OKOLJE&ENERGIJA september 2012

Page 1

Zahtevajte energetski pregled 16–17 Razpisi za URE: Zamenjava žarnic izenačena s kogeneracijo 22–23 Raje kot davek na delo naj država zviša okoljske dajatve 38–39 Premalo zanimanja za industrijske čistilne naprave 44

www.finance.si/eko

panoge in posel

september 2012, št. 7

Spodbujajte ločeno zbiranje odpadkov in prilogo po uporabi odložite v zabojnik za papir.

Okolje in energija

ZEMELJSKI PLIN: Zakaj vas bo ob zamenjavi dobavitelja bolela glava

4–7


UVODNIK

Varčujete dovolj?

Dobavitelji plina stranke držijo v svoji mreži 10–13

GEN-I bo potem, ko je septembra poskusno oskrboval

Thinkstock

nekaj manjših odjemalcev, oktobra začel zemeljski plin redno dobavljati tudi velikim podjetjem in gospodinjstvom. Robert Golob opisuje izkušnje ob vstopu na trg plina, govori pa tudi o aktualni odločbi urada za varstvo konkurence, svoji vlogi v politiki in razmerah na trgu elektrike.

»Na področju učinkovite rabe energije bo treba zelo pritisniti na plin,« je na nedavni Gospodarsko rast konferenci Izzivi inovativnosti in trajnorazvoja na Prevaljah napovedal Junaj poženejo obno- stnega lijan Fortunat, prvi človek direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo in vljivi viri 26–27 Naša država za nakup tekočih prostor. Ocenil je, da bi vlaganje v obnovljive goriv in zemeljskega plina vire energije zahtevalo veliko denarja, tega vsako leto tujini plača okoli pa, seveda, ni. »Tako velikih naložb si v času štiri milijarde evrov. Zakaj ne krize ne moremo privoščiti,« je utemeljil bi poskusili zmanjšati potrebe svoje besede. po uvozu nafte in zemeljskega plina, in sicer z naložbami v energetsko sanacijo stavb, zamenjavo zastarele opreme in uporabo lokalnih obnovljivih energetskih virov?

Priloga Industrija je brezplačna priloga časnika Finance IZDAL IN ZALOŽIL: ČASNIK FINANCE, D. O. O. www.finance.si/industrija Urednica: Andreja Šalamun Tel.: 01 30 91 499 Faks: 01 30 91 545 E-pošta: natasa.korazija@finance.si Urednik fotografije: Aleš Beno Naslovnica: Thinkstock Tehnična urednica: Maja Volk Jezikovna urednica: Tatjana Habinc Oglasno trženje: Marko Macun Tel.: 01 30 91 534 E-pošta: marko.macun@finance.si Oglasno trženje: Klemen Koštrun Tel.: 01 513 08 26 E-pošta: klemen.kostrun@finance.si Naročnine: Svetlana Mitrić Tel.: 080 15 80 Direktor Časnika Finance in odgovorni urednik: Peter Frankl Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče, Ljubljana Novinarji panožne priloge Industrija upoštevajo Kodeks Časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljena na spletni strani (http://www.finance.si/kodeks). Portfelji članov redakcije Časnika Finance so objavljeni na spletni strani (http://www.finance.si/portfelji).

Natisnili smo: 13.270 izvodov

pregledi za vsa velika podjetja. Ocenili so, da bi vsako leto s tem, ko bi EU zmanjšala porabo energije za 20 odstotkov, prihranili 50 milijard evrov.

Toda naložbe so, če želimo biti energetsko učinkoviti, neizogibne, saj trenutno z ener- Andreja Šalamun gijo ravnamo kot svinja z mehom. In to tako andreja.salamun@finance.si rekoč na vseh področjih. Letna raba energije je na primer samo za ogrevanje v starejših, Če se boste klasično grajenih in pomanjkljivo toplotno ta teden vozili izoliranih stavbah v povprečju 200 kilovatnih ur na kvadratni meter, po pravilniku po mestnih pa ne bi smela presegati 80 kilovatnih ur na središčih ter kvadratni meter. In takih stavb, kjer energija dobesedno puhti v zrak, je v Sloveniji se jezili zaradi veliko. Preveč. nekaj zaprtih Nekaj javnih stavb smo z evropskim denarjem že prenovili (mimogrede, ministrstva so potrebovala kar tri leta, da so se dogovorila, katere stavbe bodo energetsko sanirala), do konca leta pa bo objavljen okoli 59 milijonov evrov vreden razpis, in sicer za energetsko prenovo stavb, ki so v lasti lokalnih skupnosti. Od tega razpisa si gradbeniki, ki dihajo na škrge, veliko obetajo. Tudi pred dnevi sprejeta evropska direktiva o energetski učinkovitosti uvaja zavezujoče ukrepe za varčevanje z energijo, skupaj s prenovo javnih stavb, sistemi varčevanja za javne energetske službe ter energetskimi

2 P&P panoge in posel Okolje in energija

cest, se spomnite, kar nam zadnje tedne vsi dopovedujejo: Treba je varčevati! Pri tem si lahko pomagamo tudi z nogami.

A k energetski učinkovitosti nas ne silijo samo predpisi, uredbe in zakoni. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je namreč ugotovila, da k varčnemu ravnanju z energetskimi viri porabnike spodbujajo tudi vse višje cene nafte. Skromno povpraševanje po njej naj bi bilo posledica zmanjšane svetovne gospodarske aktivnosti, minulega zviševanja cen nafte in svetovnega napredka pri energetski učinkovitosti, so dodali. Priložnosti za varčevanje z energijo in viri je veliko. Ni vam treba čakati na nove subvencije ekosklada za prenovo hiše, varčevati lahko začnete že danes. In sicer tako, da se na pot odpravite peš, s kolesom, vlakom ali avtobusom. Včeraj se je namreč začel evropski teden mobilnosti, ki vsako leto več kot dva tisoč mest spremeni v nosilce kampanje za trajnostno mobilnost. Lani jih je sodelovalo 2.268, od teh 31 iz Slovenije. Kampanja naj bi spodbudila upravljavce evropskih mest k uvajanju trajnostnih ukrepov na področju prometa, meščane pa navdušila nad tem, da svojega jeklenega konjička čim večkrat pustijo doma. (Mimogrede, v Sloveniji ni gospodinjstva brez vsaj enega osebnega avtomobila, na leto pa povprečno gospodinjstvo za gorivo porabi skoraj 2.300 evrov.) In če se boste ta teden vozili po mestnih središčih in se jezili zaradi nekaj zaprtih cest, se spomnite: kar nam zadnje tedne vsi dopovedujejo: Treba je varčevati! Pri tem si lahko pomagamo tudi z nogami.


O

G

L

A

S

Cilj: kakovostno dolgoročno obratovanje V Termoelektrarni Šoštanj je vzdrževanje podrejeno skrbi za varno, zanesljivo in okolju prijazno delovanje V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) svoje proizvodne enote vzdržujejo tako, da je zagotovljeno varno, zanesljivo in ekološko sprejemljivo obratovanje do konca ciljne življenjske dobe. V tem smislu si postavljajo kratkoročne in dolgoročne cilje. Med kratkoročne uvrščajo varno in za delavce zdravo delo, racionalno izrabo rezervnih delov in potrošnega materiala, racionalno izrabo delovnega časa in skrajševanje rokov za popravilo posameznih naprav. S preventivno dejavnostjo preprečujejo nastanek ali ponavljanje okvar. Ob tem je seveda treba ves čas skrbeti za visoko stopnjo pripravljenosti in razpoložljivosti proizvodnih enot.

neporušnih metod kontrole materialov. Veliko odločitev sprejmejo na podlagi rezultatov trajnih kontinuiranih merjenj -monitoringov (vibracije, napetosti …).

Preventiva in remonti proizvodnih enot

Celoten sistem vzdrževanja v TEŠ delijo na dva dela. Prvi je redno preventivno vzdrževanje, ki zajema preglede, kontrole, analize in izvedbo posegov, ki zagotavljajo zanesljivo obratovanje vseh naprav. V ta sklop sodijo tako popravila kot tudi zamenjave posameznih sklopov naprav. Posegi na napravah, ki jih ni mogoče izločiti, se izvajajo predvsem ob koncih tedna.

Dolgoročni cilj pa je zagotavljanje varnega, zanesljivega, ekološko sprejemljivega in konkurenčnega obratovanja proizvodnih enot vse do njihove ciljne življenjske dobe. Sem sodijo tako naprave za proizvodnjo električne energije kakor naprave za proizvodnjo toplotne energije.

V drugi del pa sodijo remonti proizvodnih enot, kjer so predvideni večji posegi ob daljši ustavitvi proizvodne enote. Po zdajšnji strategiji se izvajajo vsaka štiri leta. Perioda med dvema remontoma mora zagotavljati optimalno razmerje med stroški ter varnim in zanesljivim obratovanjem.

Vzdrževanje po stanju naprav

Za nemoteno proizvodnjo električne energije je treba v elektrarni vzdrževati tri premogovne proizvodne enote (bloki 3, 4 in 5)), dve plinski turbini z vročevodnima kotloma, dve toplotni postaji, sistem transporta premoga, pripravo vode z vodikarno in druge skupne objekte. Vse te proizvodne enote so tehnično zelo zahtevne, sestavljene iz več naprav.

Sistem vzdrževanja v TEŠ je podprt z informacijskim paketom. Zaradi optimalne izrabe sredstev, ki jih namenjajo vzdrževalni dejavnosti, se strategija vzdrževanja preoblikuje v smeri vzdrževanja »po stanju naprav«. To se odraža v periodiki remontov na posameznih blokih, ki je z dveletnih prešla na tri- do štiriletne periode. Remonti posameznih sklopov se po potrebi izvajajo tudi zunaj časa remonta proizvodne enote, seveda če lahko obratovanje zagotovijo z rezervnimi napravami. Pogoja za učinkovito izvajanje strategije in doseganje prej omenjenih ciljev sta vsekakor dobro obvladovanje stanja naprav in izkušenost vzdrževalnega osebja, pravijo v TEŠ. Vzdrževalni posegi se izvajajo na podlagi spremljanja delovanja naprav, obratovalnih dogodkov, ocene preostale življenjske dobe, s pomočjo porušnih in

Ključno znanje v podjetju

V segmentu tehnike in vzdrževanja so določeni nosilci posameznih področij. Temeljni koncept TEŠ je, da morajo biti ključna znanja pokrita s strokovnjaki iz družbe, podpora, sploh ob remontih, pa se poišče pri zunanjih, za to usposobljenih podjetjih. Pri zahtevnih napravah, kot sta denimo turbina in generator, ob remontu uporabljajo tudi podporo strokovnjakov dobaviteljev opreme, ki imajo specializirana znanja.

Za tako imenovano redno vzdrževanje v TEŠ na leto namenijo do osem milijonov evrov. Glede na letno proizvodnjo električne energije to pomeni okoli dva evra za proizvodnjo ene megavatne ure električne energije. Če upoštevamo starost in obratovalne ure proizvodnih enot, je to sorazmerno nizka vrednost, pravijo v TEŠ. Nadaljnje nižanje sredstev za vzdrževanje bi se slej ko prej vrnilo kot bumerang, saj bi se poslabšala razpoložljivost, kar bi vodilo v izpad proizvodnje in s tem prihodka. »Niti pomisliti pa ne smemo na znižanje varnostne ravni. Stroški remontov večjih enot, ki jih izvajamo povprečno vsaka štiri leta, znašajo okoli deset milijonov evrov,« razlagajo v TEŠ.

Pri TEŠ 6 zahtevnejše vzdrževanje

Pri gradnji bloka 6 so zaradi velikega izkoristka predvideni tako imenovani superkritični parametri. Visoka temperatura in tlak pare terjata zahtevnejše materiale. Vgrajenih bo veliko novih materialov, ki so zelo zahtevni za varjenje in termično obdelavo. Poleg tega bodo zaradi velikosti in zmogljivosti zelo zahtevni vsi rotirajoči elementi (turbina, napajalne črpalke, ventilatorji …). »Za uspešno vzdrževanje v prihodnosti bomo morali dodatno osvojiti veliko novih znanj. Glede na naše dosedanje izkušnje pa menimo, da s tem ne bo večjih težav,« še dodajajo v TEŠ.


ZEMELJSKI PLIN

Zakaj vas bo ob zam najverjetneje bolela

Z vstopom novih ponudnikov na slovenski trg plina ima zato tudi boljše pogoje. Nekateri so dobavitelja že zamen tudi gospodinjstvom. Bodo distributerji tokrat kaj bolj p

Barbara Škrinjar, Andreja Šalamun eko@finance.si

Vsak izmed sistemskih operaterjev ima svoje splošne pogoje poslovanja in ustaljeno prakso, ki se lahko v podrobnostih razlikujejo od drugih. To lahko daje občutek, da stvari niso urejene. 4 P&P panoge in posel Okolje in energija

N

a plinski trg vstopajo novi ponudniki: slovenski GEN-I in Elektro Ljubljana ter nemški E.ON Ruhrgas. A ker povpraševanja po dodatnih količinah na trgu z zemeljskim plinom ni, pomeni vstop novih dobaviteljev boj za zdajšnje tržne deleže. Na drugi strani je to za podjetja, industrijo in tudi končne odjemalce dobra novica, saj se napovedujejo nižje cene. GEN-I je na primer v četrtek napovedal, da bo gospodinjstvom plin prodajal po 0,39 evra za kubični meter brez DDV in omrežnine, medtem ko je pri preostalih ponudnikih za kubični meter plina treba odšteti okoli pol evra. Prvi mož Robert Golob je prepričan, da bodo odjemalci rade volje »malo potrpeli«, če se bodo pri distribuciji in zamenjavi dobavitelja pojavljali zapleti, saj naj bi jim na leto omogočil več sto evrov prihrankov. Tako v gospodinjstvih kot v podjetjih je bilo doslej zamenjav dobavitelja le malo. Letos jih prvič lahko pričakujemo več. Podjetja so nam potrdila, da jih obiskujejo novi dobavitelji in ponujajo boljše pogoje; tudi Geoplin je postal bolj prilagodljiv. Nekateri so se zato že odločili

zamenjati dobavitelja, vendar povsem brez težav ni šlo. Zapleta se pri distribuciji plina po plinovodni mreži in pri urejanju odnosov s sistemskimi operaterji, ki upravljajo plinovodna omrežja. Novim dobaviteljem pa to otežuje vstop na trg. To priznavajo tudi na Javni agenciji RS za energijo (JARSE).

Krka ima letos novega dobavitelja

Krki, ki letno porabi 14 milijonov standardnih kubičnih metrov zemeljskega plina, je letos potekla pogodba o dobavi zemeljskega plina z dozdajšnjim dobaviteljem, zato so prek razpisa izbrali ponudnika z najnižjo ceno in najugodnejšimi pogodbenimi določbami. »Pri novem dobavitelju je cena vezana na borzna gibanja, medtem ko je bila v preteklosti na gibanje cene nafte z določenim časovnim zamikom,« je pojasnil Marko Lampret, tehnični direktor v Krki. Dodajmo, da so imela podjetja ceno za dobavo plina do zdaj v pogodbah vezano večinoma na gibanje cene naftnih derivatov. Marina Lindič, direktorica logistike v podjetju Ursa, kjer za plin vedno sklepajo enoletne pogodbe, nam je povedala, da sta jo letos obiskala že dva nova ponudnika. Kot velik odjemalec plina,


amenjavi dobavitelja la glava

ki letno porabi sedem milijonov standardnih kubičnih metrov plina, so priklopljeni neposredno na plinovodno omrežje, ki ga upravlja podjetje Plinovodi. Tudi Lindičeva si želi letos ceno vezati na borzo, vendar ima ob tem še nekaj pomislekov.

ali Rogatca, to pa pomeni veliko višjo končno ceno plina zaradi višjega stroška prevoza. »Ko sklepamo pogodbo z dobaviteljem plina, se ob nakupu na borzi ne moremo dokončno dogovoriti za ceno, saj ta del ni jasen,« opozarja Lindičeva.

Težave pri vezavi cen na borzo

Stari dobavitelji »nagajajo«

Lindičeva pravi, da morajo podjetju Plinovodi do konca oktobra oddati vlogo za pogodbo o dostopu do omrežja za prihodnje leto: »V vlogi moramo navesti želeno zmogljivost in vstopno mesto v Sloveniji na meji z Avstrijo.« Doda, da je najugodneje plin k nam prepeljati prek merilno-regulacijske postaje (MRP) Ceršak. Ko Plinovodi zberejo vse vloge odjemalcev za zmogljivosti za isto prevzemno mesto, te zmogljivosti razdelijo med vlagatelje. Če je povpraševanje večje od zmogljivosti, se zmogljivosti vsem premo sorazmerno zmanjšajo (sistem pro rata, op. a.). »To je lahko velika težava, če se podjetje odloči, da bo celoten nakup plina vezalo na plinsko borzo v Avstriji ali Nemčiji,« pravi Lindičeva. Če bi denimo na prevzemnem mestu Ceršak zmanjkalo zmogljivosti, bi morali plin prepeljati prek Šempetra

Za kaj pravzaprav gre? Na plinskem trgu je kar 16 sistemskih operaterjev distribucijskega omrežja. Svoja omrežja upravljajo po sistemskih obratovalnih navodilih, izdanih na podlagi energetskega zakona, pojasni Mojca Španring z JARSE. Težav tako ne bi smelo biti, a v praksi se zapleta. GEN-I, ki bo od oktobra velikim odjemalcem, kot so Paloma, Krka, Henkel, Spar in drugi, redno dobavljal plin, je že začel poskusne dobave. Pravijo, da distribucija še zdaleč ne poteka, ko bi morala. »Pojavljajo se prve težave s starimi dobavitelji. V nasprotju s trgom z električno energijo je pri plinskem ločitev distribucijskega omrežja od prodaje zgolj na papirju,« pravi Robert Golob, prvi človek GEN-I. Doda, da so pri zamenjavi dobavitelja administrativni postopki zelo dolgi.

Podjetja so nam potrdila, da jih obiskujejo novi dobavitelji in ponujajo boljše pogoje; tudi Geoplin je postal bolj prilagodljiv. P&P panoge in posel Okolje in energija 5

Thinkstocks

na imajo podjetja na mizi letos več ponudb za dobavo in zamenjali, a povsem gladko ni šlo. GEN-I bo plin ponujal j bolj prizanesljivi?


ZEMELJSKI PLIN

Tudi Geoplin se prilagaja na nove razmere

V Geoplinu pravijo, da uspešno končujejo podaljševanje prodajnih pogodb, ki potečejo letos. »Do zdaj smo obdelali 80 odstotkov količin iz pogodb, ki potečejo letos, ob tem, da proces sklepanja novih pogodb še ni končan,« so nam povedali in dodali, da jim je z večino odjemalcev uspelo skleniti večletne pogodbe. Prav tako smo opazili, da iščejo svež kader, saj so objavili kadrovski razpis za zaposlitev komercialistov, ki bodo odgovorni za izdelavo tržnih analiz in pospeševanje prodaje zemeljskega plina. 6 P&P panoge in posel Okolje in energija

22

evrov za gigadžul je bila povprečna drobnoprodajna cena zemeljskega plina za gospodinjstva v Sloveniji v prvem polletju ali odstotek manj kot v drugem polletju lani in 18 odstotkov več kot v prvem lanskem polletju.

Thinkstocks

Odjemalci plina želijo skupen račun tudi, kadar sistemski operater ni hkrati tudi dobavitelj, torej da bi z eno položnico plačali plin in distribucijo. A to za enkrat še ni vedno mogoče in je odvisno od dogovora med sistemskim operaterjem in dobaviteljem zemeljskega plina.


Kako se plinski trg razlikuje od trga z električno energijo Na trgu z električno energijo, kjer distribucijsko omrežje upravlja sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije (SODO EE), je zamenjava dobaviteljev stekla brez težav. Dejavnost SODO EE je obvezna državna gospodarska javna služba, medtem ko je dejavnost SODO zemeljskega plina (ZP) izbirna lokalna gospodarska javna služba. »Občine se odločijo za ustanovitev javnih podjetij ali za podelitev koncesije in podpis koncesijske pogodbe. Tudi lastništvo SODO ZP je povsem drugačno od lastništva SODO EE. Pri SODO ZP je tako javni kakor tudi zasebni kapital, ki je domač in tuj,« nam je pojasnil Urban Odar, predsednik gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP), ki zastopa sistemske operaterje distribucijskega omrežja zemeljskega plina. »Je pa res, da se v podjetjih izvaja več dejavnosti, med drugim tudi dejav»Vsak izmed sistemskih operaterjev ima svoje splošne pogoje poslovanja in ustaljeno prakso, ki se lahko v podrobnostih razlikujejo od drugih. To lahko daje občutek, da stvari niso urejene,« pravi Španringova. Sistemski operaterji pa hkrati za manjše odjemalce na določenih območjih, kjer upravljajo omrežje, izvajajo tudi dobavo plina.

Kako poteka zamenjava dobavitelja plina

Novi dobavitelj o nameravani zamenjavi pisno obvesti sistemskega operaterja, na katerega omrežje je odjemalec priključen. Večji odjemalci so priključeni na plinovodno omrežje, ki ga upravljajo Plinovodi, manjši pa na omrežje enega izmed 16 sistemskih operaterjev. Sistemski operater mora novemu dobavitelju sporočiti podrobnejše podatke o odjemalcu, odjemnem mestu, dodeljeni zmogljivosti in obdobju zakupa ter obremenitvenem profilu. Dobavitelj po sklenitvi nove in odpovedi stare pogodbe, če ima za to pooblastilo, prijavi novo pogodbo pri sistemskem operaterju, na katerega omrežje je končni odjemalec priključen, razloži Španringova. Zamenjava dobavitelja se opravi prvega dne v mesecu, če je nova pogodba o dobavi prijavljena pri sistemskem operaterju do vključno desetega dne predhodnega meseca, še pojasni pravila. A ne gre tako gladko.

nost SODO in dejavnost dobave,« pove Odar. Evropska zakonodaja namreč dopušča, da lahko isto podjetje opravlja obe dejavnosti, torej tako distribucijo kot dobavo, če podjetje nima več kot sto tisoč odjemalcev. Na trgu plina v Sloveniji je bilo tako treba pravno ločitev izvesti samo pri Geoplinu in Plinovodih, ne pa tudi pri sistemskih operaterjih distribucijskega omrežja, saj nobeden od njih ni presegel sto tisoč odjemalcev. Ne glede na razlike organizacijskih oblik pa podelitev javnih pooblastil in lastništva izvajanja javne službe ne vpliva na proces zamenjave dobavitelja, zatrjuje Odar. »Če bi na trgu nastale kakšne težave, se mora ustrezno odzvati tudi regulator trga z energijo, saj je to ena izmed njegovih glavnih nalog,« doda Odar.

14

evrov za gigadžul je stal zemeljski plin za industrijo v Sloveniji v prvi polovici tega leta ali 13 odstotkov več kot v drugi polovici prejšnjega leta, medletno pa se je cena zvišala kar za 30 odstotkov.

O

G

L

A

S

Težave so pri posredovanju podatkov in rokih

Tudi na agenciji so nam potrdili, da se pri zamenjavah pojavljajo razhajanja v postopkih pri posameznih sistemskih operaterjih. »Še zlasti pri posredovanju zahtevanih podatkov oziroma pogodb in rokov za njihovo posredovanje,« pravi Španringova. Na agenciji dodajajo, da želijo odjemalci skupen račun tudi, kadar sistemski operater ni hkrati tudi dobavitelj, torej da bi z eno položnico plačali plin in distribucijo. A to ni vedno mogoče. »To področje v veljavni zakonodaji za zdaj še ni podrobneje urejeno in je odvisno, kako se dogovorita sistemski operater in dobavitelj zemeljskega plina,« pojasni Španringova, ki je že posredovala predlog sprememb uredbe o delovanju trga z zemeljskim plinom, da bi tudi to uredili. Prav tako pričakuje, da se bo postopek zamenjave dobavitelja skrajšal, ko bomo v zakonodajo prenesli evropsko direktivo o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (direktiva 2009/73/ES). »Takrat bo mogoče dobavitelja zamenjati v treh tednih, katerikoli dan v tednu, ne več le prvega v mesecu,« napoveduje. P&P panoge in posel Okolje in energija 7


O

G

L

Kupce spodbujamo k varčni in učink »Za nas je vsak kupec pomemben, zato si zanj vzamemo čas. Vseskozi poskušamo zagotavljati konkurenčne cene. V okviru svetovanja pri sklepanju pogodb o nakupu in prodaji električne energije kupce spodbujamo k varčni in učinkoviti rabi ter jim predstavljamo možnosti, kako lahko tudi sami vplivajo na prihranke in znižanje stroškov električne energije,« pravi direktor podjetja Energija plus Bojan Horvat. Z njim smo se pogovarjali o tekočem poslovanju, odnosu do kupcev in nadaljnjih razvojnih načrtih. Kako ocenjujete letošnje poslovanje, kaj kaže primerjava s prejšnjim letom? Po težavnem obdobju, ki ga je zaznamovala recesija, se razmere kljub precejšnjim nihanjem poslovnih aktivnosti umirjajo. Poslujemo skladno s pričakovanji in zastavljenimi cilji, predvsem pa precej bolje kot lani. Zato se lažje posvečamo razvoju novih produktov in storitev. Tako smo kot prvi izmed slovenskih trgovcev z električno energijo pripravili in izvedli razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za ukrepe, ki povečujejo energetsko učinkovitost, ter kupcem ponudili nov paket in storitev, s katerima lahko dodatno privarčujejo pri stroških za elektriko. Kako ste doslej občutili slabo stanje gospodarstva in kako bo recesija na porabo električne energije vplivala v prihodnje? V minulih letih se je gospodarska situacija odražala predvsem v manjši porabi električne energije zaradi težav, v katerih so se znašla podjetja. Doživeli smo stečaje nekaj večjih in množice manjših podjetij. Tista podjetja, ki so krizo preživela, so prav tako za nekaj časa občutno zmanjšala porabo električne energije. Poleg tega so se pojavile še težave s pravočasnim poravnavanjem pogodbenih obveznosti. Delno se takšna situacija pozna tudi pri gospodinjstvih, saj se marsikdo zaradi manjših prihodkov ali celo izgube dela obnaša bolj racionalno. Napovedi o gospodarski rasti nam v tem trenutku ne vlivajo optimizma, zato v kratkem ne pričakujemo bistvenih sprememb. Na podlagi napovedi naših kupcev v prihodnjih dveh letih ugotavljamo celo stagnacijo porabe. Tako kot verjetno ve-

Če se situacija ne bo bistveno poslabšala, predvidevamo, da bi lahko cene za gospodinjstva in manjše poslovne kupce ohranili na današnji ravni do konca leta 2013, pravi Bojan Horvat, direktor podjetja Energija plus. čina pa upamo in si želimo, da se stanje v Sloveniji čim prej izboljša. Kaj se bo po vaših analizah dogajalo na trgu električne energije do konca leta in drugo leto? Že vse leto ugotavljamo, da cene električne energije v Sloveniji po daljšem obdobju izenačenja spet bistveno odstopajo od tistih na nemškem in avstrijskem trgu

ter se vnovič približujejo cenam v Italiji. Neugodne vremenske razmere v naši širši regiji, predvsem jugovzhodno od nas, so eden izmed ključnih dejavnikov tveganja oziroma špekulacij, ki vplivajo na cene na dnevnem trgu in cene terminskih pogodb za prihodnja obdobja. Res je v zadnjem času zaznati rahlo umirjanje, vendar je razhajanje med cenami še vedno okrog osem evrov na megavatno uro. To pomeni,

Veliko pozornosti namenjamo razvoju dodatnih storitev in učinkovitemu upravljanju porabe električne energije.


L

A

S

učinkoviti rabi električne energije Cene električne energije v Sloveniji po daljšem obdobju izenačenja spet bistveno odstopajo od tistih na nemškem in avstrijskem trgu ter se vnovič približujejo cenam v Italiji. da so v Sloveniji današnje cene za dobavo v letu 2013 v primerjavi z istim časovnim obdobjem lani – začetek septembra 2011 – nespremenjene. Cena na nemški borzi pa je od takrat do danes padla za okrog devet evrov na megavatno uro. Kako bodo to občutili vaši potrošniki? Do konca leta 2012 ne načrtujemo sprememb cen. Če se situacija ne bo bistveno poslabšala, predvidevamo, da bi lahko cene za gospodinjstva in manjše poslovne kupce ohranili na današnji ravni do konca leta 2013. Pri tem naj omenimo, da bodo tista gospodinjstva, ki so pristopila k zelo odzivni posebni ponudbi z začetka leta, v letih 2013 in 2014 plačevala elektriko celo po nižjih cenah kot danes. Takšnih primerov je več kot osem tisoč. Stabilnost cen za daljša obdobja zagotavljamo z aktivnim spremljanjem dogodkov na trgu, ustreznimi nakupnimi in prodajnimi transakcijami. Tako pri večjem delu naših kupcev dolgoročno blažimo vpliv večjega nihanja cen na stroške, ki jih imajo z elektriko. Prav tako je večina velikih industrijskih kupcev zakupe energije za prihodnje leto že opravila in si s tem zagotovila fiksno ceno do izteka pogodbe. Kaj svetujete podjetjem, ki iščejo dobavitelja električne energije in hkrati razmišljajo, ali naj se odločijo za dolgoročni zakup električne energije ali ne? Nasvet naši kupci poznajo že nekaj let. Odvisno od tega, za koliko vnaprej lahko načrtujejo svojo porabo električne energije, jim priporočamo delne zakupe, tudi za nekaj let vnaprej, skozi daljše časovno obdobje, saj si lahko s tem najbolj zmanjšajo cenovna tveganja. Nekateri ta nasvet upoštevajo, medtem ko drugi tvegajo in se na koncu pač sprijaznijo s posledicami svoje odločitve. Katere so vaše glavne konkurenčne prednosti – tako za gospodinjstva kot poslovne odjemalce – in kako nameravate te konkurenčne prednosti v prihodnje vzdrževati oziroma jih še krepiti?

Kupci cenijo bližino in dostopnost svojega dobavitelja, predvsem pa njegovo sposobnost svetovanja in zagotavljanja hitre odzivnosti pri reševanju njihovih težav. Zato so za gospodinjstva in manjše poslovne kupce naša prodajna mesta in klicni center na voljo vsak dan, sicer pa smo kupcem na voljo 24 ur na dan prek brezplačnih eStoritev, ki omogočajo vnos stanja števca za obračun po dejanski porabi, pregled porabe, računov in plačil, veliko informacij pa je tudi na naši spletni strani www.energijaplus.si in Facebooku, kjer je vsak dan nekaj novega. Posebna novost je klub zvestobaplus.si, v okviru katerega našim zvestim kupcem ponujamo najmanj 50 odstotkov cenejše storitve s področja učinkovite rabe električne energije in drugih storitev, ki so del njihovega življenjskega sloga. Pri večjih poslovnih kupcih je pomembna individualna obravnava s svetovanjem pri nakupu in učinkoviti rabi energije. V to kategorijo storitev sodijo različne možnosti delnega zakupa potrebnih količin električne energije za prihodnja leta, pomoč pri pripravi prijav na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev, obvestila o dogajanju na trgu, individualne posebne ponudbe, obveščanje o aktualnih dogodkih po elektronski pošti ter možnost partnerskega sodelovanja pri trženju njihovih produktov in storitev. Podobno kot pri gospodinjstvih tudi za manjše poslovne kupce vsak dan iščemo najugodnejše nabavne možnosti na trgu. Tako že dve leti zagotavljamo nespremenjene cene. Tudi zanje ob ugodnih priložnostih pripravljamo posebne ponudbe. Lani je bila takšna posebna ponudba »Dve leti ena cena«, s čimer so si lahko zagotovili fiksne cene za leti 2012 in 2013. Podobno akcijo bomo zagotovo pripravili tudi še letos. Kakšne storitve ponujate strankam, da jim pomagate pri čim bolj racionalni rabi električne energije? Kolikšno je sploh zanimanje za te storitve?

Veliko pozornosti namenjamo razvoju dodatnih storitev in učinkovitemu upravljanju porabe električne energije. V ponudbo vključujemo nove, kupcu in okolju prijazne pakete in storitve. Naša najnovejša ponudba za gospodinjstva sta Paket e+4 in storitev Zlata ura. Inovativni paket oskrbe e+4 omogoča spremljanje in prilagajanje porabe v štirih časovnih intervalih. Povprečno gospodinjstvo lahko z izbiro tega paketa, tudi če svoje porabe ne spremeni, takoj prihrani do tri odstotke. Z malo dobre volje in prilagajanja je ta prihranek lahko še večji. Obenem si z izbiro paketa e+4 zagotovi fiksne cene vse do konca leta 2013. S storitvijo Zlata ura pa kupcem ponujamo do 50 odstotkov nižjo ceno električne energije glede na veljavni cenik v določenih časovnih intervalih vsaj tri dni v tednu. O času Zlate ure jih obveščamo po elektronski pošti, z SMS-sporočili, na spletni strani www. energijaplus.si in Facebooku. Zanimanje za te storitve raste, vendar bo potrebnega še kar nekaj časa, da bodo prednosti, ki jih novosti prinašajo, kupci tudi zaznali. Kakšni profili kadrov se v vašem podjetju ukvarjajo s trgovanjem z električno energijo, kje te kadre dobite in kako jih dodatno izobražujete? Ekipa, ki se ukvarja s trgovanjem z električno energijo, se je oblikovala skozi vseh 11 let našega delovanja. Sestavljajo jo ekonomisti, tehniki in informatiki. Vsa potrebna funkcionalna znanja pridobivamo na specializiranih izobraževanjih, posvetovanjih in sejmih doma in v tujini. Kakšna je vaša vizija razvoja – čemu boste dajali največji poudarek? Prihodnost vidimo v širitvi ponudbe na druge energente in v razvoju kompleksnih energetskih produktov po meri kupca ob hkratnem doseganju višje stopnje energetske učinkovitosti. Prepričani smo, da se v primerjavi s konkurenti lahko po tej poti bolje pozicioniramo. Pri tem stavimo na odličnost, ustvarjalnost, različnost in trajnostni razvoj.


INTERVJU

»Evropska zakonodaja nalaga, da so pravila na trgu plina tako rekoč enaka kot pri elek sno vedeti, da sami določajo pravila, saj upravljajo omrežje. Ne vlada, ne ministrstvo, n

R. Golob: Dobavitelji plina str Barbara Škrinjar, Andreja Šalamun eko@finance.si

GEN-I bo potem, ko je septembra poskusno oskrboval nekaj manjših odjemalcev, oktobra začel zemeljski plin redno dobavljati tudi velikim podjetjem, še prej pa gospodinjstvom. Robert Golob opisuje izkušnje ob vstopu na trg plina, govori pa tudi o aktualni odločbi urada za varstvo konkurence, svoji vlogi v politiki in razmerah na trgu elektrike.

Za elektroenergetski trg je znano, da je zelo odvisen od politike. Podobno, če ne še bolj izrazito, je na trgu plina. Med politiki očitno dobro krmarite, saj ne glede na to, katera politična opcija je na oblasti, GEN-I nima težav. Kako vam to uspeva?

Energetika je povsod po svetu povezana tudi s politiko, saj gre za strateško eno najpomembnejših panog. Kar pa ne pomeni, da ima težave s politiko. Res pa imajo težave nekateri vodilni kadri, največkrat zato, ker so prišli na tak položaj po politični poti. Ko njihova opcija izgubi oblast, tudi sami, pričakovano, izgubijo tisto, kar so pridobili ob pomoči politike. GEN-I smo ustanovili iz nič, uprava je v enaki sestavi že od začetka in odločilno za zasedbo delovnega mesta je bilo, kaj znamo in kako lahko pripomoremo v dobro podjetja. Mimogrede, v upravi imamo različne ideološke nazore, a vseeno zelo dobro funkcioniramo.

Vendar se politiki niste povsem izognili. Ste član Pozitivne Slovenije.

Drži, dobrih devet mesecev sem član in podpredsednik Pozitivne Slovenije. Pred tem nisem bil nikoli član nobene stranke, na čelu GEN-I pa sem vse od začetka, od leta 2004, in brez dvoma vem, kaj so moje prednostne naloge. Politika kot služba me trenutno prav nič ne mika. Tudi če bi izgubil zdajšnjo službo, nove gotovo ne bi iskal v politiki. Še več, po mojem prepričanju bi bilo za Slovenijo nadvse koristno, da bi bilo v politiki več ljudi, ki ne bi bili polno zaposleni le z njo.

Ni veliko elektroenergetskih in plinskih podjetij, ki bi bila neodvisna od politike …

Neodvisen si toliko, kolikor v to sam verjameš. Če bi verjel, da potrebujem pomoč 10 P&P panoge in posel Okolje in energija

uu  Elektrika je na severni strani Karavank cenejša za 10 evrov za megavatno uro. Slovenija bi si morala prizadevati, da bi se cenovna meja premaknila proti jugu, na primer na mejo s Hrvaško. Res pa je, da slovenskim proizvajalcem danes višje cene v Sloveniji ustrezajo, zato težava ne bo preprosto rešljiva. stranke, katerekoli, da obdržim svoj mandat, bi se sam obsodil na odvisnost od politike. Sam pa verjamem izključno v znanje in strokovnost. Prav na znanju in strokovnosti zaposlenih je temeljil razvoj GEN-I po liberalizaciji energetskih trgov. Zaradi razvoja novih, inovativnih konceptov poslovanja se razlikujemo od tekmecev, ki so nastali

že zdavnaj, v reguliranih razmerah, da ne rečem monopolnih, in še kar vztrajajo pri istih vzorcih poslovanja.

Menite, da drugi ne bi pograbili priložnosti, ki jih je GEN-I, in denimo možnost prodaje energije iz NEK?

Saj so poskušali, a v resnici nikomur ni uspe-


ot pri elektriki, a slovenska praksa je drugačna. Ko se srečaš z dobavitelji, ti dajo zelo jastrstvo, ne agencija, določajo jih sami,« trdi prvi mož GEN-I Robert Golob.

a stranke držijo v svoji mreži Koliko energije iz NEK zdaj proda GENI? Govorilo se je, da se bo delež zmanjšal.

Tudi če bi izgubil zdajšnjo službo, nove gotovo ne bi iskal v politiki. Še več, po mojem prepričanju bi bilo za Slovenijo nadvse koristno, da bi bilo v politiki več ljudi, ki ne bi bili polno zaposleni le z njo.

Delež je vedno enak – 60 odstotkov. To je okoli 1,6 teravatne ure. Lani je to pomenilo manj kot 10 odstotkov naše prodaje. Govorice o zmanjšanju deleža so posledica zgodbe, povezane z uradom za varstvo konkurence (ta je odločil, da sta GEN-I in njegov polovični lastnik, družba GEN energija, kršila prepoved sklepanja omejevalnih vertikalnih sporazumov; postopek se je nanašal na pogodbo med omenjenima družbama za dobavo električne energije iz NEK, op. a.). Ena izmed zavez, ki smo jo dali še med pogajanji z uradom, je bila, da bi se ta delež prostovoljno zmanjšal, urad pa je postopek na tem področju zdaj opustil in pogodba ostaja veljavna v enakem obsegu kot do zdaj.

Tako pravi Robert Golob.

Ste se na odločbo že pritožili?

Ne še, čas imamo do 19. septembra.

Irena Herak

Čemu boste oporekali?

lo. Morda prav zato, ker niso imeli dovolj znanja. GEN-I je združil dvoje: znanje in podjetniško miselnost z upravljanjem dela državnega premoženja, torej z upravljanjem dela energije iz nuklearke.

Kako ste dobili takšen sanjski posel?

Imeli smo izkušnje pri prodaji in trgovanju z električno energijo na najzahtevnejših zahodnih trgih, potem pa smo ob pravem času našli partnerja v Sloveniji, ki je prav to potreboval. GEN energija je imela na voljo produkt, ki ga v preteklosti ni smela samostojno tržiti, in se je zavedala, da ga tudi v prihodnosti ne bo smela sama prodajati, če se ne bo povezala z nekom, ki je neodvisen.

Oporekali bomo izreku, da je za kršitev zakona dovolj že to, da nekaj zapišeš, pa čeprav tega nikoli ne uporabljaš in tega v resnici, tudi če bi hoteli, nismo mogli uporabiti, saj ekonomski pogoji poslovanja na trgu tega ne dopuščajo. Ne glede na to še vedno verjamem, da GEN-I nikoli ni deloval v nasprotju z načeli konkurenčnosti, še več, prepričan sem, da je naše podjetje edino, ki zagotavlja konkurenčnost na trgu elektrike in po novem tudi plina v Sloveniji.

Ampak te sporne člene bi lahko tudi uporabljali …

Morda res, če ne bi bila taka prodaja tako neživljenjska in hkrati ekonomsko nesmiselna. Razumemo pa, zakaj so prišli v pogodbo – zato, ker je vlada zahtevala od GEN energije, da mora imeti odločilen vpliv na delovanje GEN-I. Leta 2006, ko smo pogodbo podpisovali, nihče ni verjel, da bo GEN-I ravnal tržno kar na lepe oči – želeli so imeti varovalko.

Lahko to pojasnite?

Preprosto, želeli so vedeti, kje bo ta elektrika končala in po kakšnih cenah. Zato so zahte-

vali popoln nadzor. Mimogrede, za urad za varstvo konkurence (UVK) ni sporno naše delovanje na trgu, ampak moč, ki jo je po pogodbi imela GEN energija. Sporne člene smo iz pogodbe črtali že januarja 2010, naš odnos pa je kljub temu povsem enak. Tudi pri delovanju na trgu se ni nič spremenilo, saj naš tržni delež še vedno raste. To je tudi najboljši dokaz, da sporni členi niso imeli nobenega vpliva niti na delovanje do leta 2010 niti pozneje.

Kaj se lahko zgodi, če UVK ne spremeni svoje odločitve?

Trenutno odločba še nima posledic, te se lahko pojavijo, ko bo izdana prekrškovna odločba, ki določa globo. Če nam bo uspelo dokazati, da je zdajšnja odločba preveč stroga v svojem izreku, bomo potem verjetno laže dosegli, da bomo tako mi kakor tudi GEN energija v celoti oproščeni globe.

Kaj pa sicer – se lahko pogodba o prodaji elektrike iz nuklearke kadarkoli razdre?

Pogodba velja deset let, do konca leta 2016, v njej pa je že ves čas klavzula, ki daje GEN energiji pravico, da jo kadarkoli pretrga.

Vas skrbi morebitno novo vodstvo v GEN energiji?

S tega vidika ne. Predvsem zato, ker bi bilo razdrtje pogodbe za GEN energijo v resnici nespametno. Koristi, ki jih ima GEN energija od te pogodbe, so neprimerno večje od koristi, ki jih ima GEN-I.

Ali je trgovanje z elektriko še vedno tako donosno? Se je z recesijo kaj spremenilo?

Z recesijo ne, leta 2009, ko se je začela, so bili dobički elektropodjetij največji. Najbolj spreminjajo donosnost vremenske razmere. Letos smo imeli dva ekstrema – najprej izjemen mraz ob koncu zime in zdaj sušo. Taki ekstremi pa lahko vplivajo na poslovni rezultat.

Boste zvišali cene?

Do konca leta gotovo ne. Sicer pa se držimo tega, da ceno zvišamo le takrat, ko obstaja »tržna« težava, ki je ne moremo rešiti sami. P&P panoge in posel Okolje in energija 11


INTERVJU Kajti šele takrat, ko težav ne moremo rešiti sami, jih začnemo »deliti« s svojimi odjemalci. V tem se razlikujemo od tekmecev, ki težavo najprej preložijo na odjemalce, šele potem pa se začnejo ukvarjati z njenim reševanjem.

izmed glavnih elementov, vendar samo z nižjo ceno najverjetneje ne bi pridobili nikogar. Že zato ne, ker so naši tekmeci, ko je bil izbor že končan, vedno ponujali dodatne popuste. A zakaj tega niso naredili lani? Zakaj jih niso ponudili, ko GEN-I še ni bilo na trgu? Nekateri odjemalci so ugotovili, da so jih dobavitelji dobesedno oskubili, zato so se za zamenjavo tudi načelno odločili.

Ali boste sposobni sami rešiti težavo, ki jo je prinesla suša?

Trenutno dobro kaže. Kar se bo dogajalo znotraj leta, bomo požrli sami. Če se bodo posledice suše prenesle v prihodnje leto, bomo razmislili, kaj narediti. Bomo pa odločitev sprejemali šele novembra ali decembra – odvisno od razmer.

Število končnih odjemalcev vam vztrajno raste. Kako bo do konca leta?

Zdaj jih imamo 56 tisoč, kar je okoli 10 odstotkov vseh aktivnih gospodinjstev, do konca leta jih bomo imeli najverjetneje 60 tisoč. Petrol (ki je prek družbe IGES polovični lastnik GEN-I, op. a.) ima dodatnih pet odstotkov, a za zdaj še ni med nami nobene poslovne sinergije.

Glede na to, da je Petrol vaš lastnik, se vam bolj splača ohraniti dve blagovni znamki ali morda razmišljate o združitvi? To je bolj vprašanje za Petrol. A pokazalo se je, da so porabniki, ki se odločijo za enega ali drugega, povsem različni. To pomeni, da ima vsaka blagovna znamka svoje prednosti. Menim, da je najbolj smiselno obdržati obe, ker je tudi prehodov med enim in drugim ponudnikom zelo malo.

Vstop na drobnoprodajni trg je napovedal tudi Blaž Košorok, ki je prevzel krmilo HSE. Vas to skrbi? Kako se boste bojevali za svoje odjemalce?

HSE se na ta vstop pripravlja že vsaj tri leta in to me niti najmanj ne skrbi. Do zdaj je HSE razmišljal, da se bo povezal s tremi

HSE se na vstop na drobnoprodajni trg pripravlja že vsaj tri leta in to me niti najmanj ne skrbi. Želi predvsem dobiti nadzor nad cenami. Iz odločbe UVK sem razumel, da je to prepovedano, tako da bo zgodba še zanimiva. Tako meni Robert Golob. distribucijami; zdi se mi, da ima tudi že odločbo urada, da to sme. To pomeni, da bo tako celotno verigo – od proizvodnje in distribucije do prodajnega kanala – združil v eno podjetje. Pravzaprav ne bo nič novega, le formalno bo postal lastnik in tisti, ki nadzoruje. HSE namreč želi predvsem dobiti nadzor nad cenami. Iz odločbe UVK sem razumel, da je to prepovedano, tako da bo zgodba še zanimiva.

Prej smo govorili o gospodinjskih odjemalcih. Kaj pa pri podjetjih? Vam tudi tam delež raste?

Tudi. Ker smo že največji dobavitelj v Sloveniji, ne izključujem možnosti, da se bomo začeli sami omejevati pri nadaljnji rasti. Naš glavni cilj ni, da smo največji, le najboljši hočemo biti.

Najbrž želite biti najboljši tudi na področju zemeljskega plina, kamor ste se pred nedavnim podali. Kaj trenutno počnete?

Prvega septembra smo začeli poskusno dobavljati plin 23 manjšim odjemalcem, in kot smo pričakovali, se že pojavljajo prve težave z zdajšnjimi dobavitelji, ki so ustvarili pravo pajkovo mrežo, v kateri držijo svoje stranke. Oktobra začnemo redno dobavljati plin velikim odjemalcem, kot so Krka, Paloma, Spar in drugi.

Kaj ste jim obljubili, kako ste jih pridobili? Nižje cene?

O cenah ne bom govoril. To je sicer eden

Edina prednost, ki nam jo prinese elektrika, je ta, da nas poznajo in nam zaupajo. Paketov namreč ne ponujamo, gre za dve ločeni cenitvi in tudi postopki potekajo ločeno, saj želijo imeti najugodnejše pogoje pri elektriki in najugodnejše pri plinu. Poleg nižje cene je naša prednost ta, da ponujamo napredne produkte.

Kaj mislite z naprednimi produkti?

irena Herak

Se to pozna tudi na evropskih trgih?

V resnici suša vpliva le na trge jugovzhodne Evrope, medtem ko na primer v Avstriji tega sploh ni občutiti. Tako sta se oblikovali ločeni cenovni coni: na eni strani osrednja, na drugi jugovzhodna Evropa. Razlika v ceni elektrike je do 20 odstotkov. Po domače – elektrika na severni strani Karavank je cenejša za 10 evrov za megavatno uro. To seveda zelo slabo vpliva na konkurenčnost celotnega slovenskega gospodarstva in zame dolgoročno ni sprejemljivo. Slovenija bi si morala prizadevati, da bi se cenovna meja premaknila proti jugu, na primer na mejo s Hrvaško. Res pa je, da slovenskim proizvajalcem danes višje cene v Sloveniji ustrezajo, zato težava ne bo preprosto rešljiva.

Je vaša prednost ta, da jim lahko ponudite tudi elektriko?

Tradicionalni pristop ponudnikov plina je, da v pogodbo vstavijo naftno formulo (gre za določanje cen z uporabo obteževanja cen enega ali več naftnih derivatov, op. a.), za katero nihče ne ve, koliko bo znašala prihodnji mesec, kaj šele čez leto dni. Stranka se pravzaprav s podpisom pogodbe zaveže, da bo kupovala po ceni, na katero nima vpliva in za katero se ji niti ne sanja, kolikšna bo. Tega mi ne počnemo. Strankam omogočimo, da se same odločijo, po katerem indeksu bodo plačevale. Dovolimo jim na primer, da same zaklenejo ceno ali jim jo zaklenemo mi – bistvo je, da jih pripeljemo do tega, da znajo prek lastne politike obvladovanja tveganj krojiti svoje cene. Če želijo tvegati, naj tvegajo, če tega ne želijo in jim je dovolj, da so prihranili 25 ali 30 odstotkov, lahko ceno zaklenejo. To do zdaj v Sloveniji ni bilo mogoče.

Se bo razširilo tudi na gospodinjstva?

Nekoč gotovo.

V teoriji je trg plina povsem liberalen. Kako je v praksi?

Evropska zakonodaja nalaga, da so pravila tako rekoč enaka kot pri elektriki, a slovenska praksa je drugačna. Ko se srečaš z dobavitelji, ti dajo zelo jasno vedeti, da sami določajo pravila, saj upravljajo omrežje. Ne vlada, ne ministrstvo, ne agencija, določajo jih sami. Izziv za nas je zato toliko večji, bo pa večje tudi zadovoljstvo, ko ga bomo obvladali.

Je torej pri plinu še več politike kot pri elektriki?

Ne, rekel bi, da politike pri plinu neposredno ni. Bolj imamo opravka s podjetji, ki

12 P&P panoge in posel Okolje in energija

Untitled


so navajena na svoje monopolne položaje in se jih neverjetno močno oklepajo. Celoten položaj je monopolen, vsi v verigi so dogovorjeni in verige ne želi razbiti nihče. Čeprav je trg formalno odprt že pet let, se medtem ni še nič uredilo, ampak se je prek zakonodaje, ki jo pišejo pravzaprav sami, ustvarila dodatna pajkova mreža različnih aktov, pravil in drugega, s čimer uspešno zadržijo odjemalce pri sebi.

UVK tega ne preiskuje?

Kolikor vem, se s plinom – kljub letom monopola in cenam, ki so tudi za 30 odstotkov višje od običajnih – nihče ne ukvarja. Škoda za gospodarstvo pa je velikanska. Pred nekaj dnevi ste napovedali, da boste plin začeli dobavljati tudi gospodinjstvom. Ali pričakujete težave pri distribuciji in menjavi dobavitelja, glede na to, da imate že pri podjetjih z distribucijo težave? Testnim odjemalcem poskusno že dobavljamo od prvega septembra. Kar se težav tiče, pa smo jih v zadnjih dneh uspeli večino urediti, zato smo glede tega precej optimistični.

O

G

A povsem brez njih najbž ne bo šlo.

Gre za prvi množični korak k zamenjavi dobavitelja in naše izkušnje, ki smo jih pridobili na trgu elektrike, kažejo, da lahko v prvih mesecih pride do nepredvidenih zapletov. Ti se največkrat odrazijo na hitrosti izvedbe zamenjave, na ostalo pa ne vplivajo veliko. Bodo pa prihranki tako veliki, da se bo odjemalcem potrpljenje nedvomno izplačalo. Govorimo namreč o stotinah evrov na kurilno sezono.

GEN-I ta hip s plinom še ne trguje. Razmišljate o tem?

Trenutno plin le kupujemo v tujini, do marca pa naj bi razvili tudi trgovsko funkcijo.

Kakšna so vaša razmerja z dobavitelji plina?

S tujci se da dogovoriti, a tam je večja težava naša majhnost. Pa to, da dokler ne veš natančno, na kateri meji lahko pripelješ plin v državo, pravzaprav sploh ne moreš ničesar kupiti. Prav smešno je, kako neverjetne in povsem drugačne so te razmere od razmer na trgu elektrike.

Kaj to pomeni? Da ni pravil?

So pravila, a so prilagojena tako, da ohranjajo trenutni položaj in zavračajo vsakršne spre-

L

membe. Pravila so namenjena le temu, da razmere ostanejo nespremenjene.

Se boste prijavili na razpis za dobavo plina TE-TOL?

Seveda. Če ne zaradi drugega, zato, da bodo dobili pravo ceno. Če nas ne bo poleg, potem te gotovo ne bo. Neverjetno je, kako se ista podjetja vedejo drugače, kadar smo poleg, kot takrat, kadar nas ni.

Koliko vas je stal vstop na trg plina?

Za zdaj nič. Imamo projektno skupino desetih ljudi, ki smo jo sestavili s prerazporeditvami v okviru različnih področij v podjetju. Morda bomo v prihodnosti zaposlili dodaten kader, do zdaj nismo še nikogar.

Čeprav dobro poslujete, je v zadnjem času iz GEN-I odšlo kar nekaj ljudi.

Drži. Smo pač dinamično podjetje. Cel kup zaposlenih se poslavlja, pokazalo se je, da si po petih letih želijo novih izzivov, mi pa sveže krvi.

V katerih podjetjih ima Robert Golob svoje deleže?

V energetiki nikjer več, imam pa delež v podjetju Hiša otrok Sonček, ki je v mirovanju.

A

S

// ODPADNA EMBALAŽA // IZRABLJENE GUME // ODPADNA ZDRAVILA // ODPADNA FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA // ODPADNE BATERIJE IN ODPADNI AKUMULATORJI // ODPADNA ELEKTRI»NA IN ELEKTRONSKA OPREMA

Untitled-4 1

15. 06. 12 09:28


JAVNA RAZSVETLJAVA

Še letos mora biti zamenjana polovica svetilk

Občine so se prilagoditve uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja morale lotiti postopoma; denar večinoma iz občinskih proračunov Špela Mikuš spela.mikus@finance.si

S

lovenske občine morajo razsvetljavo cest in javnih površin prilagoditi uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. Vse svetilke morajo biti zamenjane do konca leta 2016, za občine pa ta zamenjava pomeni dodaten strošek.

2016

Zamenjava mora biti postopna. Do konca prejšnjega leta so tako morale imeti občine prilagojeno vsaj četrtino razsvetljave, do konca tega leta pa mora uredbi ustrezati najmanj polovica svetilk. Matej Kobav, tajnik Slovenskega društva za razsvetljavo, pravi, da je najučinkoviteje, če se občine prilagoditve lotijo s celostno prenovo javne razsvetljave. »To pomeni, da ne zamenjajo samo svetilk ene vrste s svetilkami druge vrste, ampak rešujejo vsak odsek ceste posebej, pregledajo vse vplive in tudi količino prometa glede na ure v dnevu ter temu prilagodijo razsvetljavo. Občine se zato odločajo tudi za 'mehko' varčevanje in namestijo svetilke z možnostjo uravnavanja moči svetlobe. V času zmanjšanega prometa, recimo med 23. in peto uro zjutraj, svetilke svetijo z zmanjšano močjo,« opisuje Kobav.

je leto, ko morajo vse svetilke v vseh občinah ustrezati zahtevam uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja.

203

tisoč evrov je vredna celotna naložba zamenjave svetilk v občini Zagorje ob Savi.

828

svetilk morajo zamenjati v občini Zagorje ob Savi.

»Odprli smo javni razpis za prenovo javne razsvetljave, ki je deloma financiran s kohezijskimi sredstvi. Posodobili bomo 828 svetilk,« napoveduje Boris Grošelj, tajnik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Zagorje ob Savi. Če bo razpis uspel, bodo leto končali v skladu z uredbo – zamenjana bo vsaj polovica svetilk. »Ponudnika imamo izbranega, čakamo na morebitne pritožbe. Če teh ne bo, bomo letos lahko zamenjali vseh 828 svetilk,« napove Grošelj.

Občina bo pokrila polovico stroškov

Grošelj priznava, da je zamenjava dodaten strošek za občino, ki so ga morali vključiti v 14 P&P panoge in posel Okolje in energija

Thinkstock

Celotna zamenjava jim lahko uspe že letos

proračun. »Celotna naložba je ocenjena na 203 tisoč evrov, brez DDV. Polovico tega bo plačala občina. Kolikšen bo dejanski strošek, pa bomo vedeli šele, ko bo zamenjava končana,« zatrjuje Grošelj. Doda, da je vrednost njihovega javnega naročila 271 tisoč evrov skupaj z davkom. Ob tem Grošelj pravi, da se niso odločili za razsvetljavo z možnostjo regulacije. »Mogoča je le na nekaterih odsekih, ki izpolnjujejo merila. Imamo veliko prometnih cest, ob

katerih zmanjšana moč svetilk ni mogoča, na drugih delih pa jo imamo že uvedeno. Za regulacijo se nismo odločili, saj se ta naložba povrne šele po daljšem času. V razpisu za prenovo javne razsvetljave je bil glavni poudarek na prihranku energije. Več svetilk zamenjaš, večji je prihranek in več nepovratnih sredstev dobiš,« odločitev utemeljuje Grošelj. Doda, da so se odločili za tri vrste sijalk – LED, natrijeve in metalhalogenidne.


Za nas so najpomembnejši zavezanci Zavezanci kot središče naših kulturnih vrednot in cenovna politika, ki temelji na dejanskih stroških V Interserohu zavezance poslušamo in se z njimi pogovarjamo. Spoznamo njihove želje ter jih uresničimo na način, ki je koristen zanje in za okolje. Interseroh v središče svojih kulturnih vrednot in načina poslovanja postavlja zavezance. Obravnavamo jih individualno in z njimi gradimo dolgoročen odnos, ki temelji na podpori in zaupanju. Ponujamo jim rešitve in storitve, s katerimi izpolnjujemo zakonske obveznosti, ter jim pri tem zagotavljamo čim nižje stroške ravnanja z odpadnimi produkti, kot so odpadna embalaža, odpadna električna in elektronska oprema, odpadne baterije in akumulatorji, odpadne nagrobne sveče in odpadna zdravila. Pozorni smo, da z zniževanjem stroškov ne znižujemo okoljskih, varnostnih ali kakovostnih standardov svojih storitev. V komunikaciji z zavezanci skušamo skupaj opredeliti njihove težave, dileme in izzive ter jih preoblikovati v priložnosti za dodatno izboljšanje vzajemnega delovanja. Na tej podlagi nato oblikujemo rešitve oziroma storitve, ki so prilagojene posameznemu zavezancu. Z vsemi zavezanci gradimo dolgoročen, profesionalen in celovit odnos, ne glede na to, ali gre za velike, srednje ali male družbe in ali z njimi sodelujemo na mnogih ali le na enem področju ravnanja z odpadno embalažo ali drugimi odpadnimi produkti. Krepimo svoje dejavnosti na področju celovitega svetovanja, podpore in poprodajnih storitev Redno izvajamo poprodajne svetovalne sestanke, na katerih natančno pregledamo zavezančevo izpolnjevanje zakonskih obveznosti. Tako zagotavljamo učinkovito ravnanje z odpadno embalažo in drugimi odpadnimi produkti ter skladnost delovanja zavezancev z zakonskimi obveznostmi. Za zavezanca opravimo tudi analize podatkov, ponujamo nasvete o ravnanju z odpadno embalažo in odpadnimi produkti v tujini ter podporo pri inšpekcijskih pregledih.

Opozarjamo na pasti in nepravilnosti pri ravnanju z odpadno embalažo in preostalimi odpadnimi produkti V skrbi za zavezance pristojne ustanove opozarjamo na pomanjkljivosti slovenske zakonodaje in hkrati predlagamo izboljšave za stabilizacijo sistema. Ker so v središču našega poslovanja zavezanci, se v njihovem imenu in z njihovo podporo bojujemo, da bo sistem ravnanja z odpadnimi produkti zasnovan tako, da bo dopuščal izpolnjevanje vseh okoljskih in zakonskih obveznosti, in to po čim nižjih oziroma upravičenih stroških. Preprosto ne moremo dopustiti, da bi posamezne manjše interesne skupine pomembno vplivale na celoten sistem in na to, da bi ta postal negospodaren, stroškovno neučinkovit in nepregleden. To želimo zavezancem sporočati vedno, ko se pogajamo o sodelovanju. Njihova izbira in odločitev bosta pomembno pripomogli k temu, kakšen sistem ravnanja z odpadnimi produkti bomo imeli v prihodnje. Naša cenovna politika temelji na dejanskih stroških Čeprav pri ravnanju z odpadno embalažo nastajajo stroški, te z znanjem in dolgoletnimi izkušnjami pri povezovanju posameznih procesov krogotoka surovin znižujemo do najmanjše možne mere. Tako zagotavljamo optimalno razmerje med ceno in storitvijo. Za vključitev v sistem ravnanja z odpadno embalažo pristopnine ne zaračunavamo, pravi prihranek za stranke se pokaže dolgoročno v zmanjševanju količine mešanih komunalnih odpadkov, ki nastajajo v podjetju. Naša cenovna politika je vedno temeljila na dejanskih stroških. Ker so stroški ravnanja zaradi vedno večjih količin zbranih odpadnih produktov, spremenjene strukture zbranih odpadkov, večjega cenovnega pritiska izvajalcev, večje ozaveščenosti gospodinjstev in gospodarstva ter pritiska zavezancev na operativno maržo iz leta v leto večji, namenjamo veliko pozornosti kon-

troli, optimizaciji in zniževanju fiksnih stroškov. Pri tem seveda pazimo, da kakovost storitev ne utrpi škode in da naši pogodbeni partnerji lahko poslujejo nemoteno. Pri zavezancih želimo vzpostaviti zavedanje, da se v Interserohu trdo bojujemo za to, da njihovi stroški ne bodo previsoki oziroma da so stoodstotno upravičeni. Svojo okoljsko odgovornost uresničujemo tudi z obveščanjem in ozaveščanjem ciljnih javnosti o pravilnem ravnanju z odpadno embalažo in drugimi odpadnimi produkti Zaradi še vedno nejasnih pravil na področju ravnanja z odpadki je potreba po sprotnem obveščanju velika. O zakonodajnih novostih redno obveščamo svoje partnerje ter se udeležujemo okroglih miz, simpozijev in konferenc. Svojo okoljsko odgovornost uresničujemo tudi z obveščanjem in ozaveščanjem ciljnih javnosti o pravilnem ravnanju z odpadno embalažo in drugimi odpadnimi produkti ter s podporo okoljskim humanitarnim projektom. Svojo okoljsko odgovorno držo tako združujemo s komponento družbene skrbnosti svojega delovanja.

Interseroh, d. o. o. Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija Telefon: 01 560 91 50, faks: 01 560 91 61, e-naslov: info@interseroh-slovenija.si, splet: www.interseroh-slo.si


ZAHTEVAJTE ENERGETSKI PREGLED

Franc Kalan*

Kupci so velikokrat v zadregi, kako oceniti vrednost in kakovost objekta s številnih, ponavadi povsem različnih vidikov, denimo z vidika cene, lokacije, kakovosti gradnje, energetske učinkovitosti in podobno. Seveda lahko poiščejo pomoč strokovnjakov, a težava je, da morajo za vsako področje poiskati drugega.

T

udi v Sloveniji kupci zaradi finančne in energetske krize vse več pozornosti namenjajo varčnim stavbam s čim nižjimi stroški za energijo. Po izkušnjah ugotavljam, da je za večino najtrši oreh ugotoviti energetsko stanje novega ali starejšega objekta. Smiselno je poiskati strokovno pomoč, priporočam pa, naj za energetski pregled stavbe prosijo izkušenega preglednika z dolgotrajnejšo operativno prakso. Za ugotovitev energetskega stanja je treba stavbo temeljito pregledati. Pri novogradnji je pregled lažji kot pri stari stavbi. Začne se s pregledom tehnične dokumentacije – projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projektov za izvedbo. Sledi pregled stavbe na terenu. Če je nov objekt zgrajen le do tretje ali četrte gradbene faze, je zaželena navzočnost izvajalca in prodajalca. Ta lahko pojasnita vse morebitne spremembe, ki so nastale v času gradnje.

Oceniti je treba tako papirje kakor tudi dejansko stanje

Kakšne so naloge energetskega preglednika? Oceniti mora širšo in mikrolokacijo, lego stavbe in čas sončnega obsevanja, orientacijo stavbe in razporeditev prostorov v njej glede na toplo južno stran oziroma hladnejšo severno. Pomembno je, da so na severni strani okna manjša, na južni večja. Oceniti mora tudi velikost zasteklitve dnevnih prostorov na južni strani glede na klimatske razmere lokacije. V primorju je to razmerje drugačno kot v hladnejšem podnebju. Med solarnimi 16 P&P panoge in posel Okolje in energija

Shutterstock

eko@finance.si

Za večino kupcev je najtrši oreh ugotoviti energetsko stanje novega ali starejšega objekta. Smiselno je poiskati strokovno pomoč, priporočam pa, naj za energetski pregled stavbe prosijo izkušenega preglednika z daljšo operativno prakso. toplotnimi dobitki in toplotnimi izgubami v zimskem času mora biti ravnotežje, česar pregledniki pogosto ne upoštevajo. Če je razmerje napačno postavljeno med gradnjo, je v praksi to največkrat nemogoče popraviti. Zato je najbolje projekte pregledati še pred začetkom gradnje, tudi zaradi izvedbe toplotne izolacije. Če je namreč stavba ob energetskem pregledu premalo izolirana ali je izolacija napačno izvedena, ni pomoči. To še zlasti velja za toplotno izolacijo v mansardi ali pri izolaciji tal proti terenu.

Preverite ogrevalni sistem

Če se objekt prodaja po koncu četrte gradbene faze, sistem ogrevanja še ni nameščen, zato je morebitne težave mogoče rešiti brez posledic. Prodajalci in projektanti največkrat predvidijo neekonomičen sistem ogrevanja in priprave tople vode. Pozneje iščejo boljše strokovne rešitve, ki pa so lahko sporne, predrage ali celo neizvedljive. Pri tem pregledu ugotavljamo, ali je predvideni prostor za ogrevalni sistem ustrezen (ali je dovolj velik, suh – to je zlasti pomembno pri uporabi peletov), ali razmere omogočajo določen sistem ogrevanja – ali je denimo zemljišče dovolj veliko, toplotna izolacija stavbe ustrezna, pa tudi ali je za izvedbo ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode s toplotno črpalko talna voda na primerni globini, ali

Preglednik naj vam tudi svetuje

Naloga preglednika je poleg ugotavljanja nepravilnosti, odkrivanja napak in slabih rešitev tudi svetovanje kupcu o izvedbi boljših oziroma varčnejših rešitev za obravnavani primer. Kupec dobi tudi druge pomembne podatke o možnih rešitvah celostne energetske prenove in oceno stroškov, po želji pa še ustrezne meritve za ugotavljanje toplotnih mostov s termovizijo ali druge koristne podatke. ima hiša klet ali shrambo za lesno biomaso in podobno.

Draga prenova starih stavb

Energetski pregled starejše ali stare stavbe je precej bolj zahteven. Lahko naletimo na nekoliko novejše in energetsko varčnejše hiše ali stanovanja, lahko pa na stare stavbe v zelo slabem energetskem in gradbenem stanju. Pri teh se pojavlja vprašanje, ali ni bolj smiselno stavbo porušiti in na istem mestu zgraditi novo, nizkoenergijsko. Take stavbe so energetsko pogosto zanemarjene, s pomanjkljivo toplotno izolacijo ali celo brez nje, sistem ogrevanja je zastarel,


2 DOGODKI IN OZADJA

www.finance.si FINANCE, sreda, 27. julija 2011, št. 144

POSOJILA EKOSKLADA ZA PODJETJA neekonomičen, letni stroški za energijo so veliko višji, kot določajo predpisi. Popolna energetska obnova takšnih stavb je zelo draga, zato se kupci po energetskem pregledu navadno ne odločijo za nakup.

V petih letih 77,6 milijona Andreja Šalamun andreja.salamun@finance.si

77,64

mio EUR

Zapisnik o energetskem pregledu stavb je vedno obširen. Poleg vprašanj, na katera mora odgovoriti pregledovalec novogradnje, se odpirajo še nova. Dobrodošel je podatek o dejanskih stroških za energijo, starosti energetskih naprav, morebitni vlagi v hiši (trdovratni kapilarni ali drugi), toplotnih mostovih, moči električnega priključka, stanju vseh inštalacij, velikosti in starosti radiatorjev, talnem ogrevanju, dimnikih ... Pregledovalec ne sme pozabiti niti na podatek o globini podtalnice, možnem poplavljanju, močvirnosti terena in o dobrih ali slabih naravnih danostih lokacije, ki so povezane z energetskimi vprašanji in vrednostjo hiše.

Naročite izdelavo energetske izkaznice

Še nekoliko temeljitejši energetski pregled je izdelava energetske izkaznice oziroma nekakšnega energetskega spričevala stavbe. Ta izkaznica je za kupca zelo pomemben dokument o energetskem stanju stavbe s podrobno analizo o varčnosti in rabi energije, vse pa je podprto z izračuni. Kupec je tako natančno seznanjen s tem, kaj kupuje, in na tej podlagi laže ocenjuje ponujeno ceno. Energetsko izkaznico lahko naročite pri neodvisni pooblaščeni strokovni ustanovi, izdelajo pa jo neodvisni pregledniki z ustrezno državno licenco. Franc Kalan je energetski svetovalec.

O

G

Nepovratnih sredstev za naložbe v ilo po energetsko učingo db 23 kovitost v podjetjih ekosklad nima, 30 jih pa ima za nakup električnih baterij56 48 42 skih in priključnih (plug-in) hibridnih vozil ter za vozila na 20,96 mio EUR 17,51 stisnjen zemeljski 14,45 mio EUR 12,66 12,05 mio EUR plin ali bioplin za mio EUR mio EUR javni potniški promet. Tako podjetja 2012 (do 6. 9.) SKUPAJ 2008 2009 2010 2011 od ekosklada za naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije in priključna (plug-in) hibridna vozila ter pričakujejo predvsem ugodna posojila. »Od vozila na stisnjen zemeljski plin ali bioplin leta 2008 do 6. septembra letos smo s podje- za javni potniški promet. Odprta ostajata tji sklenili pogodbe o ugodnem kreditiranju tudi oba javna poziva za ugodno kreditiranje različnih okoljskih naložb v vrednosti 77,64 okoljskih naložb z obrestno mero trimesečni milijona evrov, od tega največ (za skoraj 21 EURIBOR plus 1,5 odstotka, pravi Kovačimilijonov) lani,« pravi Tadeja Kovačič, sve- čeva. Vlagatelji, ki so prošnje za javni poziv 12SUB-OB12 oddali pravočasno, bodo denar tovalka ekosklada. dobili, drugim svetujejo, naj z naložbami Denar še vedno na voljo počakajo do začetka prihodnjega leta. OpoKonec avgusta se je končal javni poziv zarjajo, da bodo subvencije dodeljevali le za 12SUB-OB12, na katerem nepovratne fi- neizvedene naložbe. nančne spodbude dodeljujejo občanom za Kovačičeva je prepričana, da glede na število različne naložbe v eno- in dvostanovanjskih stanovanjskih, javnih in poslovnih stavb v stavbah ter v posameznih stanovanjih, ne- Sloveniji, ki so zaradi svoje starosti in potrapovratna sredstva pa so še vedno na voljo tnosti potrebne celostne energijske prenove, za nove naložbe v rabo obnovljivih virov stavbni sektor pomeni enega izmed največjih energije in večjo energijsko učinkovitost več- potencialov za izboljšanje tako okoljskih kastanovanjskih stavb, v električna baterijska kor tudi gospodarskih kazalnikov. v Šte

Zapisnik naj odgovori na vsa vprašanja

PODPISANE POGODBE MED EKO SKLADOM IN PODJETJI O UGODNEM KREDITIRANJU OKOLJSKIH NALOŽB

199

Vir: Eko sklad

L

A

S


O

G

L

Elektro Ljubljana se pod

Kratkoročno želimo ponujati zemeljski plin tistim večjim porabnikom, ki še niso sklenili pogodb za prihodnje leto. Dolgoročno so naši načrti postati trgovec z zemeljskim plinom tudi na področju široke potrošnje. Tako pravi Andrej Ribič, predsednik uprave družbe Elektro Ljubljana.

Z Andrejem Ribičem, predsednikom uprave družbe Elektro Ljubljana, smo se pogovarjali o njihovem trenutnem poslovanju in razvojnih načrtih. Predvsem nas je zanimal vstop njihovega hčerinskega podjetja Elektro energija na plinski trg, hkrati pa smo izvedeli, da se pripravljajo tudi na naložbe na področju kogeneracije. Najbolj vroča novica je, da se bo podjetje Elektro Ljubljana podalo tudi na trg s plinom. Kaj vas je napeljalo na takšno odločitev? S trženjem električne energije in po novem tudi plina se ukvarja naša hčerinska družba Elektro energija. V slovenskem prostoru je na trgu električne energije rast omejena, zato smo na trgu na debelo z elektriko že razširili poslovanje tudi na tujino. Trg zemeljskega plina pa opazujemo že nekaj časa in ugotavljamo, da se ob poteku dela pogodb o prodaji zemeljskega plina, ki jih ima sklenjene največji trgovec z zemeljskim plinom, po letošnjem 1. oktobru odpi-

ra tržna priložnost za nove igralce. To nam daje možnosti, da s trgovanjem s plinom povečamo obseg poslovanja. Naša odločitev je bila pravilna, podobno je ravnal tudi naš največji tekmec. Na trgu zemeljskega plina mu ne nameravamo dopustiti take prednosti, kot jo je imel po odprtju trga na drobno pri električni energiji. Kakšno vlogo boste po vaših načrtih na plinskem trgu imeli kratkoročno in kakšni so dolgoročnejši načrti? Kratkoročno želimo ponujati zemeljski plin tistim večjim porabnikom, ki še niso sklenili pogodb za prihodnje leto. Pri tem smo si že zagotovili dobavne vire, ki jih bomo aktivirali, če bomo uspešni pri sklenitvi poslov. Dolgoročno so naši načrti postati trgovec z zemeljskim plinom tudi na področju široke potrošnje. To je kar velik preskok za podjetje, ki se je doslej ukvarjalo zgolj z električno energijo. Kje boste dobili kadre in predvsem znanje za poslovanje na trgu s plinom?

V Evropi se kaže težnja, da se trgovci z elektriko uveljavljajo tudi na trgu z zemeljskim plinom, in ker so nekatere poslovne funkcije primerljive, jih bomo samo nadgradili s posebnostmi, ki veljajo na trgu z zemeljskim plinom. Prvega avgusta 2012 smo delovno razmerje sklenili s strokovnjakom za prodajo zemeljskega plina. O drugih zaposlitvah se bomo sproti odločali in bodo odvisne od uspešnosti pri prodaji. Ali ste že pripravili strategijo? V čem naj bi bila vaša glavna prednost na tem področju?

Prednost je v tem, da imamo bogate izkušnje z deregulacijo trga elektrike in na področju zemeljskega plina pričakujemo podobne procese.


L

A

podaja na trg plina Že letos načrtujemo gradnjo večje kotlovnice na lesne sekance in vstop v večji projekt, ki bo zagotavljal soproizvodnjo toplote in električne energije. Kot sem že rekel, je naša prva naloga dejavno ponujati zemeljski plin tistim večjim kupcem, ki še nimajo pogodb. Vzporedno pripravljamo tudi strategijo, ki bo vključevala različne segmente trga. Prednost je v tem, da imamo bogate izkušnje z deregulacijo trga elektrike in na področju zemeljskega plina pričakujemo podobne procese. Prav tako imamo že izdelane prodajne produkte za zemeljski plin. In ne nazadnje je naša navzočnost na tem trgu garancija, da bodo cene v prihodnje ostale v mejah, ki so za vnovično oživitev gospodarstva nujno potrebne – torej primerljive z evropskimi in predvsem konkurenčne. Boste za kupce, ki bodo pri vas kupovali plin in električno energijo, pripravili kakšne posebne »paketne« ponudbe? Trenutno je o tem prezgodaj govoriti, menimo pa, da je to naravni razvoj, ki bo na vseh segmentih trga postal bolj pravilo kot izjema. Glavnina vašega posla bo seveda še vedno električna energija. Katere bodo letos na tem področju največje naložbe v distribucijsko omrežje, ki ga upravljate? Električna energija je in bo tudi v prihodnje glavnina našega posla. Treba je ločiti tržno dejavnost, ki se izvaja v hčerinski družbi Elekro energija, in omrežninsko dejavnost, ki se izvaja v Elektru Ljubljana. Načrt naložb za letos je pri objektih visoke napetosti zmanjšan na najnujnejši del. Med večjimi naložbami je načrtovan začetek gradnje razdelilne transformatorske postaje (RTP) 110/20 kilovoltov Mengeš, nadaljevanje gradnje nove RTP PCL (Potniški center Ljubljana), dokončanje razširitve in obnove RTP 110/20 kilovoltov Cerknica ter dokončanje RP 20 kilovoltov Škofljica. RTP Mengeš je treba zgraditi zaradi zagotavljanja zadostne moči transformacije v normalnih in rezervnih stanjih napajanja na območju Domžal in Mengša, RTP PCL bo zgrajen zaradi predvidenih večjih potreb po pri-

ključni moči na tem območju, prehoda na 20-kilovoltno napetostno raven in razbremenitve preobremenjene RTP Center. Ob izpadih edinega obstoječega transformatorja v RTP Cerknica in daljnovoda Logatec–Cerknica se rezervno napajanje za RTP Cerknica zagotavlja iz RTP Logatec po 20-kilovoltnem omrežju. V takšnih obratovalnih stanjih so močno preseženi dopustni padci napetosti, zato je v RTP Cerknica predvidena vgradnja drugega energetskega transformatorja moči 20 megavoltamperov. Z vključitvijo nove 20-kilovoltne razdelilne postaja Škofljica v obstoječe 20-kilovoltno omrežje pa bomo rešili slabe napetostne razmere na tem območju. Tudi naložbe v srednje- in nizkonapetostne objekte so zelo zmanjšane glede na prepoznane potrebe. Poudarek je na dokončevanju že začetih naložb in izpolnitvi pogodbenih obveznosti ter na naložbah z velikim deležem lastnega dela. Kje so glavne težave pri naložbah v distribucijsko omrežje? Naložbe v distribucijsko omrežje se v glavnem izvajajo skladno s sprejetimi načrti, to je z načrtom naložb, ki je del poslovnega načrta družbe Elektro Ljubljana za letos. Glavni problem so predvsem dolgotrajni postopki po zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS) pri objektih visoke napetosti in deloma tudi pri nekaterih objektih srednjenapetostne ravni, ki so zaradi raznih zapletov redno daljši od pričakovanj. Kljub vsemu pričakujemo, da bomo predvidene naložbe izpeljali v celoti. Prek hčerinskega podjetja EL OVE se ukvarjate tudi z vlaganjem v obnovljive vire energije. Doslej ste bili dejavni na področju malih hidroelektrarn, zadnje čase pa bolj na področju sončnih elektrarn. Bodo slednje po znižanju subvencij še zanimive za vlaganje? Dosedanja praksa je pokazala, da se je

S

nabavni trg ključnih materialov – sončnih panelov in razsmernikov – zelo hitro odzival na zniževanje subvencij. S tem se je investitorjem vložek razmeroma hitro vračal in je ostajal pri ekonomskih kazalcih iz preteklosti. Tudi prvi odzivi po najnovejši spremembi kažejo na to, da se donosnost zmanjšuje predvsem pri enotah, manjših do 15 kilovatov, medtem ko bo pri večjih enotah še vedno sprejemljiva in zanimiva za morebitne investitorje. Zavedati se moramo, da je poleg cenovne in časovne nezahtevnosti vlaganje v gradnjo sončnih elektrarn podkrepljeno s subvencijami države in velja za eno izmed varnejših naložb. Se boste morda odločili tudi za pohod na področje kogeneracije ali morda celo trigeneracije? Da, vsekakor. To je predvideno že v srednjeročnem poslovnem načrtu družbe. K temu nas napeljujeta tako naravno okolje z vedno več sušnimi obdobji kot sistem spodbud za OVE, ki se za področje izkoriščanja sončne energije vztrajno in hitro znižujejo. Zato je diverzifikacija proizvodnih virov nujna in je pogoj za nadaljnje uspešno poslovanje. Že letos načrtujemo gradnjo večje kotlovnice na lesne sekance in vstop v večji projekt, ki bo zagotavljal soproizvodnjo toplote in električne energije. Ključno pri tem je, da pridobimo ustrezne veščine in znanja, saj ocenjujemo, da so predvsem mikrokogeneracije povsem neizkoriščeno področje tako za uporabnike kot za dobavitelje lesne biomase in energije. Ali bomo lahko kmalu rekli, da postaja Elektro Ljubljana splošna energetska družba, ki bo imela celostno ponudbo energentov? To lahko mirno trdimo že zdaj. Skupina Elektro Ljubljana je eno izmed najbolj vsestranskih podjetij na področju elekroenergetike in oskrbe z energenti.


DOBRE PRAKSE

To, kar je za Savdsko Arabijo nafta, je za nas voda

30% 3,1%

Predstavljamo dva primera dobre prakse naprednih vodovodnih sistemov – v Singapurju in Tokiu

so povprečne izgube v slovenskem vodovodnem omrežju.

so povprečne izgube v tokijskem vodovodnem omrežju.

Thinkstock

Kot primera dobre prakse na področju upravljanja voda sta gotovo opaznejša Tokio in Singapur.

4,5 milijona kubičnih metrov vode. Potem ko so imeli v 60. letih prejšnjega stoletja več kot 20-odstotne izgube, je mestna oblast sprejela številne ukrepe za njihovo zmanjšanje. Leta 2008 so bile izgube le še 3,1-odstotne. K uspehu sta pripomogla predvsem ustrezna organizacija ter pravočasno izvajanje sprejetih razvojnih načrtov in preventivnih ukrepov. Odgovorni na tokijskem uradu za vode ocenjujejo, da z aktivnim izvajanjem ukrepov za zmanjševanje izgub v vodovodnem sistemu zaradi privarčevane elektrike za črpanje in distribucijo vode letno prihranijo več kot 73 tisoč ton izpustov ogljikovega dioksida (v primerjavi z izhodiščnim stanjem iz leta 1956). Trdijo tudi, da stroški za aktiven nadzor puščanja v vodovodnem sistemu pomenijo okoli 32 odstotkov privarčevanih sredstev, in sicer zaradi manjše porabe elektrike in manj pogostih ukrepanj. Poleg tega tokijski vodovod spodbuja proizvajalce opreme k izdelavi čim bolj varčnih armatur in aparatov, te pa potem brezplačno vgrajuje končnim odjemalcem v okviru svojih promocijskih aktivnosti. Zaradi vsega tega se med drugim že dve desetletji zmanjšuje poraba vode pri končnih odjemalcih.

Tokio: uporabnikom brezplačno vgrajujejo varčne armature

Singapur: pijejo prečiščeno meteorno in odpadno vodo

Andreja Šalamun andreja.salamun@finance.si

Č

eprav se v povprečju okoli 30 odstotkov, na nekaterih odsekih pa celo polovica vode v našem vodovodnem sistemu izgubi neznano kam, se zadeve premikajo v pravo smer, meni Boris Sučić iz Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožefa Stefana. Še pred desetimi leti se v Sloveniji o vodi sploh nismo pogovarjali, zdaj pa smo začeli ugotavljati, da je mogoče z gospodarno rabo zmanjšati tako porabo vode kakor tudi stroške zanjo, pravi Sučić. Opozarja, da se moramo zavedati svojega bogastva: »Za nas je voda to, kar je za Savdsko Arabijo nafta.« Prepričan je, da nas bo posodobitev vodovodnega sistema sicer precej stala, a da je nujna in se bomo lahko čez tri desetletja postavili ob bok tokijskemu vodovodu, ki ima le še triodstotne izgube.

Po ceveh tokijskega vodovoda do 12,4 milijona prebivalcev vsak dan priteče okoli 20 P&P panoge in posel Okolje in energija

Razvoj sistema oskrbe z vodo v Singapurju je dober primer, kako je mogoče z inova-

tivnostjo, znanjem in uporabo sodobnih tehnologij obdelave vode rešiti na prvi pogled skoraj nerešljivo vprašanje oskrbe z vodo. Singapur trenutno polovico pitne vode uvozi iz Malezije. Da bi to odvisnost zmanjšali, so pripravili program NEWater, s katerim odpadne in meteorne vode zbirajo v rezervoarje, jih prečistijo in spet pripeljejo do končnih odjemalcev. Njihova zgodba o uspehu temelji na razvoju sistema za oskrbo z vodo. Postopek čiščenja vode iz zbiralnikov ima tri faze. Prva je mikrofiltracija, druga povratna osmoza in tretja ultravijolična dezinfekcija. Med mikrofiltracijo se voda v grobem prečisti skozi membrano, kjer se izločijo trdni in koloidni delci, bakterije in nekateri virusi. Filtrirana voda, ki gre skozi membrano, vsebuje le raztopljene soli in organske molekule. V drugi fazi uporabljajo polprepustne membrane, ki prepuščajo le zelo majhne molekule. Membrana tako zadrži težke kovine, nitrate, kloride, sulfate, aromatske ogljikovodike in pesticide. V tretji fazi vodo dezinficirajo še z ultravijolično svetlobo. Zdaj s programom NEWater pokrivajo 30 odstotkov potreb po oskrbi z vodo, do leta 2060 pa naj bi po podatkih njihove nacionalne agencije za oskrbo z vodo zadovoljili polovico potreb po oskrbi s pitno vodo in tako postali neodvisni od uvoza.


Prvič! Predstavitev ulične svetilke nove dobe, gradnika »pametnega mesta«, na dogodku Ljubljana Forum, 20. in 21. septembra na Ljubljanskem gradu. Več na www.ljubljanaforum.org. visok energetski uˇinek

S povezovanjem pametnih modularnost

naprav v kognitivno omrežje, ki je sposobno učenja, pomnenja in sklepanja, vzpostavljamo mesto,

upravljanje na daljavo

ki ni samo pametno, temveč mesto, ki dogajanja razume.

zavedanje okolja

samouˇeˇa

Nova svetilka javne razsvetljave, rezultat skupnega razvoja podjetij

e-rešitve

Hella in Envigence predstavlja osnovni element omrežja.

pripravljena za pametno mesto

“Nikoli se ne smemo zanašati na stare inovacije. Biti moramo korak pred tekmeci.” Christof Droste, generalni direktor Hella Saturnus Slovenija, The Slovenia Times, december 2011

“Naša rešitev, Envigence operacijski sistem ENVI-OS Pat.Pend., je naslednja stopnja od računalništva v oblaku, gre za t. i. reasoning, optimizacije s pomočjo umetne inteligence.” Dr. Michael Witbrock, direktor tehnologij Envigence d.o.o., Ljubljana Forum 2011

ENVIGENCE d.o.o. Velika pot 15a, SI-5250 Solkan info@envigence.com www.envigence.com

envigence-hella_OGLAS-LjubljanaFORUM_203x271mm-Okolje_in_Energija.indd 1

Hella Saturnus Slovenija d.o.o., Letališka cesta 17, 1000 Ljubljana Tel.: 01 520 33 33 info@saturnus.hella.com www.hella-saturnus.si

13.9.12 14:52


RAZPISI ELEKTROENERGETSKIH PODJETIJ

Menjava žarnic praktično izenač

Vrednost subvencije, ki jo dobite na razpisih, včasih ni sorazmerna s Andreja Šalamun andreja.salamun@finance.si

P

ogoji za prijavo na razpise so neživljenjski ter zahtevajo ogromno časa in dela, svoje izkušnje opisuje Jože Oblak, direktor družbe Metalka Zastopstva Holding. Za zamenjavo 791 starih fluorescenčnih sijalk z LED-žarnicami je želel pridobiti okoli 10 tisoč evrov nepovratnih sredstev, ki jih je prek razpisa ponujala ljubljanska družba Elektro energija. »Zahtevali so cel fascikel dokumentov, tudi projektno in investicijsko dokumentacijo ter tehnično-tehnološki opis predlagane operacije,« pravi Oblak. »Našo vlogo so zavrnili kot nepopolno, ker med drugim nismo dovolj podrobno specificirali ukrepov. Vendar res ne vem, kaj drugega naj napišemo kot to, da bomo stare fluorescenčne zamenjali z novimi LED-žarnicami. Drugih ukrepov nismo predvideli. Za zamenjavo žarnic tudi nismo delali posebne projektne dokumentacije,« dodaja Oblak. Žarnice so zamenjali brez subvencije, za naložbo odšteli 23.876,90 evra (brez

DDV), predvidevajo pa, da bodo tako na leto prihranili 31,86 megavatne ure električne energije.

Prijavitelje usmerjata inženirja »Na vprašanja investitorjev odgovarjata dva inženirja in jih usmerjata pri izpolnjevanju prijave na razpis,« na vprašanje, kako podjetnikom pomagajo pri prijavljanju na razpis, odgovarjajo v družbi Elektro energija. »Tako nam je uspelo z vsakim možnim interesentom poiskati pot do nepovratnih sredstev, kar dokazuje tudi majhno število zavrnjenih oziroma nepopolnih vlog – le dve izmed 22. Za lažjo pripravo in oddajo vlog smo organizirali tudi brezplačen seminar, ki ga je obiskalo več kot 70 udeležencev.« V Elektro energiji še pravijo, da je njihova naloga korektno in v skladu z zakonodajo delovati kot posrednik pri razdeljevanju državnega denarja. Pri tem so se opirali na dokumentacijo, ki jo v teh primerih uporabljajo neposredni proračunski uporabniki: na pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije ter na uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Od 1.241.400 evrov, kolikor so jih razpisali, so v prvem razpisnem roku razdelili 38 odstotkov. Denar je šel predvsem

Pogoji za prijavo na razpise so neživljenjski ter zahtevajo ogromno časa in dela, svoje izkušnje opisuje Jože Oblak, direktor družbe Metalka Zastopstva Holding.

za prenovo razsvetljave, nekaj tudi za naložbe v sisteme upravljanja energije in v sisteme za izkoriščanje odpadne toplote. Še ta teden (do petka, 21. septembra) lahko oddate vlogo za drugi razpisni rok.

KAKO SE PRIJAVITI NA RAZPIS Beno Štern, direktor družbe Pro-Eco, svetuje, kako se lotiti prijave na razpis za povečanje energetske učinkovitosti v podjetju: • Izhajajte iz resničnih potreb podjetja po učinkoviti rabi energije, ki temeljijo na ekonometričnih izračunih realnih prihrankov. • Pripravite vsebinski in finančni načrt popolne ali delne energetske prenove podjetja ali njegovih posameznih delov. • Seznanite se z ustreznimi politikami (zakoni, uredbe, direktive, strategije, akcijski načrti in podobno), ki urejajo učinkovito rabo energije. V okviru projektne prijave boste morali upravičevati svojo naložbo glede na načrtovane ukrepe teh politik. • Seznanite se z razpisanimi nepovratnimi sredstvi prek domicilnega ministrstva, njegovih agencij in drugih posrednikov, preglejte spletne portale z informacijami o razpisih in poiščite še druge vire. 22 P&P panoge in posel Okolje in energija

• Izpolnjevanja dokumentov se lotite dovolj zgodaj, najpozneje mesec dni pred rokom oddaje. Če nimate lastnih strokovnih kadrov za pripravo dokumentacije, se obrnite na ustrezna svetovalna podjetja ali se posvetujte z razpisnikom. • Udeležite se informativnega dne, ki ga bo organiziral razpisnik, in postavljajte konkretna vprašanja. • Do svoje naložbe bodite odgovorni: pravočasno oddajte popolno projektno prijavo, imenujte vodjo projekta in projektni tim, pripravite orodja za vodenje projekta ter vzpostavite projektno pisarno. Z ustrezno finančno službo uredite računovodstvo projekta, izpeljite vse načrtovane naloge v projektu in se veselite subvencije, saj vam omogoča konkurenčno prednost!


enačena s kogeneracijo

merna s količino dela, ki ga morate vložiti v pripravo vloge Velike razlike med razpisi Razpisi elektroenergetskih podjetij se zelo razlikujejo v zahtevah po izpolnjevanju administrativnih pogojev tako po vsebini kakor tudi po zahtevani dokumentaciji, ugotavlja Beno Štern, direktor družbe Pro-Eco. Razlikujejo se tudi po velikosti predvidenih naložb v energetsko učinkovitost, saj obsegajo tako projekte visokih vrednosti (na primer vgradnja sodobnih kogeneracijskih ali trigeneracijskih sistemov) kakor tudi tiste nižjih vrednosti (kot je montaža LED-razsvetljave). Ali je torej smiselno za vse projekte postaviti enake zahteve? »Zahteva po pripravi dokumenta identifikacije investicijskega projekta ni smiselna za projekte nižjih vrednosti, na primer pod 50 tisoč evrov,« razmišlja Beno Štern iz družbe Pro-Eco. »Zlasti če vemo, da bi priprava takega dokumenta zahtevala enomesečno delo zaposlenega strokovnjaka ali okoli pet tisoč evrov za najem zunanjega strokovnjaka, preostalo delo za pripravo projektne dokumentacije z vsemi zahtevanimi prilogami pa bi nam vzelo dodatnih 14 dni.«

»Zahteva po pripravi dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) ni prav smiselna za projekte nižjih vrednosti, na primer pod 50 tisoč evrov,« razmišlja Štern. »Zlasti če vemo, da priprava takega dokumenta zahteva enomesečno delo zaposlenega strokovnjaka ali okoli pet tisoč evrov za najem zunanjega strokovnjaka, preostalo delo za pripravo projektne dokumentacije z vsemi zahtevanimi prilogami pa nam vzame dodatnih 14 dni. Strošek priprave je razmeroma visok in nesorazmeren s tveganjem, saj ne vemo, ali bodo ocenjevalci naš projektni predlog tudi sprejeli. Stroški priprave dokumentov pa tudi niso upravičeni do sofinanciranja.«

Gre za proračunski denar, zato je potreben nadzor Tako pri večjih kakor tudi pri manjših naložbah gre za razdeljevanje davkoplačevalskega denarja, ki mora zagotavljati ustrezno kapitalizacijo prek naložb v nove tehnologije na področju energetske učinkovitosti, opozarja Štern. »Davkoplačevalci se sprašujemo, ali so naša sredstva gospodarno uporabljena in ali pripomorejo k reševanju izzivov energetske učinkovitosti. Zato bomo tudi za najnižja podeljena sredstva zahtevali popoln nadzor in njihov učinek. Ker so rezultati teh naložb merljivi šele po koncu naložbe, je zahteva po primernem dokumentu, ki izkazuje, koliko se naložba ekonomsko in energetsko obnese, nujna,« je prepričan Štern. Na vprašanje, ali se podjetnikom sploh splača vložiti toliko truda in denarja v pripravo zahtevane dokumentacije, odgovarja: »Dokler bomo živeli v planskem gospodarskem sistemu, bodo subvencije velikokrat vir marsikaterih zgrešenih naložb, saj z njimi izkrivljamo svobodni trg in njegove zakonitosti. Vendar če izhajamo iz potrebe po subvenciji za zadovoljitev neke podjetniške naložbene potrebe, je edini možen odgovor da – treba je vložiti nekaj časa in denarja v pripravo ustrezne in konkurenčne razpisne dokumentacije.«

KAKO NAJ ENERGETIKI POENOSTAVIJO RAZPISE Elektroenergetska podjetja, ki delijo nepovratna sredstva za naložbe v energetsko učinkovitost, bi lahko racionalizirala pripravo projektne dokumentacije, in sicer tako, da poskrbijo za: • avtomatizacijo oziroma informatizacijo pridobivanja nekaterih spremljevalnih identifikacijskih dokumentov (ustrezne dokumente bi lahko po pooblastilu pridobili iz podatkovnih baz Dursa, AJPES in drugih); • avtomatizacijo oziroma informatizacijo postopka prijavljanja (celotno prijavo bi lahko opravili varno prek spleta; če bi bilo nujno, bi uporabili digitalni podpis ali druge spletne elektronske identifikacije); • avtomatizacijo oziroma informatizacijo izpolnjevanja DIIP (prek spletnega vnosa, ki na podlagi vnesenih zahtevanih finančnih

podatkov omogoča sočasno izračune različnih ekonomskih/finančnih/in strokovnih/energetskih/ kazalnikov); • uvedbo pavšalne oblike finančnih subvencij – prijavljen projekt temelji na pridobljenih predračunih in prihodnjih urah dela prijavitelja. Prijavljen znesek se dodeli pavšalno brez zahteve po podrobnejšem upravičevanju v fazi prijave, prijavitelj pa odgovarja za ustreznost podatkov in finančne konstrukcije. Prijava je preprosta, hitra in cenejša za prijavitelja in ne zahteva veliko dela ocenjevalcev. Prijave se ocenjujejo predvsem z vidika vsebinske utemeljenosti in potrebnosti. Zaostri pa se nadzor nad porabo sredstev, ki pomeni nadzor nad naložbo in njenimi učinki ter vračanjem sredstev ob morebitnih odstopanjih od načrta, svetuje Beno Štern in Pro-Eca. P&P panoge in posel Okolje in energija 23


PROSTORNINA JEZU:

29.688 m

3

VIĹ INA JEZU:

64 m

Vsaka kapljica vode in vsak koĹĄÄ?e MoÄ? vode spreminja

Skupaj z makedonskim premierom Nikolo Gruevs Z njo dopolnjujemo izrabo hidropotenc


INSTALIRANA MOČ:

2 x 18 MW

U:

VREDNOST INVESTICIJE:

75.000.000 €

POVPREČNA LETNA PROIZVODNJA:

66 GWh

košček zemlje skrivata svojo moč. minjamo v energijo.

Gruevskim smo slovesno odprli HE Sveta Petka. opotenciala na reki Treski v Makedoniji.


KOMENTAR

Gospodarsko rast naj požen pa tudi veliko prometa in cestnine, ki ne pokrivajo stroškov opravljenih naložb. Imamo še veliko propadlih gradbenih podjetij, veliko gradbene opreme, ki rjavi, a še vedno ni (niti ne bo) odplačana. Delavce smo po kavbojsko poslali tja, od koder so prišli. Franko Nemac* eko@finance.si

S

krizo se ukvarjamo že kar nekaj let, pa še nikjer ne vidimo izhoda. Pravimo, da bo treba delati dlje, a ne vemo, kaj bi delali, stečaji so vsakdanjik. Mladi podaljšujejo šolanje v nedogled, služb ni. V parlamentu in javnosti se prepiramo o tem, ali moramo zmanjšati porabo ali pognati razvoj. Eni pravijo, da moramo najprej uravnotežiti porabo, da bi lahko zagnali razvoj, drugi, da porabe ni treba zmanjševati, ampak le pospešiti razvoj, ki bo omogočil pokrivanje porabe. Seveda moramo sočasno zmanjševati porabo in jo prilagajati zmožnostim ter zagnati razvoj, ki bo v družbo vnesel prepotreben optimizem. Oboje je treba delati z občutkom in vnaprejšnjimi analizami ter z upoštevanjem slabih izkušenj. Pri razvoju vsi poudarjajo predvsem velike javne naložbe, ki bi jih financirala država in bi ustvarjale nova delovna mesta ter tako pognale gospodarstvo. Vse politične stranke imajo v svojih programih velike projekte, kot so tretji pomol v Luki Koper, podvojitev železniške proge Koper–Divača, tretja razvojna os, nekatere gradnjo TEŠ 6, gradnjo hidroelektrarn na spodnji in srednji Savi, drugega bloka jedrske elektrarne Krško, plinskega terminala in elektrarne v Kopru ter drugo. Toda ali bomo po tretjem pomolu potrebovali še četrtega, da bomo uspešni? Nekateri pravijo, da potrebujemo New Deal, ki bo pognal prepotreben razvoj.

Slovenija brez premišljene strategije

Iz bližnje zgodovine vsi poznamo gradnjo avtocestnega križa. Ker smo želeli le avtoceste, nismo pa razmišljali o trajnostnem gospodarskem razvoju, smo si zamislili bencinski tolar, se dodatno »zakreditirali pod ugodnimi pogoji z državnimi garancijami«, postavili roke, v tujini s posojili kupili in uvozili izjemno veliko gradbene opreme ter uvozili izjemno veliko delavcev. Kaj je končni rezultat? Imamo avtoceste, 26 P&P panoge in posel Okolje in energija

Podoben projekt je TEŠ 6. Veliko prehitro nadomeščamo enoti TEŠ 4 in TEŠ 5. Šesti blok z energetskega stališča menda nujno potrebujemo, kaj pa gospodarsko? Gradimo ga večinoma s posojili, udeležba slovenske opreme in del je pod 20 odstotki. Dela, ki jih izvajajo slovenska podjetja, so enkratna in jih bomo pri kakšnem novem projektu le težko uporabili. Proizvedena električna energija bo na trgu konkurenčna ali pa tudi ne.

Nova delovna mesta si moramo tudi izmisliti

Res potrebujemo New Deal ali nov gospodarski razvoj, vendar mora biti ta precej bolje podprt s cilji in pristopi pri njegovem izvajanju. Kaj pa naj bo predmet razvoja ob tem, da se vse trgovinske police šibijo pod neprodanimi izdelki? Ne moremo preživeti s preprosto proizvodnjo, razvijati je treba visoko tehnološko znanost z visoko dodano vrednostjo. Kaj naj bi to bilo? Trenutno imamo preveč nekakovostne hrane, preveč telefonov in drugih igrač, dovolj energije in podobno. Nekdo v EU je rekel: nova delovna mesta si bo treba na novo izmisliti, ne le ustvariti. In dobro je, da si jih izmislimo na področjih, kjer nam bodo prinašala dolgo- in kratkoročne koristi – torej na področjih uporabe energije, lokalno razpoložljivih obnovljivih energetskih virov, trajnostne skrbi za okolje, gospodarjenja z naravo in gozdom, obnove stavb, starih mestnih in vaških jeder ter spodbujanja turizma na teh podlagah.

Za fosilna goriva v tujino vsako leto štiri milijarde evrov

Večina Slovencev najbrž ne ve, da naša država za nakup naftnih derivatov in zemeljskega plina vsako leto tujini plača okoli štiri milijarde evrov. Zakaj ne bi poskusili zmanjšati potrebe po uvozu nafte in zemeljskega plina, in sicer z naložbami v energetsko sanacijo stavb, zamenjavo zastarele opreme in uporabo lokalnih obnovljivih energetskih virov? Ni treba,

da gre New Deal v smeri velikih objektov, z najemanjem obsežnih posojil in s tvegano dodano vrednostjo. Spodbuditi je treba ljudi in podjetja, da bi z vlaganji zmanjšali porabo energije in tam, kjer je mogoče, uporabljali lokalno razpoložljive vire energije. V javnem sektorju bi to moral že zdavnaj postati postulat. Nobena naložba ne bi smela biti izpeljana brez zmanjšanja porabe energije in nadomestitve fosilnih goriv z obnovljivimi viri. S posodobitvijo železnic in javnega prometa ter spodbudami je treba ljudi usmeriti k uporabi do okolja prijaznejšega prevoza.

Zahteve po zmanjšanju spodbud za OVE so upravičene

Lahko rečete, da je to že povsem jasno, da to že vrabci čivkajo, da celo veliko teh stvari že delamo, da imamo sistem zagotovljenih odkupnih cen za energijo iz obnovljivih virov (OVE), da ekološki sklad in energetska podjetja podpirajo energetsko sanacijo stavb, vgradnjo kotlov na lesno biomaso in celo električne avtomobile.


ženejo obnovljivi viri pri kurilnem olju in plinu pomeni strošek goriva okoli 90 odstotkov, pri lesni biomasi pa približno 30 odstotkov. Za naložbo v kotle na lesno biomaso je mogoče pridobiti nepovratno subvencijo. Ob ustreznem upoštevanju zdajšnje ravni naložb, cen goriv in nepovratnih subvencij se naložbe v kotle na lesno biomaso povrnejo prej kot v desetih letih, torej se vlagateljem ekonomsko splačajo. Z zviševanjem cen goriv se njihova ekonomičnost še povečuje.

Če bi proizvedli kotle in vso drugo opremo za izrabo lesne biomase v Sloveniji, bi imeli tudi delovna mesta in obdržali večino od denarja doma ter namesto uvoza imeli izvoz. Res vse to že počnemo, vendar kampanjsko, brez globljega razmisleka in prave dodane vrednosti. Vse števce za toploto uvozimo, prav tako uvozimo vso opremo za sončne elektrarne, za kotle na biomaso, za varčno razsvetljavo, električne avtomobile in drugo. Tako trditev, da učinkovita raba energije in obnovljivi viri ustvarjajo veliko delovnih mest, za Slovenijo gotovo ne velja. Marsikdo zato upravičeno zahteva zmanjšanje ali opustitev spodbud.

Obnovljivi viri naj zaženejo gospodarsko rast

Da bi priložnosti spremenili v dejstva, se moramo stvari na vseh področjih lotiti celostno. Elektrarn na obnovljive vire ne smemo graditi, ker nam ta hip primanjkuje energije ali zato, da bi do leta 2020 dosegli 25-odstotni delež, kot ga nalaga EU. Pravi razlog za gradnjo mora biti to, da bomo s proizvodnjo opreme in storitev zagnali obetavno gospodarsko dejavnost, ki bo državi povečala prihodke in zmanjšala izdatke. Zato se mora država precej bolj

posvetiti spodbujanju proizvodnje opreme, storitev in raziskovalnih dejavnosti na zgoraj omenjenih področjih. Pristop torej ne sme biti kampanjski, temveč podprt z analizami stroškov in koristi, potrebnimi spodbudami, pozitivnimi informacijami in široko promocijo, zakaj nekaj počnemo. Prepričan sem, da bi lahko z drugačnim pristopom za hidroelektrarne na spodnji in srednji Savi namesto posojil zagotovili financiranje z delnicami in pridobili sredstva zasebnih vlagateljev. Naj razmišljanje ponazorim s praktičnim primerom. Pred nedavnim sem dobil vprašanje, ali se nam splača namestiti peč na drva in zakaj. S stališča vlagateljev je odgovor preprost: če je treba zamenjati peč, mora biti vračilna doba naložbe krajša od povprečne tehnične dobe delovanja takih naprav, ki je približno 15 let. Pri tem je treba upoštevati vrednosti naložb, obratovalne stroške (vzdrževanje in gorivo) ter morebitne subvencije. Naložbe v kotle na kurilno olje ali plin so precej manjše, vendar

Thingstock

Potrebujemo poglobljene analize in konkretne ukrepe

Zakaj se državi splača podpirati oziroma subvencionirati vgradnjo kotlov na lesno biomaso? Pri postavitvi kotla na kurilno olje ali plin je treba za gorivo odšteti dva tisoč evrov na leto, amortizacija za opremo je majhna. Strošek se nam z leti in podražitvami energentov večinoma le zvišuje. Od tega je treba 1.500 evrov plačati v tujino, 500 evrov pa dobi država prek davščin. Za izravnavo državne bilance je treba za vsak kotel na kurilno olje ali plin ustvariti na nekih drugih področjih za 1.500 evrov izvoza. To seveda ni lahko, in kot vidimo v zadnjih letih, nam to ne uspeva dobro. Pri vgradnji kotla na lesno biomaso bomo za gorivo plačali okoli 800 evrov na leto, za vračilo naložbe pa potrebovali okoli tisoč evrov. Stroški za gorivo bodo porabljeni v Sloveniji, torej ne bo šlo nič našega denarja v tujino. Če bi proizvedli kotle in vso drugo opremo za izrabo lesne biomase v Sloveniji, bi imeli tudi delovna mesta in obdržali večino od teh tisoč evrov doma ter namesto uvoza imeli izvoz. Seveda gre v gornjem primeru le za približen prikaz in oceno. Za vsak obnovljivi vir energije bi potrebovali preproste izračune in poglobljene makroekonomske ocene ter na koncu tudi konkretne ukrepe. Enako velja pri sanaciji stavb in proizvodnji visoko učinkovite opreme, razredov A, A+, A++ in podobno. Na področju lesne biomase bi bilo treba stvari povezati z razvojem lesne industrije in predhodne izrabe lesa kot gradbenega materiala in za izdelavo raznovrstne opreme. Dejstvo je, da takih analiz nihče ne izvaja niti ne vem, da bi jih kdo načrtoval, so pa nujne, če želimo priložnosti spremeniti v rezultate. *Franko Nemac je direktor Agencije za prestrukturiranje energetike. P&P panoge in posel Okolje in energija 27


Z industrijskim odpadkom lahko asfaltiramo ceste Skrb za okolje in vse večje potrebe po energiji nas silijo k iskanju drugačnih, boljših rešitev v primerjavi z znanimi. Najdemo jih lahko v novih in obnovljivih virih energije, uporabi recikliranih gradbenih odpadkov ter drugih alternativnih materialov, ki nastajajo v industrijskih procesih in imajo lahko na izvoru status odpadka ali stranskega proizvoda. Eno od področij, kjer je te materiale možno uporabiti kot odličen surovinski vir, je gradbeništvo. Stopnja recikliranja ter ponovne uporabe gradbenih in industrijskih odpadkov je v razvitem svetu visoka. Zlasti države, kjer so zaloge naravnih surovin omejene, te materiale obravnavajo in uporabljajo kot vir surovin. Gradbeniške aplikacije so idealne za uporabo odpadkov, saj je na tem področju možno porabiti velike količine materialov, novi proizvodi/ konstrukcije imajo lahko boljše funkcionalne lastnosti v primerjavi s konvencionalnimi, če gre za nevarne odpadke, pa se toksične komponente učinkovito in trajno stabilizirajo.

Zavod za gradbeništvo Slovenije

V Sloveniji je stopnja recikliranja odpadkov razmeroma nizka. Ena izmed ovir pri uspešni uporabi recikliranih materialov je nepoznavanje možnosti recikliranja in posledično tudi nezaupanje v kakovost proizvodov ali objektov, izdelanih iz recikliranih odpadkov. Z namenom spodbujanja uporabe predelanih gradbenih in nekaterih industrijskih odpadkov v gradbeništvu je šest slovenskih partnerjev (Zavod za gradbeništvo Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, PKG Šprinzer Mirko, Primorje, Klaro, d. o. o., in Mayer McCann, d. o. o.) v okviru programa LIFE+ pripravilo projekt Promocija recikliranih industrijskih in gradbenih odpadkov in njihova uporaba v gradbeništvu – ReBirth. Projekt sofinancirata evropska komisija in ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Med dejavnostmi projekta so tudi praktični prikazi postopkov recikliranja in uporabe recikliranih odpadkov v gradbeništvu, namenjeni promociji dobrih praks. Junija letos smo tako na regionalni cesti v Podbrdu izvedli prikaz uporabe jeklarske žlindre kot agregata v obrabnih asfaltnih plasteh. Dogodek je bil namenjen investitorjem na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, projektantom, nadzornikom, izvajalcem gradbenih del kot tudi povzročiteljem industrijskih odpadkov, zbiralcem in predelovalcem odpadkov ter ne nazadnje lokalni in širši javnosti. Več kot 60 udeležencev se je najprej seznanilo s tehnologijo priprave in predelave žlindre v agregat ter vgradnje v voziščno konstrukcijo, postopke vgrajevanja so si nato lahko ogledali v živo na cestnem odseku. Iz črne jeklarske žlindre, ki je stranski proizvod pri proizvodnji surovega jekla, lahko z ustrezno pripravo dobimo kakovosten agregat, ki je primerljiv z najboljšimi naravnimi agregati. Poleg velike odpornosti proti drobljenju ima ta material tudi trajno mikrohrapavost in s tem veliko odpornost proti zglajevanju, kar je pogoj za ustrezne vozne lastnosti in visoko stopnjo varnosti za uporabnike cest. Projekt ReBirth je pomemben za razvoj trajnostnega gradbeništva v Sloveniji, saj promovira, informira in spodbuja uporabo različnih sekundarnih mineralnih surovin iz recikliranih gradbenih in industrijskih odpadkov. Dolgoročno projekt prispeva k višji stopnji reciklaže in s tem k varovanju okolja in naravnih virov, prinaša tudi ekonomsko učinkovite rešitve, ki so ob recesiji gradbeništva še pomembnejše.

Za sodelovanje pri praktičnem prikazu se zahvaljujemo Direkciji Republike Slovenije za ceste in občini Tolmin, ki sta bili investitorici obnove cestnega odseka R2-403/1072 Kneža–Podbrdo.

Avtor fotografij Matjaž Zupanc


Thinkstock

Ločeno ali v eni zgradbi 30–32 Vzdrževanje je ključno za delovanje 34 Obratovanje in vzdrževanje prenosnega omrežja 36

www.finance.si

w

panoge in posel

september 2012, št. 7

Energetski objekti

Ustvarjajo in prenašajo energijo


OGLASNA TEMA

Ločeno ali v eni zgradbi Celoten energetski tok lahko poteka v ločenih objektih, lahko pa tudi v eni zgradbi

Energija kroži od vira, kjer se proizvaja, prek distribucijskega sistema h končnim uporabnikom (ponor). V celotnem krogu nastopajo energetski objekti. Pri viru gre v okviru elektroenergetskega sistema za elektrarne, pri distribuciji za elektrodistribucijski sistem, ponor pa so proizvodne ali bivalne stavbe. Omenjeni krog pa je lahko zajet tudi v eni zgradbi, tako imenovani ničenergijski, pri kateri so vir, distribucija in ponor integralni deli stavbe. Ničenergijska stavba je tudi energetski objekt, razlagajo trije strokovnjaki z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo: doc. dr. Živa Kristl in prof. dr. Aleš Krainer s katedre za stavbe in konstrukcijske elemente ter doc. dr. Tomo Cerovšek s katedre za gradbeno informatiko.

Računalniško projektiranje

Pri projektiranju energetskih objektov so potrebni številni strokovni profili: prostorski načrtovalci, arhitekti, gradbeniki, strojniki, strokovnjaki s področja elektrotehnike. Danes pri projektiranju praviloma uporabljamo računalniške aplikacije (3D), ki olajšajo načrtovanje, izboljšajo predstavo, v nekaterih primerih celo olajšajo razumevanje. Pri načrtovanju energetskih objektov postaja uporaba 3D-modelov nepogrešljiva, prav tako tudi sistemi PDMS (angl. product data management systems), ki zagotavljajo večjo učinkovitost pri projektiranju, boljšo komunikacijo, lažjo izdelavo in proučevanje funkcionalnih, stroškovnih, trajnostnih in estetskih vidikov več različic izvedbe, ob tem pa dobimo bolj usklajeno in natančno projektno dokumentacijo ter zagotovimo celostno upravljanje projektnih informacij. Za nadgrajene modele 30 P&P panoge in posel Energetski objekti

gradbenih objektov v 3D se uporablja izraz informacijski model zgradbe – BIM (angl. building information model), ki lahko bistveno izboljša procese pred gradnjo, med njo in po njej ter se lahko uporablja za celoten življenjski cikel gradbenega objekta, vključno z vzdrževanjem. Omenjeni modeli se ne uporabljajo samo za izdelavo klasične projektne dokumentacije v 2D, lahko se uporabljajo neposredno za proizvodnjo sestavnih delov objektov s pomočjo strojev CNC. Geometriji objekta (3D) lahko pripišemo tudi negeometrijske podatke, naredimo izvlečke količin, ustvarimo potrebne sestave in podobno. Model (3D) lahko integriramo z modelnimi in lokacijskimi metodami terminskega planiranja (4D) in s kalkulacijami potrebnih virov in stroškov (5D). Integrirani sistemi dajejo planiranju nove razsežnosti, ki zagotavljajo večjo učinkovitost s kontinuirano rabo virov, manj tveganj ob manjši mobilizaciji virov ter boljšo izvedljivost projekta kot celote, saj se lahko upoštevajo tehnologija izvedbe, ustrezna logika sosledja postopkov in potrebna koordinacija podizvajalcev. Ob sami izvedbi pa se lahko s 3D laserskimi terestičnimi posnetki (TLS) že vgrajenih elementov preverja ustreznost projektne dokumentacije elementov, ki gredo v proizvodnjo ali so pripravljeni za vgradnjo oziroma izvedbo (bodisi delov opreme bodisi stavb). Na podlagi 3D-modela se lahko izdela tudi natančen digitalni PID (projekt izvedenih del), ta model pa se lahko uporablja tudi v sistemih za upravljanje dokumentacije, procesno simulacijo (SCADA ali DCS) ali denimo za prikaz rezultatov analiz CFD (angl. computational fluid dynamics) in


zahtevnost projektiranja ali gradnje v prvi vrsti ni odvisna od velikosti objekta. »Vsi, ki so udeleženi pri gradnji, morajo obvladati svoje strokovno področje, naj bo to jedrska elektrarna ali enodružinska hiša. Nikjer ni rečeno, da tisti, ki projektira jedrsko elektrarno, zna projektirati tudi enodružinsko hišo, čeprav se nekaterim to zdi samoumevno,« razlagajo sogovorniki.

Dr. Živa Kristl, dr. Aleš Krainer in dr. Tomo Cerovšek (z leve) z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo opozarjajo, da v Sloveniji dolgoročno ne bomo kos pogojem, ki jih EU postavlja pri ničenergijskih zgradbah. meritev z virtualno ponazoritvijo merskega mesta ter na splošno v sistemih za avtomatizacijo objektov in ne nazadnje za vzdrževanje. Skratka, z vidika uporabe so prednosti 3D predvsem v aplikacijah modelnih in lokacijskih metod, možnosti integracij, simulacij in analiz na podlagi informacijskih modelov zgradb – navedenega v klasičnih

(2D) predstavitvenih tehnikah in zapisih ni mogoče početi, ugotavljajo sogovorniki.

Pravila določa regulativa

Pri gradnji energetskih objektov najzahtevnejša opravila ureja gradbena regulativa. Treba je natančno določiti, kdo lahko kaj projektira ali izvaja, pri čemer

Vzdrževanje hidroelektrarn v pogojih trga z električno energijo

Z

deregulacijo trga električne energije v začetku novega tisočletja so se pomembno spremenili tudi pogoji in zahteve obratovanja hidroelektrarn na sistemski ravni. Tehnično optimalno obratovanje energetskega sistema in s tem tudi hidroelektrarn je postalo podrejeno optimizaciji finančnih tokov in poslov na trgu električne energije. Posledično so hidroelektrarne še bolj izrazito angažirane za proizvodnjo vršne energije, kar se odraža v kratkotrajnejših in pogostejših zagonih hidroagregatov z velikimi obtežbami, kar se pogosto ne ujema z optimalnimi izkoristki hidropotenciala vodostajev. Pogoji dobave električne energije so se zelo zaostrili in postavljajo pred proizvodna podjetja visoke zahteve glede razpoložljivosti in zanesljivosti obratovanja proizvodnih enot. Zaradi svoje prožnosti in odzivnosti so hidroagregati pomemben člen v sistemski zanki za primarno in sekundarno regulacijo, ki vnaša v obratovanje hidroagregatov dodatno dinamiko. Dinamika

In v katero smer gre razvoj pri gradnji energetskih objektov? Sogovorniki pravijo, da je bilo to objavljeno pred 20 leti v deklaraciji o okolju in razvoju, ki je nastala na konferenci v Riu de Janeiru. Ta je v ospredje postavila potrebe ljudi in trajnostni razvoj, pri čemer imajo ljudje pravico do zdravega in produktivnega življenja v harmoniji z naravo. Trenutno je z učinkovito rabo energije povezan najpomembnejši evropski dokument Direktiva 2010/31/EU evropskega parlamenta in sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev) (EPBDr 31/2010).

Prihodnost: človek in trajnostni razvoj

Evropska uredba (št. 305/2011), ki celovito ureja gradbeno okolje, pri objektih zahteva zagotovitev mehanske odpornosti in stabil-

obratovanja pa seveda neposredno vodi v intenzivnejše in pogostejše vzdrževalne cikle in napore. V elektroenergetskem sektorju se v zadnjih desetletjih ubadamo tudi z zviševanjem povprečne starosti proizvodnih objektov in primanjkljajem proizvedene električne energije na letni ravni, ki ga moramo nadomeščati z uvozom iz tujine. Na povečane pritiske po zniževanju stroškov in zahteve po zagotavljanju visoke stopnje razpoložljivosti in zanesljivosti obratovanja hidroagregatov odgovarjamo v procesu vzdrževanja na dolgi rok s postopnimi spremembami strategij vzdrževanja od pretežno časovno tempiranih k pretežno tempiranim po stanju in trendih z minimiziranjem izpadov proizvodnje zaradi vzdrževalnih posegov in izrednih dogodkov. Uvedba sodobnih strategij vzdrževanja zahteva poleg skrbi za ustrezno organiziranost in specializacijo kadrovskih zmogljivosti tudi uvajanje sodobnih sistemov in metod za sprotni monitoring stanja postrojev. Slednji

med drugim omogočajo tudi zgodnje odkrivanje in ciljno odzivanje na negativna stanja in trende, še preden se zgodijo večja okvara ali odpoved in posledično nepredvideni daljši izpadi proizvodnje. To je zlasti pomembno pri opremi, ki se ji zaradi iztekanja življenjske dobe verjetnost pogostejših okvar in odpovedi povečuje. V zvezi s tem v Soških elektrarnah Nova Gorica (SENG) sledimo dolgoročnim načrtom na kadrovskem področju (projekt optimizacije operativnih ekip na sistemskih hidroelektrarnah in okrepitev kadrovskih zmogljivosti na specialistični ravni), z uvajanjem sistemov za monitoring stanja (denimo sistem CODIS za stalen monitoring vibrodinamičnega stanja hidroagregata) ter ustrezne informacijske podpore strategijam vzdrževanja po stanju (pilotni projekt IPS).

P&P panoge in posel Energetski objekti 31


OGLASNA TEMA nosti, varnost pri požaru, zagotavljanje higiene, zdravja v okolju, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in trajnostno rabo naravnih virov. Slednje pomeni, da morajo biti gradbeni objekti načrtovani, grajeni in zrušeni tako, da je raba naravnih virov trajnostna in da se zagotovijo predvsem: (a) vnovična uporaba ali možnost recikliranja gradbenih objektov, gradbenega materiala in delov po zrušenju; (b) trajnost gradbenih objektov; (c) uporaba okoljsko združljivih surovin in sekundarnih materialov v gradbenih objektih.

Zagate pri nizkoenergijski gradnji

Za projektiranje ločenih proizvodnih in distribucijskih energetskih objektov je v Sloveniji sorazmerno dobro poskrbljeno, vsaj na nekaterih strokovnih področjih, pravijo sogovorniki. Problematike celostnega projektiranja ničenergijskih stavb glede na to, da se v tem segmentu porabi več kot 40 odstotkov energije, pa se v Sloveniji ne zavedamo.

matike oblikovanja bivalnega in delovnega okolja, katere integralni del je tudi raba energije, niso dovolj. Vsaj za silo se je omenjena problematika celostno obravnavala v okviru enega predmeta na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, ki pa je bil ob bolonjski prenovi v okviru smeri gradbeništvo umaknjen iz obveznega programa. Trenutno poteka na tej fakulteti magistrski študij stavbarstvo, kjer je prej našteta problematika celostno zajeta. Zaradi različnih ovir je bil študij uveden šele lani, kar je najmanj dve leti prepozno, v tem šolskem letu pa ni razpisan.

Nove razvojne paradigme

Na katedri za stavbe in konstrukcijske elemente trdijo, da je se treba najprej zavzemati za učinkovitost delovanja sistema bivalnega in delovnega okolja in v drugem koraku za zmanjšanje porabe energije. Nove paradigme na tem področju so: 1. Energetska neodvisnost v bivalnem in delovnem okolju: blizu ničenergijska hiša, tehnologije, kjer so povezani gradnja, materiali, Prva težava pri ničenergijskih stavbah je časovna dimenzija. Po kontrolni sistemi in zaključeni sistemi za zajem in skladiščenje sončne evropski direktivi EPBDr 31/2010 je rok za blizu ničenergijske hiše za energije v stavbi (ovoj). stavbe, ki se financirajo iz javnih sredstev, leto 2018, za vse preostale 2. Individualizacija bivalnega (posamezni prostori v stanovanju) in pa leto 2020. Po tem roku se gradbeno dovoljenje ne bo smelo izdati, delovnega prostora (posamezni in različni prostori v terciaru: bolniče stavba ne bo blizu ničenergijske. Slovenija je na to vse prej kot šnica, šola, pisarna, različne proizvodnje) po kriterijih sonaravnosti pripravljena, opozarjajo sogovorniki. Drugi problem je, da je treba (sustainability) in adaptabilni sistemi (stavbe in prostori v stavbah). za tako radikalne ukrepe pripraviti ustrezne pravne in tehnične 3. Identifikacija obstoječih/novih lokacij za bivanje in delo po kripodlage. Za te dokumente je treba imeti strategijo in jih pravočasno terijih sonaravnosti (sustainability), razpoložljive sončne energije pripraviti. Pri tem sogovorniki upajo, da so kazni, ki so Slovenijo (količina in kakovost sončnega sevanja), ki ne posegajo v prostore doletele s strani EU zaradi neupoštevanja rokov, dovolj dobra šola. za proizvodnjo hrane. 4. Priprava mehanizmov za možnost igranja vlog na različnih ravneh Na koncu, a ne nazadnje so tretji problem kadri. Ozke specializacije (od posameznika do države) v okvirih »nove industrijske revolucije«: na posameznih strokovnih področjih za reševanje celotne proble- CLEAN (klimatske spremembe, voda, ekonomski vplivi), LEAN (nizkoogljična »ekonomija-tehnologija«), ekoučinkovitost, dostop do virov (materiali in energija), MEAN (zaščita pred transformacijskimi ekscesi in destruktivnimi inovacijami, ki ustvarjajo zmagovalce in poražence). 5. Izdelava sistema za ocenjevanje stopnje sonaravnosti (sustainability) na podlagi objektivnih, na znanstvenih dognanjih temelječih kvalitativnih in kvantitativnih kriterijih za vse posege v okolje: ekološki, ekonomski, socialni, zdravstveni, postopkovni kriteriji in kriteriji lokacije, ki bi se moral zaradi večje učinkovitosti pripraviti Energija sonca me bogati in z njo sem neodvisen. na ravni EU.

Sonce Sonce Sonce Sonce Sonce Sonce Sonce dela zame Sonce Sonce dela zame dela zame dela zame dela zame dela zame dela dela delazame zamezame

Energija sonca me bogati in z njo sem neodvisen. Navedena vprašanja je treba obravnavati na vseh ravneh načrtovanja, Energija sonca me bogati in z njo sem neodvisen. Energija sonca me bogati in z bogati njo sem neodvisen. sonca in zneodvisen. njobogati sem omogoča, neodvisen. Enson vam Energija sonca me in z njo sem neodvisen. od uporabnika prek stavbe, upoštevanja urbanega vidika do globalnega Energija soncaEnergija me bogati inme z njo sem Energija me bogati in z njo sem neodvisen. daneodvisen. sončno sonca elektrarno Energija sonca me bogati in z njo sem umeščanja v prostor, razlagajo sogovorniki.

FUTURA DDB / Enson

Energija sonca me bogati in postavite z njo sem neodvisen. z enim samim klikom ali telefonskim klicem!

FUTURA DDB / Enson

A DDB / Enson

URA DDB / Enson

T: +386 1 5003140 Enson vam omogoča, EnsonE:vam omogoča, Enson vam omogoča, ove@iskrazascite.si elektrarno Enson sončno vam omogoča, www.postavielektrarno.si da sončnoEnson elektrarno vam omogoča, da sončno elektrarno Enson vam omogoča, postavite zpostavite enim samim klikom da sončno elektrarno www.enson.eu enim samim klikom Enson vamsamim omogoča, Enson vam elektrarno omogoča, zda sončno elektrarno postavite z enim klikom da sončno ali telefonskim klicem!klikom postavite z enim samim ali telefonskim klicem!z enim da sončno elektrarno postavite klikom dasamim sončno elektrarno ali telefonskim klicem! postavite z enim samim klikom Enson vam omogoča, ali telefonskim T: +386 1 5003140 T:klicem! +386 1 5003140 postavite z enim samim aliklikom telefonskim klicem! ali telefonskim klicem! postavite z enim samim klikom T: +386 1 5003140 sončno elektrarno E: ove@iskrazascite.si E:da ove@iskrazascite.si T: +386 1 5003140 ali +386 telefonskim klicem! ove@iskrazascite.si T: samim +386 E: 1klikom 5003140 www.postavielektrarno.si T: 1 5003140 ali telefonskim klicem! www.postavielektrarno.si postavite z enim

Sonce dela zame

F U T U R A D D B / E n s o nda

E: ove@iskrazascite.si www.enson.eu www.postavielektrarno.si E: ove@iskrazascite.si ove@iskrazascite.si T: +386 1 in5003140 www.enson.eu EnergijaE: sonca me bogati z njo sem neodvisen. www.postavielektrarno.si T: +386 1 5003140 ali telefonskim klicem! www.enson.eu www.postavielektrarno.si www.postavielektrarno.si E: ove@iskrazascite.si www.enson.eu E: ove@iskrazascite.si T: +386 1 5003140 www.enson.eu www.enson.eu www.postavielektrarno.si E: ove@iskrazascite.si www.postavielektrarno.si www.enson.eu Enson vam omogoča, www.postavielektrarno.siwww.enson.eu da sončno elektrarno www.enson.eu postavite z enim samim klikom ali telefonskim klicem!

T: +386 1 5003140 E: ove@iskrazascite.si www.postavielektrarno.si www.enson.eu

Na ravni uporabnika in stavbe je treba razvijati sisteme – lahko so tudi visokotehnološki, ki bodo prijazni za uporabo in enostavni za vgradnjo in vzdrževanje. Najpomembnejša funkcija bivalnega in delovnega okolja je dinamična komunikacija z zunanjim okoljem, kjer gre na ravni urbanističnega načrtovanja v okviru energetske preskrbe predvsem za pravico dostopa do sonca. Pri globalnem umeščanju v prostor pa je temeljno izhodišče, da je razdalja med virom in ponorom čim manjša.

P&P panoge in posel

Energetski objekti so oglasna tema priloge Okolje in energija.

E N S O N J E B L A G O V N A Z N A M K A D R U Ž B E I S K R A Z A Š Č I T E D. O. O.

Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič Enson 95x271+5mm.indd 1

E N S O N J E B L A G O V N A Z N A M K A D R U Ž B E I S K R A Z A Š Č I T E D. O. O.

6/12/12 10:59:31 AM Urednik priloge: Samo Kranjec Tel.: (01) 30 91 558 E-pošta: samo.kranjec@finance.si

E N S O N J E B L A G O V N A Z N A M K A D R U Ž B E I S K R A Z A Š Č I T E D. O. O. E N S O N J E B L A G O V N A Z N A M K A D R U Ž B E I S K R A Z A Š Č I T E D. O. O. E N S O N J E B L A G O V N A Z N A M K A D R U Ž B E I S K R A Z A Š Č I T E D. O. O. NASM OK NAJ D E RBULŽABGEO IV ZN DR UO. ŽB E 6/12/12 ISKRA Z A ŠAM Č I T E D. O. O. E N S O NEnson J E 95x271+5mm.indd B L A G O V N A1 ZEN SN KA RA ZA AM ŠK ČA ITE D. O. 10:59:31

Trženje: Klemen Koštrun Tel.: (01) 51 30 826 E-pošta: klemen.kostrun@finance.si

Matjaž Vrhovnik Tel.: (01) 51 30 824 E-pošta: matjaz.vrhovnik@finance.si

Gašper Vehovec Tel.: (01) 51 30 832 E-pošta: gasper.vehovec@finance.si

Lektoriranje: Julija Klančišar

E N S O N J E B L A G O V N A Z N A M K A D R U Ž B E I S K R A Z A Š Č I T E D. O. O.

32 P&P panoge in posel Energetski objekti E N S O N J E B L A G O V N A Z N A M K A D R U Ž B E I S K R A Z A Š Č I T E D. O. O.

Enson 95x271+5mm.indd 1

E N S O N J E B L A G O V N A6/12/12 ZNAM K A DAM R U Ž B E I S K R A Z A Š Č I T E D. O. O. 10:59:31 Enson 95x271+5mm.indd 1 6/12/12 10:59:31 AM Enson 95x271+5mm.indd E N1 S O N J E B L A G O V N A Z N A M K A D R U Ž B E I S K R A 6/12/12 Z A Š Č10:59:31 I T E D.AM O. O. Enson 95x271+5mm.indd 1 Enson 95x271+5mm.indd 16/12/12 10:59:31 AM 6/12/12 10:59:31 AM Enson 95x271+5mm.indd 1 6/12/12 10:59:31 AM Enson 95x271+5mm.indd 1

6/12/12 10:59:31 AM


C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

www.te-tol.si m.te-tol.si

i

ro

o

bn

v

energija iz

Odločno gradimo nizkoogljično prihodnost prestolnice. S toplotno in električno energijo, proizvedeno iz lesne biomase, smo v letu 2009 zmanjšali izpuste CO2 za 67.000 ton. Z uvedbo zemeljskega plina leta 2015 bo naš ogljični odtis še manjši.

jšujemo C an

O2

Energetsko srce Ljubljane

zm

K

o v lji v i h v


OGLASNA TEMA

Kakovostno delo in znanje

Vzdrževanje jedrskih objektov zahteva visoko usposobljenost, nenehno delo na objektih in razvoj Družba Q Techna se ukvarja z vzdrževanjem jedrskih elektrarn. Izvajajo dela pri nadzoru obratovanja, strojnem vzdrževanju, modifikacijah in novogradnjah, kjer s svojimi storitvami nadzora in zagotavljanja kakovosti pokrivajo zelo široko področje. Storitve opravljajo pri odpiranju in zapiranju reaktorske posode, tlačnika in uparjalnikov, nadzorujejo vzdrževanje ventilov, obes, ventilacije, dvigal, vrat in drugega. Sodelujejo pri modifikacijah na tlačni opremi, rezervoarjih, konstrukcijah in podobno. Opravljajo tudi periodične preglede najbolj izpostavljenih komponent, kot so cevovodi primarnega dela, reaktorska posoda, uparjalnik in tlačna oprema na sekundarni strani. V zadnjem času so močno vključeni tudi v izdelavo komponent za nove elektrarne.

Q Techna je vodilna slovenska družba na področju kontrole in zagotavljanja kakovosti na jedrskem področju. S storitvami smo prisotni v Sloveniji, Evropi in ZDA.

34 P&P panoge in posel Energetski objekti

Visoka usposobljenost

Izvajalec mora biti ustrezno usposobljen, kar kupec preveri s presojami in ga tako uvrsti na spisek odobrenih dobaviteljev za natančno določeno področje. Naročnik tudi pričakuje, da ima več kot polovica, velikokrat pa tri četrtine osebja že izkušnje na jedrskih objektih. Osebje mora biti v stalni kondiciji, kar pomeni, da je na tem področju treba biti dejaven skozi vse leto. V Q Techni tako izvajajo dela pri remontih v ZDA, kjer so v zadnjih sedmih letih delali v 12 različnih elektrarnah na 21 blokih.

Najprej na modelu, potem dejansko

Omenjena dejavnost zahteva tudi raziskovalno delo. V Q Techni so svojo razvojno-raziskovalno skupino registrirali pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS. Njena naloga je razvoj novih tehnologij in kontrolnih postopkov. Kupci pričakujejo vedno nove in zahtevnejše storitve, ki jih je treba velikokrat prilagoditi za posamezen objekt. V ta namen razvijajo preskusno opremo, ki jo pred začetkom del preverijo na ustreznih modelih posameznih komponent. Zgolj pod pogojem, da ta oprema ob preskusni metodi izpolnjuje vse zahteQ TECHNA, Institut za ve tehničnih specifizagotavljanje in kontrolo kacij kupca, jo lahko kakovosti d.o.o. nato uporabijo pri Cvetkova ulica 27 svojem delu. Kupec 1000 LJUBLJANA praviloma prisostvuSLOVENIJA *je pri preskušanju/ info@qtechna.si demonstraciji na www.qtechna.si modelu ter ob tem potrdi kvalifikacijo metode dela.

Vzdrževanje je ključno za delovanje

V

zdrževanje objektov je za kakovostno delovanje elektroenergetskega sistema ključno. Pri tem poznavalci ocenjujejo, da so objekti v okviru slovenskega elektroenergetskega sistema kakovostno vzdrževani.

GEN vzdržuje načrtno

»Stanje proizvodnih objektov v skupini GEN je dobro. Z rednimi vzdrževalnimi deli in investicijskimi vlaganji dosegamo visoko stopnjo razpoložljivosti in obratovalne zanesljivosti ter pripravljenosti. Z učinkovitim nadzorom, vzdrževanjem in posodabljanjem tako zagotavljamo kakovostno obratovanje,« razlaga direktor Martin Novšak. Z leti obratovanja se objekti vedno bolj izrabljajo, vendar v skupini stalno vlagajo v zamenjavo opreme in dograditev objektov, kar omogoča stabilno in učinkovito obratovanje elektrarn.

Elektrarne na spodnji Savi še nove

V verigi spodnjesavskih elektrarn so do danes zgrajene HE Boštanj, HE Blanca in HE Krško. HE Boštanj in HE Blanca sta v obratovanju, na HE Krško pa se končujejo funkcionalni preizkusi pred rednim obratovanjem. »Redno se izvajajo letne revizije, ki zajemajo preglede agregatov in vseh pomožnih sistemov, ki so potrebni za brezhibno delovanje celotne elektrarne. V tem letu je bilo na hidroelektrarnah opravljenih šest letnih revizij agregatov in pregledov skupnih sistemov,« razlaga Marko Kenig, vodja operative vzdrževanja v družbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d. o. o.

Na Soči temeljita prenova

Med elektrarnami, ki delujejo v okviru Soških elektrarn, so tudi take, ki so stare stoletje in več, a zaradi kakovostnega vzdrževanja še danes služijo namenu. Pravkar poteka obnova HE Doblar 1, ki obratuje od leta 1939 in je najstarejša med petimi velikimi hidroelektrarnami, ki obratujejo na Soči. Prenova obsega zamenjavo treh vertikalnih agregatov z novimi s Francisovimi gonilniki in sinhronskimi generatorji ter menjavo pomožnih sistemov in naprav hidroelektrarne. Z novo elektroopremo bo HE Doblar 1 lahko daljinsko vodena, to pa bo omogočilo tudi bistveno višjo stopnjo zanesljivosti obratovanja. Obnova bo končana do sredine prihodnjega leta.


Toplarna Celje – prva naprava za termično izrabo komunalnih odpadkov v Sloveniji Ureditev ravnanja z odpadki je v naši državi zastavljena na regionalni ravni in tako se odpadki savinjske regije obdelujejo v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje, v katerega je vključenih 24 občin savinjske regije. V centru, katerega gradnja je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi, se ločeno zbrani odpadki dodatno presortirajo v sortirnici, biološki odpadki se kompostirajo, mešani komunalni odpadki pa se obdelajo v objektu za mehansko-biološko obdelavo, kjer se ločita lahka in težka frakcija. Izrabi se vse Lahka frakcija se nato v Toplarni Celje termično obdela, težka pa odloži na odlagališču odpadkov. Predelava odpadkov je skladna s hierarhijo ravnanja z odpadki, ki predvideva najprej snovno in šele nato energetsko izrabo. Po celjskem konceptu se tako v Toplarni Celje uporablja samo frakcija odpadkov, ki je ni mogoče snovno izrabiti, sočasno pa jo je zaradi dovolj velikega energetskega potenciala smiselno nameniti za proizvodnjo energije. Takšen energetski potencial se drugje po Sloveniji odlaga na deponije. Pri tem se poleg ekoloških težav zaradi nastajanja toplogrednih plinov in onesnaževanja z izcednimi vodami, če deponije niso ustrezno urejene, pojavlja tudi stiska z deponijskim prostorom. Prav tako pa je odlaganje tega materiala v nasprotju z evropskimi smernicami in domačo zakonodajo. Okoljsko sprejemljivo in ekonomično Namen gradnje regionalnega centra za ravnanje z odpadki (R-CERO Celje) je bil zagotoviti razmere, ki omogočajo tehnološko sodobno in okoljsko sprejemljivo ravnanje z odpadki za celotno regijo. R-CERO Celje je projekt 24 občin savinjske regije, ki so skupaj pristopile k reševanju problematike odpadkov na celosten način. V želji po okoljsko sprejemljivem in ekonomsko učinkovitem ravnanju pa so procese v sistemu ravnanja z odpadki medsebojno povezali in uskladili. Cilji termične obdelave odpadkov so: • zmanjšanje volumna odloženih odpadkov, • izkoriščanje energetskega potenciala odpadkov za soproizvodnjo toplote in elektrike, • zmanjšanje količine toplogrednih plinov, • varno odstranjevanje blata iz ČN Celje. V tehnološki postopek termične obdelave odpadkov sme skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem na leto vstopati 20 tisoč ton predhodno obdelanih komunalnih odpadkov v obliki tako imenovane lahke frakcije s kurilno vrednostjo med 16 in 20

megadžulov na kilogram ter pet tisoč ton blata iz centralne čistilne naprave komunalnih odpadnih voda z največ 30 odstotki suhe snovi, katerega kurilna vrednost znaša 0,486 megadžula na kilogram. Skupna kurilna vrednost mešanice niha med 12 in 16 megadžulov na kilogram. Lahko frakcijo sestavljajo odpadki tekstila, kartona in mehkega papirja (neuporabnega za reciklažo), lesa, plastike, stiropora. Masni delež biorazgradljivega materiala je večji od 50 odstotkov. Taka mešanica odpadkov nosi klasifikacijsko številko odpadka 19 12 10. Naprava obratuje nepretrgano 24 ur na dan in sedem dni v tednu, predvidenih pa je do osem tisoč ur obratovanja na leto. Zaradi prilagajanja naprave toplotnim potrebam glede na poletje in zimo, dan in noč, predvsem pa zaradi na območju savinjske regije zbrane količine odpadkov in njihove kalorične vrednosti je naprava dimenzionirana na toplotno moč parnega kotla 15 megavatov. Sežigalnica daje energijo Domača zakonodaja kurilno napravo Toplarna Celje opredeljuje kot sežigalnico, ki omogoča termično obdelavo nenevarnih odpadkov s proizvodnjo energije. V kompleksu toplarne sta postavljeni naprava za termično obdelavo lahke frakcije odpadkov (LF) in blata iz centralne čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda Celje (BČN) ter plinska kotlovnica, kjer sta nameščena dva vročevodna kotla za zagotavljanje zadostnih količin vroče vode za omrežje daljinskega ogrevanja Celja. Pri termični obdelavi nastala para se uporablja za proizvodnjo električne energije in pripravo vroče vode za ogrevanje Celja po daljinskem omrežju. Dvostopenjski sežig na rešetki omogoča zelo dobro kontroliran proces zgorevanja in razmeroma majhne izpuste prahu. Poleg zagotovitve popolnega zgorevanja je največji poudarek namenjen čiščenju dimnih plinov. Večstopenjski sistem čiščenja zagotavlja izredno majhne izpuste. Rezultati meritev kažejo, da so izpusti bistveno manjši, kot določajo predpisi, in pomenijo minimalen vpliv na okolje.

Od leta 2009, ko je Toplarna Celje uvedla termično obdelavo odpadkov, je obdelala 58.800 ton lahke frakcije in 7.030 ton mulja iz čistilne naprave. Pri tem je nastalo 7.980 ton pepela na rešetki, ki se je odložil v okviru regijskega centra na odlagališču odpadkov, in 2.909 ton ostankov po čiščenju dimnih plinov, ki so se izvozili v tujino, ker v Sloveniji ni primernega odlagališča nevarnih odpadkov. Proizvedena električna energija in toplota, ki sta odvedeni v ustrezni distribucijski omrežji, pri obratovanju z 80-odstotno zmogljivostjo zadoščata za pokrivanje potreb po električni energiji za okoli tisoč, za ogrevanje pa za 1.200 gospodinjstev. Toplarna Celje pozitivna referenca za Slovenijo Odpadki so vir energije, ki jih je mogoče ob ustrezni organiziranosti celostnega sistema ravnanja z odpadki v primernih napravah izkoristiti v okviru zakonsko dovoljenih vplivov na okolje. S Toplarno Celje je Slovenija dobila prvi objekt te vrste, ki s svojim obratovanjem in izkušnjami pomeni izredno pozitivno referenco pri načrtovanju in umeščanju podobnih objektov po državi. Takšna izraba odpadkov pomeni zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ter racionalnejše ravnanje z energenti in omejenim prostorom, ki ga imamo na voljo za odlaganje odpadkov. Za ilustracijo: količina termično obdelane lahke frakcije bi površino nogometnega igrišča prekrila 34 metrov na debelo. Menim, da ta podatek dovolj nazorno ponazarja, kje je ekonomika gradnje takšnih naprav. To je treba poudariti, ker sicer v javnosti vlada zmotno mišljenje, da prodaja proizvedene energije pokriva stroške obratovanja. Zavedati se moramo, da je za ohranjanje kakovosti bivalnega okolja treba zagotavljati čim manjše izpuste, kar pa pomeni bistveno višje obratovalne stroške kot pri kurjenju drugih energentov. Če povzamem, toplarna je prvenstveno ekološki objekt, pridobivanje toplote in elektrike je v drugem planu, vsekakor pa zelo koristno v vseh pogledih. Janez Peterman, univ. dipl. inž. str.

Emisije v dimniku in imisije 300 metrov od toplarne so kontinuirano spremljane z najsodobnejšo opremo, podatki pa so vseskozi na voljo širši javnosti. Izkušnje so dobre Dosedanje izkušnje obratovanja Toplarne Celje kažejo na tesno vključenost tega objekta v shemo celostnega ravnanja z odpadki.


OGLASNA TEMA

Obratovanje in vzdrževanje prenosnega omrežja V visokonapetostno prenosno omrežje sodijo daljnovodi, razdelilne transformatorske postaje in razdelilne postaje

Žilni sistem slovenskega elektroenergetskega sistema je visokonapetostno prenosno omrežje, za katerega skrbi Eles. Namenjeno je prenosu električne energije od velikih proizvajalcev – hidroelektrarn, termoelektrarn in jedrske elektrarne – do distribucijskih omrežij in neposrednih odjemalcev v tem omrežju: železarn Štore, Ravne in Jesenice, industrijskih objektov v Rušah ter tovarne aluminija Kidričevo. Prenosno omrežje služi tudi uvozu, izvozu in tranzitu električne energije med elektroenergetskimi sistemi sosednjih držav.

Razvejeno omrežje

Med prenosne objekte v okviru visokona-

petostnega omrežja štejemo daljnovode, razdelilne transformatorske postaje in razdelilne postaje. Eles skrbi za 508 kilometrov daljnovodov na 400-kilovoltni napetostni ravni, 328 kilometrov daljnovodov na 220 kilovoltov napetosti in 1.767 kilometrov 110-kilovoltnih daljnovodov. Iz visokonapetostnih razdelilnih transformatorskih postaj potekajo neposredno ali prek transformatorjev daljnovodne povezave od proizvajalcev električne energije do prevzemnega mesta na prenosnem omrežju uporabnikov na tej ravni. Eles vzdržuje in upravlja 24 razdelilnih transformatorskih postaj s 27 energetskimi transformatorji, ki so razporejene po vsej Sloveniji. Največje med njimi so

v Beričevem, Podlogu, Mariboru, Divači, Okroglem in Krškem.

Redno vzdrževanje

Eles skrbi tudi za vzdrževanje celotnega prenosnega omrežja. Delovanje daljnovodov redno spremljajo prek informacijskih sistemov, opravljajo pa tudi preglede daljnovodnih tras na terenu. Med najpogostejše vzdrževalne ukrepe sodijo vzdrževanje podrasti in sečnja drevja pod daljnovodi ter barvanje daljnovodnih stebrov. Občasno zamenjujejo tudi vodnike ter spončno, pritrdilno in izolacijsko opremo daljnovodov. Na razdelilnih transformatorskih postajah pa skrbijo za zamenjavo dotrajane ali poškodovane visokonapetostne opreme. INŽENIRING NA PODRO»JU: • daljinovodov, prenosnih in razdelnih omreæij • transformatorskih in razdelilnih postaj ter razklopišË vseh napetostnih nivojev • razsvetljave prometnih, industrijskih in športnih objektov ter æiËnic za javni promet • elektrifikacije æeleznic s pripadajoËimi objekti in napravami

DALEKOVOD Inženiring in trgovina d.o.o., Ljubljana Zavetiška 1, 1000 Ljubljana tel.: 01 256 15 98, faks: 01 256 15 96 e-pošta: info@dalekovod.si

www.dalekovod.com

36 P&P panoge in posel Energetski objekti

POSREDUJEMO: • idejne zasnove • projektiranje • gradbena in elektromontažna dela • zagon sistemov TRŽIMO OPREMO ZA: • elektrogospodarska prenosna in razdelilna omrežja • elektrificirane železniške vozne mreže


Do povečanja proizvodnje s prenovami in alternativnimi viri Dravske elektrarne Maribor s številnimi novimi projekti ohranjajo položaj največjega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji S ciljem, da ohranijo položaj vodilnega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, Dravske elektrarne Maribor (DEM) svojo dejavnost pridobivanja elektrike iz energije vode širijo še na druga področja obnovljivih virov energije (OVE), kot so energija sonca, geotermalna in vetrna. DEM so eden od stebrov proizvodnje električne energije pri nas in eden od najpomembnejših členov nacionalnih naložb v energetiko. Pokrivajo četrtino vseh potreb po elektriki v državi, količina elektrike, proizvedene v DEM, pa hkrati pomeni 80 odstotkov vse energije, ki je v Sloveniji proizvedena iz obnovljivih, okolju prijaznih virov. Ob tem sta vzdrževanje in prenova zmogljivosti eno izmed glavnih vodil delovanja DEM za zagotavljanje ustrezne obratovalne sposobnosti HE. Da bi z najmanjšimi možnimi vlaganji maksimizirali proizvodnjo, so se v DEM najprej

lotili prenov obstoječih zmogljivosti. Pred leti so prenovili zgornjedravske elektrarne. Nedavno so končali pomembno etapo prenove največje slovenske hidroelektrarne, HE Zlatoličje, ki bo v celoti obnovljena še pred iztekom leta, v okviru njene prenove pa so prenovili tudi malo HE Melje. Male HE lahko poleg novih zmogljivosti dodatno izboljšajo izkoristek starih, zato so še posebno dragocene. Zato se bo HE v Meljah kmalu pridružila mala HE v Rušah. Vzporedno projektom prenove tečejo dejavnosti za gradnjo črpalne HE Kozjak, za katero je vlada lani izdala urebo o državnem prostorskem načrtu. V teku sta projektiranje in izbor najustreznejše tehnično-tehnološke rešitve. Opravljena bodo še različna raziskovalna dela, v prvi vrsti geološko-geomehanske raziskave območja. Potem bo treba pridobiti soglasja in izdelati projekt, ki je potreben za začetek gradnje. HE Kozjak je zahtevna tako z vidika projektiranja kot tudi umeščanja v prostor.

Velik izziv pri umeščanju v prostor je tudi načrtovanje HE na Muri, natančneje HE Hrastje Mota, za katero se je začel postopek priprave državnega prostorskega načrta, ki ga koordinira ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Izjemno pomembno je usklajevanje investitorja, lokalnih skupnostih in okoljevarstvenikov, ki je že steklo. Energetsko je reka Mura zelo ugodna glede na razporeditev pretokov, vsekakor pa je pomemben element naravno okolje, tako da je treba poskrbeti za celostno rešitev, v kateri bo upoštevana tudi ekologija. A niso le vodni viri tisti, na katere stavijo v DEM. V Zlatoličju že obratuje sončna elektrarna z močjo 64,5 kilovata, do konca leta 2012 pa naj bi sončne elektrarne na tej lokaciji proizvedle že 190 kilovatov. Dokumentacija se pripravlja še za objekte sončnih elektrarn v Žalcu, Rušah, Mariboru in Forminu. Skupaj s tistimi v Zlatoličju naj bi do konca leta 2012 proizvedle okoli 1.835 kilovatov dodatne električne energije. Ob koncu pa moramo omeniti še dva pilotna projekta, ki sta zanimiva tako po viru kot po njuni lokaciji. To sta projekt suhih vrtin za pridobivanje toplote in elektrike v Lendavi ter z NEP usklajeni projekt za izvedbo meritev jakosti vetra na območju Pohorja.


INTERVJU

Marc Steffen Unger

Raje kot d država z

 Težko si je predstavljati, da bi znižanje nekaterih davkov, ki jih plačujejo vaša podjetja, pripomoglo k uravnoteženosti javnih financ. Vendar če se denar prelije iz enih davkov v druge – zelene, je to povsem izvedljivo in pošteno. Tako trdi Kai Schlegelmilch. Andreja Šalamun andreja.salamun@finance.si

Bili ste eden izmed snovalcev tako imenovanih zelenih oziroma okoljskih davkov v Nemčiji. Lahko pojasnite, kaj ti davki sploh so?

Ekodavki so bili v Nemčiji vključeni v sveženj reform – bili so del tako imenovane ekološke davčne reforme (ETR), ki je omogočila nižje prispevke za socialno varnost v skladu za pokojnine, uvedbo davka na električno energijo ter povišanje drugih davkov na energijo za ogrevanje in pogonska goriva. Zmanjšala se je davčna obremenitev stroškov dela in se preusmerila na obdavčevanje porabe okoljskih virov. Izračunali smo, da smo tako preusmerili okoli dva odstotka skupnih davčnih prihodkov. Višji davki na porabo energije so bili dobra spodbuda za varčevanje in učinkovito rabo, to pa je sprožilo več inovacij na področju novih tehnologij. Z nižanjem stroškov dela je postala delovna sila cenejša, kar je omogočalo ohranjanje delovnih mest, hkrati pa so nastajala nova – predvsem na področju obnovljivih virov energije.

Je gospodarstvo zaradi zelenih davkov kaj pridobilo?

Gospodarska rast je večja, stroški dela so se znižali, ne da bi se znižale plače. Nasprotno, nekatere so se celo zvišale. Število 38 P&P panoge in posel Okolje in energija

delovnih mest se je od leta 2010 povečalo za 250 tisoč, izpusti ogljikovega dioksida so manjši za tri odstotke. Nikoli prej nismo opazili zmanjšanja porabe goriva za prevoz in z njim povezanih izpustov, zdaj pa se to dogaja že od leta 2000. Prvič narašča število potnikov, ki uporabljajo javni prevoz in souporabljajo avtomobile. Zaradi manjše porabe energije smo prihranili milijarde evrov, ki bi jih morali plačati za uvoz dragih fosilnih goriv. Ta denar smo porabili doma, s tem spodbudili povpraševanje in ustvarili nova delovna mesta. Gospodarstvo je postalo bolj učinkovito in s tem bolj konkurenčno.

Kaj pa negativne posledice uvedbe ekološke davčne reforme?

Ni jih bilo, saj jih je preprečila prefinjena oblika reforme. Davki so bili napovedani vnaprej, naraščali so po predvidljivih in pričakovanih korakih, tako da so se lahko vsi pripravili. Za podjetja, ki so veliki porabniki energije, je davčna stopnja nižja, kar jim pomaga pri ohranjanju konkurenčnosti, zato ni selitve proizvodnje v druge države. Številna podjetja so z uvedbo te reforme pridobila – zmanjšala so porabo energije in s tem znižala stroške, ljudje pa so več povpraševali po njihovih energetsko učinkovitih in varčnih izdelkih in storitvah. Na voljo so bile tudi davčne olajšave za učinkovite tehnologije in javni prevoz.

Tako svetuje Kai Schlegelm magal uvesti zeleno davčno prihranila okoli milijardo e

KDO JE KAI SCHLEGELMILCH Kai Schlegelmilch dela za nemško okoljsko ministrstvo, evropsko komisijo in številne druge organizacije. Je ustanovni član in podpredsednik nevladne organizacije Green Budget Germany/Europe. Bančnik in politični ekonomist po izobrazbi se že več let ukvarja z zelenimi davki, med drugim je kot projektni vodja odigral glavno vlogo pri uvajanju ekološke davčne reforme v Nemčiji. Številnim državam svetuje in pomaga pri uvajanju zelene davčne reforme.

Koliko je Nemčijo stala uvedba teh davkov?

Strošek za javni sektor je bil nizek: le 0,16 odstotka pridobljenega prihodka so porabili za administracijo. Gre za položaj, v katerem vsi pridobijo in ki ne prinaša dodatnih stroškov, razen tistih, ki so jih imeli politiki med odločanjem. Mimogrede, odločitev gotovo ni bila lahka, saj se je cena za sod nafte z devetih dolarjev leta 1998 povišala na 36 dolarjev v letu 2000. Vendar pa je bilo prav tveganje naraščajočih cen energentov dober argument za prepričevanje, da je pametno vlagati v učinkovite tehnologije, kar naj bi spodbujali višji ekodavki.

Ali bi bili lahko zeleni davki tudi rešitev za izhod iz krize?

Pravzaprav so za to odlični! Tudi za Slovenijo, glede na to, da je predsednik vlade Janez Janša pred nedavnim napovedal, da bi lahko Slovenija oktobra bankrotirala. Seveda je smiselno, da začnete zmanjševati izdatke, predvsem tiste, ki so škodljivi za okolje. Če to ne bo učinkovalo, bi morda morali povišati davke. Kako v tej krizi najbolje uravnotežiti javne finance, je pokazala nedavna raziskava. Ugotavlja, da k temu zelo pripomore obdav-


ot davek na delo naj a zviša okoljske dajatve

hlegelmilch iz Green Budget Germany/Europe, ki je pred leti podavčno reformo v Nemčiji. Trdi, da je ta nemškemu gospodarstvu ijardo evrov in da so zeleni davki odlični za boj s krizo. čitev ogljika in energije, ter odkriva prednosti njihovega obdavčenja v primerjavi z drugimi oblikami posrednega in neposrednega obdavčenja rasti podjetja in zaposlovanja. Ta pristop podpirajo tudi nekdanji nemški finančni minister Hans Eichel, ki je uvedel ETR, visoki oblikovalci politik iz drugih držav in nekdanji evropski komisarji.

Kaj pravzaprav lahko z zelenimi davki pridobimo?

So odlična podlaga, da družba postane učinkovitejša, da postanejo obnovljivi viri energije donosni in se gospodarstvo preoblikuje v zeleno oziroma do okolja prijazno. Prinašajo nova delovna mesta, manjšo porabo energije in nižje stroške, večjo energetsko učinkovitost, večjo konkurenčnost, zmanjšanje izpustov, s tem pa varstvo okolja in zdravja ljudi. Milijone evrov, ki bi jih sicer porabili za uvoz fosilnih energentov, lahko prihranite.

Slovenski podjetniki se zelenih davkov bojijo ...

Položaj v vaši državi spremljam že od leta 1997, saj sem bil takrat soavtor študije o možnostih za okoljsko fiskalno reformo v Sloveniji. Zavedam se naraščajočega letnega proračunskega primanjkljaja, ki je zelo velik, skupnega javnega dolga in znova visoke stopnje brezposelnosti. Zato si je gotovo težko predstavljati, da bi znižanje nekaterih davkov, ki jih plačujejo podjetja, pripomoglo k uravnoteženosti javnih financ. Vendar če se denar pravzaprav prelije iz enih davkov v druge – zelene, je to povsem izvedljivo in pošteno.

Toda podjetniki so prepričani, da jih bodo zeleni davki le še dodatno udarili po žepu.

Razumem strahove tistih, ki ne vedo, ka-

ko se zeleni davki oblikujejo. Vendar sem prepričan, da se znajo podjetniki dobro spopadati z neznankami. Obstaja vrsta dejavnosti, ki bodo v prihodnje prinašale rast in delovna mesta – informacijske, komunikacijske in okoljske tehnologije pozdravljajo politiko, ki ne draži dela, ampak uvaja davek na uporabo virov in izpuste. To odpira nove tržne priložnosti in spodbuja njihovo konkurenčnost.

Industrije ne sestavljajo le proizvajalci okoljskih tehnologij …

V industriji obstaja veliko različnih interesov, vendar upoštevanje interesov energetsko zelo intenzivnih podjetij navadno ne pomaga graditi gospodarstva prihodnosti. Tako energije kakor tudi virov bo primanjkovalo, kar pomeni, da bodo cene naraščale. Zato je pametno, da začnemo čim hitreje spodbujati razvoj podjetij, ki poslujejo trajnostno. Morda bodo davki, ki jih bodo morala podjetja plačevati za večjo porabo energije, boljša spodbuda kot na primer davek na dobiček. Zadnjemu se namreč nikakor ne morejo izogniti, medtem ko lahko davek na energijo z ustvarjalnostjo in inovacijami, ki jih bodo pripeljale do večje energetske učinkovitosti, občutno znižajo. V Nemčiji je gospodarstvo zaradi uvedbe ETR pridobilo okoli milijardo evrov, zato ne vidim razlogov za strah.

Kako naj se Slovenija loti uvajanja zelene davčne reforme?

Ne morem vam dati konkretnih nasvetov, lahko pa vam povem, da je treba tako reformo vključiti v sveženj strukturnih reform, ki jih tako ali tako potrebujete. Ker bo treba zmanjšati odhodke, je pomembno, da najprej zmanjšate tiste, ki škodujejo okolju in niso trajnostni, hkrati pa po nepotrebnem odžirajo davkoplačevalski denar.

Katere davke lahko nadomestijo zeleni davki oziroma bi jih morali?

Gotovo bi morali prihodki iz zelenih davkov postopoma zamenjati prihodke, ki jih prinese obdavčevanje dela, saj to ogroža delovna mesta. Vendar pa je v zdajšnji krizi lahko to vprašanje zavajajoče. Morda bi se bilo bolje vprašati, kako bi lahko vlade konsolidirale svoje proračune in hkrati s tem povzročile najmanjšo gospodarsko škodo. Čeprav si v trenutnih razmerah država ne more privoščiti znižanja davkov, je po mojem mnenju bolje, da namesto drugih davkov poveča okoljske dajatve.

Slišati je pomisleke, da ta hip res ne potrebujemo novih davkov, saj bi njihova uvedba le še oslabila že tako oslabljeno gospodarstvo. Kako to komentirate?

Treba je najti pravo ravnotežje za uravnoteženje javnih financ z zmanjšanjem izdatkov in povišanjem davkov ter hkrati z usmerjenimi naložbami spodbujati rast. Davek na ogljikov dioksid in davek na energijo veliko manj vplivata na kupno moč kot neposredni davki, kot je davek na delo, ki so že zdaj zelo visoki. Zeleni davki bi okrepili gospodarstvo veliko bolj kot povišanje drugih davkov, saj podjetnike usmerjajo k neizkoriščenim potencialom – k energetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije, kot je vaš velikanski gozdni potencial. V nemških podjetjih gre kar 40 odstotkov stroškov za energijo in materiale, za zaposlene le 18 odstotkov, zato je še vedno dovolj prostora za učinkovito rabo energije in virov ter nižanje stroškov na teh področjih. Ogljik, energija in drugi viri lahko tako priskrbijo vmesni stabilen vir prihodkov. *Intervju je v celoti objavljen na spletni strani (www.oe.finance.si). P&P panoge in posel Okolje in energija 39


ZELENA JAVNA NAROČILA

Počasi capljamo za Dunajem Miloš Milač

D

unaj že 14 let sistematično razvija zelena javna naročila, vsako leto z njimi prihrani 17 milijonov evrov in 30 tisoč ton ogljikovega dioksida. Slovenija, ki je po obsegu javnih naročil primerljiva z Dunajem, to prakso izvaja šele tri leta, učinki pa se vidijo le v rastočem deležu tovrstnih naročil. Ministrstvo za finance delež zelenih javnih naročil v vseh oddanih naročilih spremlja od leta 2009. Takrat je bilo oddanih 415 zelenih javnih naročil v skupni vrednosti 246,32 milijona evrov, delež zelenega javnega naročanja pa je znašal 8,9 odstotka vrednosti vseh javnih naročil. Predlanskim se je delež zelenih javnih naročil že povečal na 11,2 odstotka, sama vrednost pa je upadla na 203 milijone evrov, kar je posledica splošnega zmanjšanja števila javnih naročil.

Prihranki so, izračunov ni

Koliko denarja in ton ogljikovega dioksida so nam prihranila zelena javna naročila – oboje so na Dunaju zelo natančno izračunali –, na našem finančnem ministrstvu ne znajo oceniti. Pravijo pa, da bodo ti prihranki opazni. O tem so jih prepričale analize posledic zelenega javnega naročanja v sedmih evropskih državah (Švedska, Finska, Danska, Nizozemska, Nemčija, Velika Britanija in Avstrija), ki dokazujejo, da je z vključevanjem okoljskih meril v javno naročanje mogoče doseči tako zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida kakor tudi finančne prihranke.

Smo na začetku, a potencial je velik

Da je zeleno javno naročanje v Sloveniji šele na začetku poti, potrjuje tudi prvi človek Jelovice Gregor Benčina. »Glede na naravne danosti in zdajšnje razmere v svetu imamo gotovo priložnost, da postanemo na tem področju ena vzorčnih držav. Z zelenim javnim naročanjem lahko spodbudimo nove razvojne smernice v številnih panogah, to pa bi lahko pomenilo nove inovativne rešitve, boljše izkoriščanje domačih potencialov in tudi zagon novega gospodarskega cikla,« je prepričan Benčina.

Vlada mora usmerjati in izobraževati

Jožef Babič iz AJM odgovornost za razvoj javnega naročanja polaga na ramena vlade. Želi si, da bi smernice in navodila upoštevali 40 P&P panoge in posel Okolje in energija

Izdelki iz lesa so eno izmed področij, kjer je mogoče ustvariti prihranke pri ceni oziroma stroških in zmanjšati ogljični odtis v življenjski dobi izdelka. priporočila in sklepe evropske komisije pri določanju tehničnih in okoljskih meril za posamezne skupine izdelkov. »Ob tem bi morali veliko več poudarka nameniti izobraževanju ter zagotoviti močno politično in strokovno podporo. Ob pomoči strokovnjakov – specialistov za posamezna področja –, ki izhajajo iz industrije, bi morali sestavljati vplivne strokovne ekipe, ki bi spodbujale do okolja prijazne materiale in izdelke, pa ne zgolj po finančni plati in rabi energije, ampak še zlasti po energetski učinkovitosti v fazi uporabe izdelka. Prav te skupine morajo sodelovati pri izdelavi uredbe o znaku EU za okolje,« meni Babič.

Na Dunaju vse to že znajo in izvajajo

Predlog sistematizacije je podoben tistemu, ki ga že 14 let izvaja Dunaj. Pri projektu zelenega javnega naročanja v glavnem mestu Avstrije sodelujejo različni oddelki v okviru dunajske administracije. Specializirane delovne skupine so odgovorne za pripravo posameznih meril, ustanovljeni so bili tudi posvetovalni odbori za pravne zadeve, organizacijske zadeve in za odnose z javnostjo. Skupno pri projektu dela več kot 200 notranjih sodelavcev in zunanjih strokovnjakov. Peter Bajec z ministrstva za finance na to pravi, da se moramo zavedati, da ima Avstrija dolgo zgodovino zelenih javnih naročil. »Uvedbe zelenega javnega naročanja so se lotili sistematično. Veliko predmetov nabav so standardizirali ter v sodelovanju z industrijo razvili posebne okoljske oznake in kataloge z zelenimi izdelki in storitvami, s tem pa zeleno javno naročanje precej olajšali,« pojasni Bajec.

11,2%

je bil delež zelenih javnih naročil v skupni vrednosti javnih naročil slovenske vlade leta 2010, kar je 2,3 odstotne točke več kot leta 2009. Za lani podatkov še ni.

Na Dunaju za zelene izdelke vsako leto pet milijonov evrov javnega denarja

»Na zmanjšanje izpustov najbolj vpliva zeleno javno naročanje pisarniškega papirja, tekstila, vrtnarskih storitev in gradenj. Finančni prihranki so mogoči zlasti zaradi upoštevanja stroškov v celotni življenjski dobi blaga, storitve oziroma gradnje, torej z zelenim javnim naročanjem gradenj, elektronske pisarniške opreme, čistil in storitev čiščenja, transporta in električne energije,« pravijo na ministrstvu. Na Dunaju vsako leto porabijo približno pet milijonov evrov za nakup izdelkov in storitev, od tekstila in detergentov do pisarniškega materiala in pohištva, od gradbenega materiala in gradbenih storitev do celostnih storitev.

Merilo so stroški, ne cena

Bajec pravi, da je cena tudi pri klasičnem javnem naročanju le eden izmed pomembnih elementov. Pri zelenem javnem naročanju pomen cene ni nič manjši kot pri klasičnem, dodaja sogovornik in poudarja, da pri zelenih javnih naročilih naročniki pogosto ne upoštevajo le nakupne cene, ampak stroške v celotni življenjski dobi predmeta naročanja, kar je gotovo bolj gospodarno. »To bo v prihodnosti verjetno obvezno za vsa javna naročila. Nove evropske direktive, ki so v obravnavi pri svetu EU, namreč namesto merila najnižje cene uvajajo merilo najnižjih stroškov.«

Irena Herak Usenik

milos.milac@finance.si


KAKO USPETI NA ZELENIH JAVNIH RAZPISIH

Uvrstite se v ekokatalog

Miloš Milač

Prvi človek Jelovice Gregor Benčina podjetjem svetuje spremembo miselnosti. Prepričan je, da se je treba z doseganja najnižje cene, kar lahko deluje le kratkoročno, preusmeriti na izpolnjevanje trajnostnih rešitev, s katerimi lahko podjetje doseže dolgoročne uspehe tudi pri zelenih javnih naročilih.

milos.milac@finance.si

Pri zelenih javnih naročilih končna cena izdelka ni edino merilo za izbor. Pomembnejša je denimo cena oziroma strošek izdelka v celotnem življenjskem ciklu. To merilo prinaša priložnosti inovativnejšim podjetjem, ki krepijo trajnostni razvoj.

Z njim se strinja Jožef Babič iz družbe AJM. Pravi, da je pomembno načelo doseganja ugodnih stroškov z izdelkom v življenjski dobi uporabe in vrednotenja kvalitativnih meril pri izbiri ponudnikov. V katalogu The Ecolabel Catalogue, v katerem so navedeni nosilci evropskega znaka za okolje, je zelo malo slovenskih podjetij in njihovih izdelkov. Na tem področju smo na evropskem dnu, trdi sogovornik.

Zelena javna naročila preusmerjajo širšo družbo z merila najnižje cene, ki je kratkoročne narave, k dolgoročnim trajnostnim rešitvam.

Dunaj za zgled

Takšen katalog za spodbujanje do okolja prijaznih naročil uporabljajo pri javnem naročanju tudi na Dunaju, ki je zgled drugim evropskim mestom. Katalog s seznamom okoljskih meril naročniku omogoča hitrejše sprejemanje odločitev brez veliko dodatnega dela. Pri nas po besedah Gregorja Benčine zeleno javno naročilo od priprave do izvedbe traja več mesecev, lahko tudi leto dni.

O

G

L

A

S

Jelovica

Tako meni predsednik uprave Jelovice Gregor Benčina.

»Podjetja, ki želijo sodelovati pri zelenih javnih naročilih, bodo morala v prihodnosti vseskozi prilagajati ponudbo in izpolnjevati okoljske zahteve, ki se bodo zaostrovale,« pravi Peter Bajec z ministrstva za finance. Po njegovih besedah je izkazovanje izpolnjevanja okoljskih zahtev preprostejše s certifikati oziroma potrdili neodvisnih organov, zato je smiselno, da se podjetja vključijo v različne certifikacijske sheme in pridobijo na primer evropski znak za okolje, EMAS, ISO 9001 in podobno.

Eko ne sme biti edina prednost

»Ekološke lastnosti niso edino merilo, vaš izdelek mora imeti še druge prednosti,« pa trdi Marko Sitar iz družbe Eurogume, ki izdeluje obnovljene pnevmatike za tovorna vozila s trakovi iz ekološkega kavčuka. Sitar meni, da ga lahko do posla z javno upravo pripeljejo druge lastnosti njegovega izdelka, na primer daljša življenjska doba pnevmatik, zato so te v celotni življenjski dobi uporabe cenejše od običajnih. Prepričan je, da daljšo dobo omogoča naravna in bolj kakovostna surovina. P&P panoge in posel Okolje in energija 41


LOKALNO POVEZOVANJE

Zadruga Dobrina gradi pravično trgovino z živili

Kmetom ponujajo višje odkupne cene kot druge zadruge, šolam in vrtcem pa varno lokalno pridelano hrano

petra.subic@finance.si

V

Zadrugi Dobrina iz Jurovskega Dola razvijajo trajnostno lokalno preskrbo mest s sezonsko zelenjavo, sadjem in drugimi dobrotami z okoliških kmetij. Namesto ustvarjanja dobička spodbujajo razvoj malih kmetij in ekološkega kmetovanja ter zagotavljanje pravične trgovine z živili in pravičnega plačila kmetov. V Zadrugo Dobrina je po slabem letu delovanja povezanih skoraj 30 kmetovalcev iz Slovenskih goric. Največ jih ima dopolnilno dejavnost na kmetiji, kot je peka kruha, po šest je integriranih pridelovalcev in kmetij v preusmeritvi v ekološko pridelavo, dva sta sadjarja, eden pa predeluje sokove. »Od njih odkupujemo sezonske pridelke in domače dobrote kmečkih gospodinj po višjih odkupnih cenah kot druge zadruge, brez dobička pa jih prodajamo predvsem šolam in vrtcem, saj zadruga deluje po načelih socialnega podjetništva,« pojasnjuje Denis Ploj, ki v zadrugi vodi tako imenovani kmečki catering.

Zelene zabojčke bi širili v Lenart in Slovensko Bistrico

Ta pomeni dodatno butično

Pot do večje samooskrbe s hrano

Ko se bodo jeseni preselili v nove prostore Centra alternativne in avtonomne produkcije v Mariboru, bodo tam uredili trgovino. Prihodnje leto se želijo ukvarjati še s predelavo (vlaganjem in sušenjem) zelenjave in sadja. Povečali bi radi količinski odkup od kmetov ter delež pridelkov z ekoloških kmetij in takih, ki se preusmerjajo v ekološko pridelavo, pravi Denis Ploj. Spodbujanje ekološkega kmetovanja vidijo kot možnost za povečanje samooskrbe s hrano, ki je po Plojevih besedah pod 30 odstotki. Zadruga Dobrina deluje v okviru projekta Urbane brazde, ki se financira iz programskega sklopa Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012.

42 P&P panoge in posel Okolje in energija

Vanja Bučar

Petra Šubic

ponudbo zadruge, doslej pa so največ pogostitev kmečkih jedi pripravili za različne dogodke v okviru Evropske prestolnice kulture. Za plače treh redno in štirih občasno zaposlenih v zadrugi zaslužijo s prijavljanjem projektov na razpise, s prodajo sezonske zelenjave in drugih pridelkov po spletu ter tedenskih zelenih zabojčkov po Mariboru, kjer imajo 40 rednih in prav toliko občasnih kupcev. »Če bo dovolj zanimanja, bomo zabojčke razširili še v Lenart in Slovensko Bistrico,« razlaga Ploj. Največji zabojček z osmimi kilogrami zelenjave in sadja stane 20 evrov, najmanjši s tremi kilogrami pridelkov pa devet evrov, pri čemer rednim kupcem dajo evro popusta.

Zadruga Dobrina deluje po načelih socialnega podjetništva, saj dobiček ni njen cilj, razlaga Denis Ploj, vodja nabave in kmečkega cateringa v omenjeni zadrugi.


O

G

L

A

S

Geoplin ponudbo še bolj prilagaja kupcem

Z mag. Primožem Pogačnikom, direktorjem trženja v Geoplinu, smo se pogovarjali o plinskem trgu in Geoplinovih načrtih. Zdi se, da zemeljski plin postaja vse pomembnejši energent. Vsekakor je zemeljski plin energent sedanjosti in tudi prihodnosti ter kot najčistejše fosilno gorivo eden nosilnih energentov pri prehodu v nizkoogljično družbo, predvsem v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Zaloge zemeljskega plina na Zemlji zadostujejo vsaj za naslednjih sto let. Zaradi svojih lastnosti je zemeljski plin lahko univerzalno uporabljiv v gospodinjstvih pri ogrevanju, v industriji kot gorivo ali surovina, v prometu in proizvodnji elektrike. A Slovenija je ena izmed redkih držav z zelo omejeno proizvodnjo elektrike iz zemeljskega plina. In glede na trenutne razmere je subvencioniranje uporabe zemeljskega plina v kogeneracijah enako smiselno kot subvencioniranje obnovljivih virov energije. Slovenija nima večjih nahajališč plina. Kako ga dobivamo? Slovenski trg je majhen in specifičen, nimamo lastne proizvodnje in lastnih skladišč niti lastne virtualne trgovalne točke na področju zemeljskega plina. V Slovenijo zemeljski plin prihaja po plinovodih iz Rusije, severne Afrike in severne Evrope. Geoplin ga nabavlja pri največjih dobaviteljih oziroma proizvajalcih, ki zagotavljajo zanesljivo in fleksibilno oskrbo. Kupujemo ga tudi po dnevno oblikovanih cenah na trgovalnih vozliščih, kjer sodelujemo z največjimi evropskimi energetskimi družbami. Prav tako imamo zakupljena skladišča v Avstriji in na Hrvaškem, kar nam omogoča dodatno zanesljivost in konkurenčnost. Ob ukrajinsko-ruski krizi se je pokazala ranljivost Evrope pri oskrbi z zemeljskim plinom. Česa smo se takrat naučili? Evropska unija je energetsko odvisna od uvoza nafte in zemeljskega plina. Pri tem je za dobavitelje zemeljskega plina pomembna predvsem raznovrstnost nabavnih virov, čemur sledimo tudi mi. Sklenjene imamo dolgoročne pogodbe

s proizvajalci zemeljskega plina, hkrati pa zakupljena tudi skladišča – kombinacija teh dveh virov ter naše znanje nam omogočajo, da odjemalcem zagotavljamo zanesljivo oskrbo, kar smo dokazali tudi ob redukcijah dobave zemeljskega plina ob ukrajinsko-ruski krizi leta 2009 in ob izredno mrzli zimi v minulem letu. V zaostrenih razmerah nihče od naših kupcev ni ostal brez zemeljskega plina. Kako se odzivate na spremenjene tržne in energetske razmere v tujini, ki se izražajo tudi v spremembah na domačem trgu? Na globalne spremembe na evropskem trgu zemeljskega plina se odzivamo s prilagajanjem ponudbe svojim kupcem v Sloveniji in regiji, predvsem z novimi produkti in preoblikovanjem nabavnih poti. Hkrati pa smo okrepili naše dejavnosti v tujini. Naši produkti se usklajujejo z individualnimi potrebami naših partnerjev in temeljijo na različnih podlagah. Izbor naših produktov tako obsega različne kombinacije – od produktov po spremenljivi ali fiksni ceni, ki so vezani na borzne cene plina, do hibridnih produktov, ki so sestavljeni iz plina s plinskih vozlišč (borz) ter plina, dobavljenega po dolgoročnih pogodbah. Spremembe na trgu zemeljskega plina še bolj v ospredje postavljajo kupca, ki bo še bolj tisti, ki bo v prihodnje določal, kateri produkti bodo uspešni in kateri ne. Odziv kupcev na izbor različnih produktov, ki ga ponujamo, nam kaže, da smo na pravi poti. Pravite, da ste uspešno prenovili pogodbe na nabavni strani. Kaj to pomeni za slovenske kupce? Geoplin se v tem letu s ključnimi dobavitelji dogovarja o spremembi nabavnih pogojev in z nekaterimi od njih smo pogajanja že pripeljali do konca. Dosežene pozitivne učinke bomo v sorazmerju prenesli na naše poslovne partnerje. Zakaj je pomembno, da se okrepijo dejavnosti širitve v tujino? Je slovenski trg premajhen?

»Spremembe na trgu zemeljskega plina še bolj v ospredje postavljajo kupca, ki bo še bolj tisti, ki bo v prihodnje določal, kateri produkti bodo uspešni in kateri ne,« pravi mag. Primož Pogačnik, direktor trženja v Geoplinu. Slovenski trg je v zadnjem času pod hudim pritiskom svetovne gospodarske krize, kar se kaže tudi na trgu zemeljskega plina. Tako industrija porabi manj zemeljskega plina, na razmere pa vplivajo tudi podnebne spremembe. Geoplin še naprej želi ostati največji dobavitelj zemeljskega plina v Sloveniji, hkrati pa iščemo možnosti in priložnosti na drugih trgih. In pri tem smo uspešni, saj nam je v prvi polovici tega leta prodaja v tujini narasla za 50 odstotkov glede na prejšnje leto, kar pomeni približno tretjino vseh prodanih količin. Skupna prodaja Geoplina je tako večja kot lani in precej nad pričakovanji. Kako ocenjujete trenutni položaj na trgu zemeljskega plina – predvsem vstop novih konkurentov – in kako to vpliva na vaše poslovanje? Trg zemeljskega plina je na območju EU liberaliziran od leta 2007 in od takrat imamo v Sloveniji tujo in domačo konkurenco. Geoplin končuje proces podaljševanja prodajnih pogodb, ki potečejo leta 2012. Dosedanje delo ocenjujemo kot zelo uspešno, saj smo do tega trenutka pokrili več kot 85 odstotkov količin iz iztekajočih se pogodb, proces sklepanja novih pogodb pa še ni končan. Veseli smo, da smo z veliko večino naših ključnih odjemalcev spet sklenili večletne pogodbe.


ČIŠČENJE VODE

Kljub strogi zakonodaji malo zanimanja za čistilne naprave Naložba v industrijsko čistilno napravo lahko podjetje stane od nekaj deset tisoč pa do nekaj milijonov evrov

Razširili seznam merljivih snovi

Andreja Lončar andreja.loncar@finance.si

Učinkoviti ukrepi - nižji stroški

Podjetje lahko z namestitvijo industrijske čistilne naprave tudi prihrani. Z uvedbo novih tehnologij in postopkov lahko denimo skrajša seznam snovi, o katerih mora po določbah okoljevarstvenega dovoljenja poročati agenciji za okolje (ARSO). »Pri prvih meritvah se določijo snovi, za katere se zaradi morebitnega preseganja mejnih vrednosti opravljajo meritve. Pozneje se lahko, če se izkaže, da so nekateri parametri veliko pod mejnimi vrednostmi, te nehajo meriti,« pravi Potočnik. S tem se znižajo stroški meritev in okoljskih dajatev, ki jih podjetje plačuje državi.

Prvi korak je pridobitev dovoljenj

Prvi in po besedah Branka Medveška iz podjetja Genera odločilni korak pri gradnji čistilnih naprav je projektantski del. Ta med drugim obsega pridobitev potrebnih dovoljenj in soglasij. Tako mora podjetje še pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pred začetkom delovanja proizvodne enote od ARSO pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Tega potrebujejo vsa podjetja, ki presegajo mejne izpuste snovi, in tista, katerih odpadne vode odtekajo neposredno v površinske ali podzemne vode. Letos sprejeta uredba veljavnost dovoljenja podaljšuje s petih na deset let, ob vsaki spremembi na napravi 44 P&P panoge in posel Okolje in energija

10

let velja okoljevarstveno dovoljenje.

Thinkstock

L

astna čistilna naprava podjetju omogoča izpolnjevanje določb okoljske zakonodaje ter zmanjšanje izpustov snovi in toplote v odpadne vode, ki se praviloma izlivajo v bližnje vodotoke ali javno kanalizacijo. Kljub čedalje strožji okoljski zakonodaji in vse večjemu pomenu do okolja prijaznega poslovanja pa podjetja na tem področju varčujejo, ugotavljajo projektanti. »Povpraševanje po industrijskih čistilnih napravah se je od leta 2008 zmanjšalo,« pove Branko Potočnik, direktor podjetja CID Čistilne naprave.

Septembra je začela veljati nova uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. V njej je med drugim dopolnjen seznam snovi, za katere je potreben postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. Dopolnjeni so tudi seznami snovi, ki so predmet vrednotenja kakovosti površinskih in podzemnih vod ter kopalne in pitne vode. Uredba prinaša tudi spremembe in dopolnitve meril za tiste naprave, ki za svoje delovanje ne potrebujejo okoljevarstvenega dovoljenja. Izjeme se nanašajo zlasti na lovilnike olj in čistilne naprave za padavinske odpadne vode ter nekatere naprave, ki odpadne vode odvajajo v javno kanalizacijo.

pa mora podjetje vnovič zaprositi za dovoljenje. Večje čistilne naprave potrebujejo tudi gradbeno dovoljenje. Sledi zasnova čistilne naprave, ki se določi na podlagi študije vpliva na okolje in idejne zasnove. »Ta temelji na količini in vrsti odpadnih vod, razpoložljivem prostoru, finančnih sredstvih in tehnologiji,« pojasni Medvešek. Na podlagi omenjenih dejavnikov se projektanti odločijo za vrsto naprave, ki jih glede na postopek čiščenja delimo na biološke, kemijske, mehansko-fizikalne ali kombinirane.

Ceno določa tudi velikost naprave

Elektronski nadzorni sistem ni dovolj

Investitorji morajo pri pripravi finančne konstrukcije upoštevati še druge stroške, ki jih prinese lastna čistilna naprava. Potočnik opozarja na obratovalne stroške, med drugim za kemikalije in porabljeno energijo. Rešiti je treba tudi vprašanje blata, ki nastaja kot stranski produkt na čistilni napravi – nadaljnja obdelava ali odvoz na odlagališče prinaša dodatne stroške. Pri nekaterih napravah pa je pozimi potrebno tudi dodatno ogrevanje, dodaja Potočnik.

Pri večjih napravah je nadzorni mehanizem centralno voden, posamezni sklopi pa so vodeni z lokalnimi sistemi, pravi Medvešek. Manjše naprave lahko delujejo tudi brez elektronskih nadzornih sistemov. Vendar pa tako Medvešek kakor tudi Potočnik poudarjata, da je pri nadzoru pomemben tudi človeški dejavnik. »Naprave lahko vodite na daljavo, a je za sprotna manjša opravila kljub vsemu potreben operater,« pravi Potočnik.

Na ceno čistilne naprave vplivajo vrsta in stopnja obremenitve odpadne vode ter velikost same naprave. »Medtem ko so v živilski industriji izpusti biološko razgradljivi, gre na primer v farmacevtski industriji za veliko koncentracijo težko razgradljivih in anorganskih snovi,« pravi Potočnik. Tako stane naprava za manjšo zasebno klavnico 80 tisoč evrov, večje farmacevtsko podjetje pa bo zanjo lahko odštelo tudi od šest do sedem milijonov evrov, pojasni.

Upoštevajte dodatne stroške


Z Regeneracijo do čistega okolja Centralna čistilna naprava za 16.500 PE

Čisto okolje postaja iz dneva v dan pomembnejša vrednota. Svet se srečuje z vedno hujšo onesnaženostjo naravnega okolja. Tudi v Sloveniji se razmere slabšajo, vedno večji problem je onesnaženje virov pitne vode. Podjetje Regeneracija, d. o. o., iz Lesc na Gorenjskem si je kot poslovni izziv izbralo ekološki inženiring na področju čiščenja odpadnih vod, ki vključuje projektiranje in gradnjo kanalizacijskih ter vodovodnih sistemov, projektiranje in proizvodnjo bioloških čistilnih naprav, lovilnikov olj in maščob, črpališč, dvoplaščnih posod za hranjenje okolju nevarnih snovi, vodohranov, filtrov za čiščenje zraka in drugih izdelkov iz armiranega poliestra ter polietilena. V zadnjih letih se je Regeneracija specializirala za področje čiščenja komunalnih odpadnih vod. V tem času je izdelala in prodala več kot 700 bioloških čistilnih naprav (ČN) različnih velikosti. Med pomembnejšimi projekti pri čiščenju komunalne odpadne vode, pri katerih je Regeneracija dobavitelj tehnologije in opreme, je tudi centralna čistilna naprava zmogljivosti 16.500 PE (populacijski ekvivalent). SBR REG je biološka čistilna naprava za čiščenje odpadne vode iz stranišč, kopalnic, kuhinj in podobnih virov onesnaženja v gospodinjstvih, poslovnih zgradbah in gostinskih lokalih. Prečiščeno vodo lahko spustimo v ponikalnico ali površinske vode. Pri snovanju biološke čistilne

SLOVENSKI PROIZVOD Male biološke čistilne naprave SBR REG

www.regeneracija.si

naprave je upoštevana dnevna poraba vode 150 litrov na osebo (povprečna dnevna poraba vode v individualni hiši v Sloveniji znaša od 120 do 150 litrov na osebo). Odpadna voda priteka v mehanski del biološke čistilne naprave, kjer se večji delci usedajo. Nato gre v biološko stopnjo, iz katere očiščena voda odteka naprej v ponikalnico ali odprte vode. Biološka čistilna naprava deluje tako, da se v biološki stopnji aktivno blato z mešanjem in prezračevanjem vzdržuje v stalnem gibanju, kar omogoča pospešeno naravno samoočiščenje, saj se raztopljene in neusedljive snovi spremenijo v obliko, ki se lahko useda. Za to so potrebni mikroorganizmi, ki tvorijo razpršeno biomaso. Za rast mikroorganizmov pa mora imeti odpadna voda ustrezno temperaturo, vsebovati mora

hranilne snovi in ustrezno količino kisika. Ti pogoji omogočajo razvoj različnih združb mikroorganizmov, ki prevzamejo organsko in delno mineralno snov iz odpadne vode in jo spremenijo v nove organizme; ti tvorijo kosme aktivnega blata, ki se v fazi mirovanja usedejo. Proces se imenuje biološko kosmičenje in postane možen šele, ko intenzivnost rasti bakterij in drugih mikroorganizmov začne upadati in ko se začnejo izločati naravni polimeri, ki premostijo razdalje med mikroorganizmi. V procesu usedanja se voda zbistri in je očiščena do take mere, da jo je mogoče skladno s predpisi odvajati v vodotoke ali pa lahko ponikne v tla. Biološka čistilna naprava mora biti opremljena z odzračevalnim sistemom, ki omogoča odvod fermentacijskih plinov. Na iztočni cevi mora biti nameščen zračnik premera 110 milimetrov, ki mora biti speljan na sleme strehe ali na od bivalnih prostorov čim bolj oddaljeno mesto oziroma je treba namestiti kemični filter AIRREG, ki je namenjen odstranjevanju neprijetnega vonja. Letos smo v Regeneraciji končali uradno testiranje delovanja MČN velikosti 5 in 50 PE pod pogoji, kot jih predpisuje slovenski standard za male čistilne naprave SIST EN 1256-3:2005+A1:2009, in od pooblaščenega inštituta (TÜV) prejeli izjavo o skladnosti – tako se lahko kot prvi pohvalimo s popolnoma slovenskim proizvodom certificirane kakovosti.


POSLOVANJE BREZ PAPIRJEV

Podjetja še previdna pri uvajanju brezpapirnega poslovanja

Najpomembneje je, da vsako podjetje najde pravo stopnjo svojega brezpapirnega poslovanja; ta naj bo prilagojena velikosti in dejavnosti podjetja

Matic Cvelbar matic.cvelbar@finance.si

P

»Naložba v tehnologijo, ki podpira brezpapirno poslovanje, prinaša prihranke stroškov obdelave, pa tudi dodatne prihodke pri hitrosti obdelave in obravnavi naročil,« razloge za brezpapirno poslovanje podjetij pojasnjuje pomočnica direktorja spletnega trgovca Mimovrste Lea Benedejčič. Prednosti takšnega poslovanja vidi v hitrejšem pretoku informacij in njihovi nemoteni dostopnosti naslovnikom. »Naročila so zaradi elektronske obdelave hitreje obdelana in preglednejša, kupci pa bolj zadovoljni in vseskozi informirani,« pravi sogovornica. »Najpomembneje je, da vsako podjetje najde pravo stopnjo svojega brezpapirnega poslovanja. Ta mora biti prilagojena velikosti in dejavnosti podjetja,« doda.

Podjetja slabo poznajo prednosti

Matjaž Janša iz podjetja Elektronsko pismo Pošte Slovenije pravi, da je zanimanja podjetij za brezpapirno poslovanje veliko, vendar se slovenska podjetja zelo previdno odločajo za uvajanje takšnih storitev. »Glavni razlog je slabo poznavanje prednosti brezpapirnega poslovanja,« meni Janša. Teh pa ni malo; ena izmed glavnih prednosti je hitro iskanje že arhiviranih dokumentov. »Številni dobavitelji že zdaj vedo, da bodo njihove možnosti pri večjih kupcih večje, če bodo dokumente lahko izmenjevali elektronsko. Največja pridobitev pa je dvig kakovosti lastnih storitev in konkurenčnosti,« pravi Janša. 46 P&P panoge in posel Okolje in energija

Thinkstock

odjetniki bodo morali prej ali slej spoznati, da je brezpapirno poslovanje ključ do udobnega in časovno sprejemljivega komuniciranja s kupci, pravijo poznavalci.

Število pošiljk še ni opazneje upadlo

Da se bo poslovanje podjetij prej ali slej preusmerilo iz papirnega v brezpapirno, ugotavljajo tudi pri Pošti Slovenije. »Poštne uprave razvitih evropskih držav se že nekaj let srečujejo z zmanjševanjem števila pisemskih pošiljk. V Sloveniji za zdaj še ne opažamo večjega upada, vendar se je podoben proces uvajanja postopoma že začel tudi pri nas,« pravijo v državni pošti. Pošta Slovenije bo zato v kratkem uvedla Poslovni center, ki bo kot upravitelj razvil celostno ponudbo povezanih informacijskih rešitev, namenjenih podjetjem vseh velikosti. »Poleg klasičnih programskih storitev, kot je e-pošta, bo v Poslovnem centru vse, kar potrebuje malo ali srednje podjetje za poslovanje: strojna oprema, varnostne rešitve, poslovne aplikacije in izobraževanje,« napovedujejo.

ZZZS bo za nov sistem odštel 2,2 milijona evrov

V korak s časom gredo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer za vse izvajalce vseh zdravstvenih dejavnosti uvajajo novo obliko elektronske izmenjave podatkov o opravljenih zdravstvenih storitvah in izdanih materialih. »Zdajšnje papirno poslovanje med izvajalci in ZZZS bo nadomestilo brezpapirno, pri čemer se pravila obračunavanja storitev ne bodo spremenila, ampak le oblika in tehnologija izmenjave obračunskih podatkov,« pojasnijo na ZZZS, kjer so skupaj z glavnimi programskimi hišami izdelali tudi oceno stroškov za nadgradnjo programske opreme. Skupni stroški prehoda po zagotovilih ZZZS ne bodo presegli 2,2 milijona evrov. »To je polovica vseh namenskih sredstev za informatizacijo, ki jih ZZZS zagotavlja vsem izvajalcem v okviru cene zdravstvenih storitev,« dodajo.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K


KAKO SE ZNEBITI FASCIKLOV manjše porabe elektrike, papirja in barvil za tiskalnike.

Matic Cvelbar matic.cvelbar@finance.si

K

Barbara Reya

aj mora podjetje vedeti, preden se odloči za brezpapirno poslovanje? Poleg nakupa programske opreme bo treba dodatno izobraziti zaposlene. Pri prehodu na brezpapirno poslovanje se mora podjetje, predvsem vodstvo, zavedati, da se bodo procesi v organizaciji spremenili. Zato je treba še pred uvedbo takega poslovanja pregledati vse poslovne procese in predvideti, kako bodo potekali, ko bo podjetje začelo delati po novem.

Prednosti brezpapirnega poslovanja vidi tudi v nadzoru, saj so vsi dokumenti na enem mestu, dostop do njih pa je določen z avtorizacijo. »Podjetje lahko natančno določi, do katerega dokumenta lahko kdo dostopa, na voljo pa je tudi sledljivost,« pojasni.

»Izbrati je treba primeren dokumentni sistem, ki bo uporabljen kot orodje,« svetujejo v računovodski hiši Apo Vizija. »Na našem trgu se je v zadnjih letih pojavilo kar nekaj ponudnikov, zato naj jih podjetje primerja in izbere zase najustreznejšega,« še pravijo.

Vodstvo mora sodelovati

Podjetje torej potrebuje dober informacijski sistem, ki bo združljiv z dokumentnim sistemom in napravami za slikovno zajemanje dokumentov, predvsem pa sodelovanje vodstva, ki bo poskrbelo za to, da bodo vsi v podjetju sprejeli nov način dela.

Prihranke vlagajte v kupce

Stroški prehoda na brezpapirno poslovanje se sicer razlikujejo,

WS_trajnostni_Finance_203x130_TISK.pdf 20. avg.. 12 11:53zaradi a njegova uvedba podjetjem prinaša1predvsem prihranke

O

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

G

Vanja Varl iz Apo Vizije dodaja, da brezpapirno poslovanje omogoča tudi gospodarnejšo izrabo časa, dela in prostora, saj ni več potrebe po fasciklih in prostoru za njihovo shranjevanje. Podjetja lahko prihranke vlagajo v kupce, zaposlene, dobavitelje in ne nazadnje v delničarje oziroma družbenike – jim torej razdelijo dobiček, pravi Varlova.

L

A

S


! A N I B E S V A N E J L V O REN

P

HIT:

Investicija v sonËno elektrarno od A do Ž

Celovit pregled prednosti in slabosti, upravnih postopkov ter pridobitve državnih spodbud za postavitev sonËne elektrarne 26. september 2012, GZS, med 9. in 15. uro Iz programa: • • • •

Kako deluje sonËna elektrarna? Kakšna je njena donosnost/doba povraËila vloženih sredstev? Kateri upravni in drugi postopki so potrebni za njeno postavitev? Kakšen je sistem/postopek pridobitve državnih spodbud (podpor) ter potreben Ëas do izdaje prvega raËuna za proizvedeno elektriËno energijo? • Kako izbrati pravega ponudnika sonËnih elektrarn? • Kako investicijo predstaviti banki in kakšna je potrebna dokumentacija? • Kako zavarovati investicijo?

Seminar bodo vodili Rok Lesjak, Gorenje d.d., Mitja Žigante, Banka Koper d.d. Aleš KavËiË, Zavarovalnica Generali. www.finance-akademija.si/elektrarna11


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.