prejelo mednarodno nagrado TPM za dobro organizirano proizvodnjo (o tem v člankih http://industrija.finance.si/340445 in http://logistika. finance.si/337628). V Odelu je lani 700 zaposlenih ustvarilo 85 milijonov evrov prihodkov, letos pa načrtujejo preseči 105 milijonov evrov prodaje.

Glavni namen metode TPM je preprečevanje napak, nesreč in zastojev v proizvodnji s proaktivnim vzdrževanjem tovarne in strojev, metodologijo pa je v petdesetih letih prejšnjega stoletja prva uporabila Toyota. In kako so v Odelu zastavili ta projekt? »Že leta 2007 in 2008 smo pripravili jasen načrt, kako uvesti 48 različnih standardov. Začrtali smo vizijo do leta 2015,« pravi Holeczek, ki je poznal vse podrobnosti modela TPM, ker se je z vitkimi praksami ukvarjal že kot direktor logistike in vitkosti za celotno skupino Schefenacker.

Merila TPM dosegajo stoodstotno

»Pri merilih TPM smo zdaj skoraj na sto odstotkih, pri merilih WCM (World Class Manufacturing) pa smo v povprečju na 80 odstotkih doseganja standardov,« pravi Holeczek. WCM je mednarodno uveljavljeni koncept odličnosti v proizvodnji, ki je sestavljen iz kulture nenehnih izboljšav, preprečevanja zastojev in napak, brezhibne kakovosti, proizvodnje just-in-time po naročilu kupca in celovitega upravljanja kakovosti (TQM).

Kazalce spremljajo vsak dan

Po Holeczkovih besedah je treba na začetku jasno začrtati, kaj vse potrebuješ, 26 P&P panoge in posel Industrija

Barbara Reya

Načrt so pripravili že leta 2007

Klaus Holeczek, direktor Odela, se je z vitkimi praksami ukvarjal že kot direktor logistike pri koncernu Schefenacker. Letos marca je Odelo postalo prvo podjetje iz Slovenije z mednarodno nagrado TPM award za vitko proizvodnjo, avgusta pa bodo izvedeli, ali so izbrani za priznanje company of the year oziroma podjetje leta.

sistema. S kazalcem OEE merijo stopnjo razpoložljivosti opreme, delovanje opreme in kakovost. Glavni cilj je omejitev nenačrtovanih zastojev v proizvodnji in znižanje stroškov vzdrževanja. »Razlika je podobna razliki med yugom in novimi avtomobili. Včasih so bile okvare nepredvidljive, zdaj pa je vzdrževanje preventivno in vse manj reaktivno,« pojasnjuje Holeczek.

in izšolati ljudi. Zdaj redno in natančno pregledajo glavne kazalce poslovanja KPI (Key Performance Indicator), jih proučijo za vsak oddelek posebej in jasno določijo, kaj je treba izboljšati. »Vsak dan spremljamo, ali smo na pravi poti,« dodaja Holeczek.

Pisarna za promocijo vitke proizvodnje

Zakaj so se odločili za metodo TPM

Najdražja naložba v tovarnah so stroji, zato morajo ti vedno delovati brezhibno. Tudi skupno učinkovitost strojev in opreme je mogoče meriti z enim izmed kazalcev KPI, gre za OEE (Overal Equipement Effectiveness) oziroma učinkovitost celotnega

Ko so se odločili za uvedbo metode TPM, so hkrati določili človeka, ki se bo ves čas ukvarjal s tem projektom. Odprli so tudi pisarno za promocijo vitke proizvodnje, kjer so bili trije ljudje, ki so po sistemu snežne kepe širili miselnost po tovarni do vseh zaposlenih. Več kot 600 zaposlenih se je udeležilo osnovnega izobraževanja o metodi TPM, približno 200 pa jih je aktivno vključenih v projekt. Zelo jasno so določili, kdo je za kaj pristojen, hkrati pa so bili v proces ves čas vključeni tudi člani vrhnjega menedžmenta in lastniki. »Vse skupaj je bilo treba prenesti na

Kompetenčni center Robotika za večjo konkurenčnost

Promocijsko besedilo

Kompetenčni center Robotika je bil ustanovljen na pobudo podjetja ROBOTI c. s. z namenom pridobivanja znanja in izkušenj za razvoj in trženje robotov. Združuje podjetja z več področjih in s sodelovanjem ustvarja dodano vrednost v panogi. Skupaj so ta podjetja v letu 2010 ustvarila 42 milijonov evrov prihodkov. V njihovem razvoju je zaposlenih 113 inženirjev, od tega 47 programerjev, 16 elektrotehnikov in 15 inženirjev telekomunikacij. Kompetenčni center je tako ekonomsko kot razvojno sposoben razvijati tudi večje robotske projekte. Svoje zmogljivosti lahko v obliki storitev in izdelkov ponudimo tudi zunanjim partnerjem. Robotika oziroma razvoj in izdelava robotov ter avtomatskih sistemov je izredno perspektivna, saj mnogi priznani strokovnjaki ocenjujejo, da bo postala ena vodilnih gospodarskih panog tega stoletja. Zato bo potreben velik vložek v znanje strokovnjakov, ki delujejo na tem področju. Robotika je namreč izredno kompleksna ter zajema širok spekter znanj in dejavnosti. V njej se prepletajo fizika, mehanično in električno inženirstvo, matematika, računalništvo in še kaj. Ta kompleksnost je razlog za trenutno premajhno konkurenčnost robotike na trgu, saj povezanost tako širokega spektra veščin, znanj in kompetenc zahteva stalno in drago izobraževanje ter usposabljanje zaposlenih v panogi, razvoj in proizvodnjo robotov pa znatno podraži. Nujno je torej najti učinkovito obliko pridobivanja kakovostnega multidisciplinarnega znanja na podjetjem dostopen način. Zato smo v centru pripravili model kompetenc, ki kaže trenutno stanje v panogi ter vključuje potrebe za uresničevanje vizije njenega razvoja v prihodnosti. Partnerji se v kompetenčnem centru osredotočajo na pridobivanje kompetenc, združenih v dveh skupinah panožnih profilov: tehnološki profili in proizvodni profili s specializiranimi znanji na področju robotike. Tehnološki profili so robotik, strojnik, elektrotehnik, mehatronik, programer, inženir telekomunikacije in inženir podpornega okolja. Naš glavni namen je vzpostavitev prvega kompetenčnega centra za robotiko v Sloveniji. Ta naloga pomeni velik korak v smeri tako zniževanja stroškov kot tudi pridobivanja potrebnega znanja za učinkovit razvoj, izdelavo in trženje robotov. Kakovostno organiziran center omogoča večjo pretočnost znanja med posameznimi podjetji in ustanovami znanja ter s tem bistveno pripomore k izboljševanju kvalifikacijske strukture v celotni panogi robotike. Cilj kompetenčnega centra je zato postavitev temeljev za nadaljnje sodelovanje partnerskih podjetij pri razvojno-raziskovalnih projektih in skupen razvoj tehnološke platforme za področje robotike.

Sestava in skupni interesi partnerstva

V partnerstvo je povezanih 14 partnerjev: - ROBOTI c.s. d. o. o. - Comland, d. o. o. - Astron, d. o. o. - Editor, d. o. o. - Em.Tronic, d. o. o. - Komunikacije prihodnosti, d. o. o. - Magnel, d. o. o. - RR & CO., d. o. o. - Sineton, d. o. o. - Tamepa, d. o. o. - Amis, d. o. o. - Elektrokovina PN, d. o. o. - Štajerski tehnološki park - Hidex, d. o. o. Ključni skupni interesi, ki povezujejo partnerje, so: - oblikovanje prvega kompetenčnega modela na področju robotike v Sloveniji, kar daje jasno sliko o tem, katere kompetence podjetja potrebujejo, da bodo res konkurenčna na trgu, - širitev povezovalnega znanja oziroma multidisciplinarnosti, ki jo zahteva robotika, - vzpostavitev prve tehnološke platforme za področje robotike v Sloveniji, - mreženje oziroma vzpostavljanje konkretnih poslovnih odnosov z drugimi podjetji in izmenjava idej ter mnenj o prihodnjih poslovnih priložnostih, - povezovanje v evropske tehnološke platforme, - postati ključni akterji na področju robotike v Sloveniji in na evropskih trgih.

Ključni učinek kompetenčnega centra pa bo – prek izboljšanja kvalifikacijske strukture kadrov – boljše prilagajanje partnerskih podjetij na trgu, novi pristopi pri delovanju teh podjetij, uvajanje novih procesov in postopkov, razvoj novih inovativnih produktov ter prodor na tuje trge. Končni pričakovani učinek bo hitrejši razvoj robotike v Sloveniji in povečanje njene konkurenčnosti na globalnem trgu. Kompetenčni center delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Javni sklad republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Kompetenčni center Robotika Tržaška cesta 23, 2000 Maribor blaz.pongracic@koc-robotika.org

vitka proizvodnja

EMBALAŽA

Barbara Reya

Kako dosta na drugo st

V Odelu so najprej določili človeka, ki se bo ves čas ukvarjal s projektom TMP, odprli pa so tudi pisarno za promocijo vitke proizvodnje, pravi Klaus Holeczek, direktor Odela. celotno organizacijo. Na začetku smo redno nadzorovali, kaj se dogaja, zdaj pa srečanja malih skupin delujejo sama po sebi,« pravi Holeczek, ki je ves čas v usklajevalnem odboru. Po njegovih besedah je tudi zelo pomembno, da vse vmesne rezultate ustrezno proslavijo.

Stroški? Povrnili so se prej kot v letu dni

Na začetku so imeli razmeroma veliko stroškov, vendar pravijo, da so že v 11 mesecih dosegli točko preloma. »V večini tovarn ne morejo dočakati obdobja, ko se pokažejo prvi rezultati,« pravi Holeczek. Največ stroškov je povezanih z izobraževanjem in preventivnim vzdrževanjem: tudi tu je enako kot pri avtomobilih – treba je vlagati, še preden nastane okvara. »Vsak mesec zaposlenim razložim, da tekmujemo s Češko in Poljsko, kjer so stroški dela približno pol nižji kot v Sloveniji. Naš načrt je, da v Slovenijo pripeljemo čim več procesnega inženiringa,« še razlaga Holeczek, »čeprav bo razvoj izdelkov ostal v Nemčiji, ker mora biti čim bliže strankam – proizvajalcem avtomobilov.«

Do leta 2015 med najboljše tovarne na svetu

Klaus Holeczek vodi Odelo že od ustanovitve leta 2005; najprej so sodili v skupino Schefenacker, po prestrukturiranju pa so postali del nemške skupine Odelo s sedežem v Schwaikheimu in največjim proizvodnim podjetjem v Sloveniji. Matično nemško družbo je marca 2011 prevzel turški družinski holding Bayraktarlar, ki ima sorodno proizvodnjo avtomobilskih luči Farba v Turčiji. »Približno 50 ljudi iz slovenskega Odela je že bilo na izmenjavi v Turčiji. Pomembno je, da se seznanimo s kulturo, se naučimo komunicirati in se učimo drug od drugega,« pravi Holeczek. Njegov cilj je, da do leta 2015 uvrsti Odelo med najboljša proizvodna podjetja na svetu in doseže raven WCM (World Class Manufacturing). To pomeni, da se bodo poskušali uvrstiti med najboljše tovarne po kakovosti, ceni, hitrosti dostave, zanesljivosti, prilagodljivosti in inovativnosti. 28 P&P panoge in posel Industrija

Ali pa merilne instrumente in plazemske televizorje? Tehnični in drugi občutljivi izdelki so med prevozom izpostavljeni različnim nevarnostim, zato jih je treba primerno zapakirati, pravi strokov– njak in svetovalec za embalažo in pakiranje Gordan Pal iz nemškega UPS. Barbara Škrinjar barbara.skrinjar@finance.si

PS za svoje stranke redno pripravlja delavnice o embalaži in pakiranju, saj se želijo pri dostavi pošiljk izogniti uničenemu blagu zaradi neustrezne embalaže. Med prevozom so namreč paketi izpostavljeni pritisku, vzgonu, trkom, vlagi, vibracijam in drugim negativnim vplivom iz okolja. Podjetja zdaj na različne konce sveta ne pošiljajo samo končnih izdelkov, ampak tudi sestavne oziroma nadomestne dele, vzorce, ki so lahko občutljivi za minimalne premike, udarce, pa tudi za temperaturne spremembe. In namen embalaže je, da vse te dejavnike uravnava in zaščiti izdelek.

Presenetljivo: steklenice so trpežen tovor

Občutljivost izdelka v embalažni industriji merijo z »G«, kar pomeni večkratno vrednost normalnega težnega po-

Različna podnebja, različna embalaža

Pri pošiljanju na različne konce sveta je treba upoštevati tudi podnebne razmere. V Aziji so denimo visoke temperature in vlaga, kar je treba upoštevati tudi pri embalaži. V Indiji škatle tudi cele oblepijo in v EU pride embalaža skoraj skuhana, saj zabojniki stojijo na soncu tudi dlje časa. Nekaj časa jih morajo zato pustiti, da se spet posušijo.

Barbara Škrinjar

aviti kokošje jajce tran Atlantika

speška ali pospeška prostega pada. »Če je vrednost G za trdo kuhano jajce 65, to pomeni, da nepoškodovano zdrži 65-kratno silo normalne zemeljske privlačnosti,« razloži Gordan Pal, svetovalec za embalažo in pakiranje pri UPS iz Nemčije. Pravi, da so pri prevozu izjemno občutljivi plazemski televizorji ali merilni instrumenti, pri katerih vrednost G znaša manj kot 20. Zanimivo pa je, da so steklenice le minimalno občutljive za transport, saj je G pri njih več kot 110. »Če prenosni računalnik vržemo z višine 80 centimetrov, G znaša 560,

Gordan Pal je svetovalec pri UPS za pakiranje in zmanjševanje poškodb za celotno evropsko regijo.

nepoškodovan pa bo prenesel le 60 G, preostalo mora ublažiti ustrezna embalaža,« pravi Pal.

Originalna embalaža je varnejša

Pomembno je, da stranke za svoje izdelke – še preden jih dajo na trg – vedo, kako jih bodo varno zapakirali, dodaja Pal. Ker so izdelki različni tako po teži kakor tudi občutljivosti, to zahteva veliko znanja o embalaži. Nekatera podjetja se za pomoč obrnejo na specializirane družbe, ki se s tem ukvarjajo in izdelke v embalaži potem tudi testirajo, druga to delajo sama. Večje težave se pojavijo pri izdelkih, ki se po svetu razpošiljajo brez originalne embalaže in jih je treba zapakirati v univerzalno embalažo. To se pogosto pojavi, ko je treba poslati izdelek na popravilo, ko podjetja pošiljajo nadomestne dele, vzorce in drugo. P&P panoge in posel Industrija 29

EMBALAŽA Kdo je Gordan Pal

Barbara Škrinjar

Od filozofije prek petja do embalaže Gordan Pal je diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti. Potem se je odpravil v Nemčijo na študij solopetja, se medtem dodatno poslovno izobraževal in dobil zaposlitev pri UPS. Zdaj je njihov svetovalec za pakiranje in zmanjševanje poškodb za celotno evropsko regijo. Rad se pošali, da je poleg svojih dveh sodelavcev pri UPS edini, ki ga plačujejo, da meče pakete ob tla.

Priporočilo: dvojna valovita lepenka

Ko pakirate izdelek, lahko za zunanjo embalažo uporabite leseno, kovinsko, plastično ali kartonasto škatlo. Za škatle je zelo primerna dvojna valovita lepenka, meni Pal, mora pa biti odporna proti zunanjemu in notranjemu pritisku, saj le tako lahko škatle nalagamo eno na drugo. Škatle naj bi se vedno transportirale z največjo ploskvijo na podlagi, a to vselej ni mogoče. Prav tako morajo biti na vseh robovih ustrezno zalepljene z močnim lepilnim trakom.

Proč z glasnimi lepilnimi trakovi

In kako ločimo kakovosten lepilni trak od slabšega? Lepilni trakovi, ki so zelo glasni, ko jih odlepimo, so navadno slabše kakovosti, odgovarja Pal. »Dober lepilni trak spoznamo tudi tako, da na njem ostanejo delci lepenke, če ga odlepimo s škatle. Takrat vemo, da je ustrezno opravil svojo nalogo in se zlepil s podlago,« razloži Pal in doda, da dobro kemijsko reakcijo lahko

Stiropor ni dobro polnilo

Zelo pomembno je tudi, da se izdelek med prevozom v škatli ne premika. Za to uporabljamo polnila, ki pa imajo več nalog: škatlo morajo napolniti, blažiti morebitne udarce in trdno pričvrstiti izdelek v škatli. Klasični stiropor je zdaj skoraj neuporaben, saj se hitro zlomi. »Uporaben je, če je posebej oblikovan, pri čemer imajo glavno nalogo prazni prostori. Še uporabnejše so po meri izdelka oblikovane pene, tako da ga pričvrstijo v škatlo, sicer pa puščajo še prazen prostor, ki ob morebitnem udarcu absorbira silo,« pravi Pal. Če namreč praznega prostora v embalaži ni, se sila ob udarcu prenese na izdelek. Zelo primeren za polnilo se mu zdi tudi papir, ki ga zgiba poseben stroj, tako da je zelo trden in lahko prenese zelo velike obremenitve. Hkrati ga lahko vnovič uporabimo, zato je prijazen do okolja in še poceni. Tudi nekdaj zelo priljubljen »stiroporni čips« Pal odsvetuje, saj pogosto izdelka v embalaži ne fiksira dovolj trdno. »Veliko primernejše so kartonaste piramide, ki jih lahko uporabimo pri 85 odstotkih izdelkov, težkih do 35 kilogramov,« pravi Pal, a opomni, da so ostre in na izdelkih lahko puščajo kartonski prah.

Barbara Škrinjar

Gordan Pal pravi, da so se pri 85 odstotkih izdelkov, težkih do 35 kilogramov, za učinkovito polnilo izkazale kartonaste piramide, a opomni, da so ostre in na izdelkih lahko puščajo kartonski prah.

opazimo že po 20 sekundah. Pri zapiranju težkih škatel – pri UPS so to pošiljke s težo med 30 in 70 kilogrami – je dobro uporabiti tudi povezovalne trakove iz plastike oziroma kovine. »Še boljši pa je kakovosten lepilni trak, ojačen s sintetičnimi nitkami,« svetuje.

30 P&P panoge in posel Industrija

Polnila, napolnjena z zrakom, niso primerna za pakiranje paketov, ki jih bomo prevažali z letalom. Pri povečanem zračnem pritisku se namreč dodatno napihnejo in pritiskajo na izdelke v paketu ter jih lahko polomijo. Ko se pritisk spet izenači, se vrnejo v prvotno obliko, izdelek pa je uničen.

Ali ste vedeli, da je lepilni trak, ki je zelo glasen, ko ga odlepimo, navadno slabše kakovosti?

Oznake »lomljivo« niso potrebne

»Airbagi« niso za letalske pošiljke

Kaj pa mehurčki ali airbagi, torej polnila, napolnjena z zrakom? »Dobra so, ker lahko prenesejo veliko težo, a pri določenem zračnem pritisku, ki se denimo ustvari tudi v letalu, se povečajo in pritiskajo na izdelke. Lahko jih tudi polomijo in uničijo. Ko se pritisk spet izenači, se vrnejo v prvotno obliko, izdelek pa je uničen in stranke pogosto nejevoljne, saj dobijo uničen izdelek in – nepoškodovano embalažo,« pojasnjuje Pal.

Barbara Škrinjar

Zelo primeren za polnilo je papir, ki ga zgiba poseben stroj, tako da je zelo trden in lahko prenese zelo velike obremenitve. Ker ga lahko vnovič uporabimo, je prijazen do okolja, hkrati pa še poceni.

Ste vedeli, da oznake lomljivo oziroma lepljenje trakov z opozorili niso potrebni? »Naši optični čitalniki preberejo samo kodo, ki je na vrhnji ploskvi. Vse druge oznake so nepomembne,« pravi Gordan Pal in podjetjem svetuje, naj raje blago dobro zapakirajo, kot pa označujejo za lomljivo.

Iščete zanesljivega partnerja z več kot 200.000 inštaliranimi roboti po svetu? ABB d.o.o. Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana E-Mail: info@si.abb.com Tel.: 01 2445 453 Faks.: 01 2445 490

Pokličite nas!

POSTANITE PARTNER SONCA. Gorenje Solar; več kot 60 sončnih elektrarn, več kot 7 MW moči, več kot 2.350.000 € letnih prihodkov za naše stranke in več kot 4.000.000 kg manj izpustov CO2. PROGRAM ZANESLJIVIH IN DONOSNIH REŠITEV: • gradnja sončnih elektrarn »na ključ« • prodaja fotonapetostnih modulov, razsmernikov in ostalih komponent • prodaja sončnih elektrarn z urejeno dokumentacijo • najem strešnih površin

ZAGOTOVILO KAKOVOSTI NALOŽBE: • sončne elektrarne z najvišjo proizvodnjo električne energije • garancije na delovanje sončne elektrarne • garancije na proizvodnjo električne energije • vzdrževanje sončnih elektrarn • daljinski nadzor delovanja sistemov • vgradnjo komponent z najvišjimi garancijami • svetovanje in pomoč pri ﬁnanciranju sončnih elektrarn

Gorenje Solar Gorenje, d. d. T: +386 3 899 1324 solar@gorenje.com www.gorenje.com/solar