Obdelava gradiv: Les by Izotech Zalozba d.o.o.

Zdenko Puncer

OBDELAVA O BDELAVA G GRADIV RADIV -

LES L ES

U~benik za izbirni predmet v devetletni osnovni {oli

Obdelava O bdelava g gradiv radiv - LLES ES U~benik za izbirni predmet devetletne osnovne {ole ÂŠ2005, IZOTECH zalo`ba Limbu{ 2005 Avtor: Ilustracije: Tehni~ne risbe: Recenzenta:

Zdenko Puncer Zdenko Puncer, Said Be{lagi} Zdenko Puncer izr. prof. dr. Amand Papotnik mag. Mirko Britov{ek

Lektorica:

red. prof. dr. Terezija Zorko

Fotografije:

Zdenko Puncer

Oblikovanje:

Uro{ Zupan~i~

Prelom:

Manja Simoni~

Zalo`ila:

IZOTECH zalo`ba d.o.o.

CTP in tisk:

MCA d.o.o.

Vse pravice pridr`ane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oz. na katerikoli na~in, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako druga~e, brez predhodnega privoljenja zalo`nika.

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Univerzitetna knji`nica Maribor 674(075.2) PUNCER, Zdenko Obdelava gradiv - les: u~benik za izbirni predmet v devetletni osnovni {oli / Zdenko Puncer ; (ilustracije, tehni~ne risbe, fotografije Zdenko Puncer).- (Limbu{): Izotech, 2005 COBISS-ID 48459521

Kazalo Delovno mesto v delavnici

Les je mnogostransko gradivo

Lastnosti lesa

Izdelava izdelka

Merjenje in zarisovanje

Odrezavanje

Spajanje

Povr{inska za{~ita

Projektna naloga

Na~rtovanje in razvoj izdelka

Izdelajmo izdelke iz lesa

Ideje

Izotehnik ti pomaga Novo N ovo p poglavje oglavj vje

PPazi! azi!

Zanimivost Z animivost

Lastnosti lesa Fizikalne lastnosti Vlaga V laga rasto~i les 40-60 %, na zraku su{en les 15 % Delovanje lesa (kr~enje, krivljenje): mo~no delujo~ les (lipa, gaber, ~e{nja, bukev) v su{ilnici su{en les 8-12 % TTeà eà lesa lesa je lastnost, ki se kaè s pritiskanjem na podlago in odporom pri dvigu. zelo lahek les (beli topol, jablana, beli bor) lahek les (lipa, jelka, smreka, topol) srednje teàk les (~rni bor, javor, kostanj, macesen breza) teàk les (akacija, jesen, hrast, bukev, oreh, brest) zelo teàk les (ebenovina, palisander, kokos mahagoni, tisa) TTrajnost rajnost llesa esa je zna~ilnost lesa glede na to, koliko ~asa lahko obstaja ali je uporaben. zelo trajen (nad 12 let): hrast, macesen, bor, brest trajen (8-12 let): smreka, jelka, jesen malo trajen les (4-7 let): bukev, javor, gaber, breza, lipa, topol

Mehanske lastnosti TTrdota rdota je lastnost trdne snovi, ki se meri glede na globino vgreza drugega trdega telesa. zelo trd les (ebenovina, palisander) trd les (~e{nja, hru{ka, hrast, bukev) srednje trd les (oreh, kostanj, brest) mehak les (breza, jel{a, ~rni bor, macesen) zelo mehak les (jelka, lipa, smreka, topol) TTrdnost rdnost je lastnost lesa glede na najve~jo obremenitev, ki jo prenese. Trdnost lesa je odvisna od posebnosti njegove zgradbe, od vrste lesa in od pogojev rasti. V vzdol`ni smeri ima les razmeroma veliko vle~no, tla~no in upogibno trdnost. V pre~ni smeri pa les ni trden in se rad cepi.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Tehni~ne lastnosti lesa PPro`nost ro`nost je lastnost lesa, da se telo po obremenitvi na upogib povrne v prvotno obliko. zelo proèn (tik, akacija) proèn (smreka, jesen, lipa, oreh) srednje proèn (hrast, bukev, javor) malo proèn (bor, topol) @ilavost @ ilavost je lastnost, pri kateri opazimo, da se les te`ko lomi in drobi. Nasprotno pa se zelo rad upogiba in zvija. krhek les ( bor, bukev) ìlav les (topol, breza, jesen, vrba)

Estetske lastnosti Barva B arva je lastnost predmeta; o~esu jo posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepu{~a. bela â&#x20AC;&#x201C; rumenobela (jelka, smreka, breza, lipa) rumena (~e{min) rjava (hrast, oreh, brest) rumeno-rjava (topol, akacija) rde~a (sandalovina) rde~e-rjava (macesen, mahagoni, tisa, jablana,~e{nja) ~rno-rjava (palisander, tik) ~rna (ebenovina) Vonj V onj je lastnost lesa, ki se zaznava z vohom. Pri `aganju lipovega lesa vonjamo cveto~o lipo.

TTekstura ekstura je zunanji videz mehansko obdelanega lesa, zlasti potek letnic.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Izdelava izdelka V nadaljevanju bomo prikazali izdelavo {katle za orodje, ob tem pa razlo`ili vse obdelovalne postopke in njihove posebnosti. [katla je le primer. Predlagamo, da si izberete ehni~na rrisba, isba, ki za delo svoj izdelek, na katerem preizkusite obdelovalne postopke. TTehni~na jo potrebuje izdelovalec izdelka, daje informacijo o izdelavi posameznega kosa.

Preden pri~nemo risati tehni~ne risbe, si naredimo skico izdelka.

Tvoj izdelek

Risba predstavlja delavni{ko risbo za izdelek {katla za orodje. Vsebuje osnovne podatke, ki jih dobimo v kosovnici, kjer so vpisane mere, obenem pa je vse narisano na na~rtu, kjer so ravno tako vpisane mere zraven vsakega kosa. Na~rt mora biti brez napak. Izdelovalec in risar morata dobro poznati pravila, po katerih je narisan na~rt, da ne pride do pomot pri delu.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Merjenje in zarisovanje Meriti M eriti pomeni dolo~ati, koliko dogovorjenih enot obsega dolo~ena razdalja. Za merjenje potrebujemo ustrezen pripomo~ek, ki ima skalo umerjeno v milimetrskih Zarisati arisati pomeni potegniti z ostrim koni~astim predmetom, ki pusti sled v enotah. Z gradivu. Uporabimo lahko tudi svin~nik, ki pusti sled. To~no merjenje in natan~no zarisovanje sta predpogoj, da bo na{ izdelek to~en in da pri sestavljanju ne bomo imeli te`av. Za vsa ta opravila imamo najrazli~nej{e pripomo~ke.

Ko merimo z mizarskim metrom, pri~nemo meriti pri oznaki "0". Presledki med ~rticami predstavljajo milimetrsko skalo. Lesen meter

Merjenje z lesenim metrom

Risanje vzporednic s pomo~jo lesenega metra

Nepravilno postavljeno ravnilo

Oznake na ravnilu niso dobro vidne â&#x20AC;&#x201C; izbrisane.

Kovinski trak s kovinskim zavihkom

Nepravilnosti pri merjenju

Risanje pravokotnic s kotnikom

Risanje srednjic na valjastem preseku s kotnikom

Merjenje s kovinskim ravnilom se pri~ne pri oznaki "0". Kovinsko ravnilo

Kovinski trak

Za merjenje dalj{ih kosov lesa uporabljamo kovinski trak (2-3m). Merilna skala se pri~ne z "0". Na za~etku traku je kovinski zavihek, ki nam olaj{a delo pri merjenju.

Pravokotnice lahko zari{emo na gradivo s pomo~jo lesenega ali kovinskega kotnika. Kotnik

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Ta pripomo~ek uporabljamo za prenos kota z na~rta na gradivo in pri zarisovanju ve~jega {tevila enakih kotov. Premi~ni po{evnik

Uporaba po{evnika

Premi~ni po{evnik

Prenos dol`ine med konici {estila

Uporaba {estila

Zarisovanje s ~rtalnikom

^rtalnik z dvema konicama

Merjenje zunanjih premerov

Merjenje notranjih premerov

S {estilom zari{emo kro`nice in prena{amo razdalje.

[estilo

Zarisovanje vzporednih ~rt nam omogo~a ~rtalnik. Uporabljamo ga tudi za prenos mer z enega gradiva na drugega. ^rtalnik Pri merjenju okroglih predmetov, svedrov, vijakov si vedno pomagamo s pomi~nim merilom, ki nam omogo~a izredno natan~no merjenje. Pomi~no merilo

POMEMBNO ^rta pri zarisovanju pripada obdelovancu! Pri nadaljnji obdelavi, npr. piljenju in bru{enju, mora biti gradivo nekoliko ve~je. PPreden reden pri~nemo pri~nemo zzarisovati, arisovati, m moramo oramo p preveriti reveriti naslednje. naslednje. Najmanj dve stranici obdelovanega gradiva morata biti pravokotni druga na drugo. Ali to dr`i, lahko preverimo s kotnikom. V nasprotnem primeru izvedemo prilagoditev na naslednji na~in.

Obdelovanec

Preizkus kotnosti

O B D E L A V A

G R A D I V

Obdelovanec zari{emo.

L E S

Ris - ~rta

Odrezan del

[e enkrat preskusimo.

POMNI! Kontrola je vedno potrebna! Preden nadaljujemo delo, vedno ponovno preverimo natan~nost merjenja in to~nost kotov.

Merjenje

Zarisovanje

Uporaba kotnika

Vpenjanje Pri obdelavah, kot so `aganje, vrtanje in bru{enje, je na{e delo brez pripomo~kov za vpenjanje skoraj nemogo~e in nevarno. Uporabljamo najrazli~nej{e pripomo~ke in naprave za vpenjanje in pritrjevanje obdelovanca; tako si zagotovimo tudi varno delo.

Osnovni pripomo~ek je mizarski skobeljnik.

Delavni{ka miza

Miza za doma~o rabo

Manj{e obdelovance pritrdimo v prime`. Da ne po{kodujemo obdelovanca, ~eljusti oblo`imo z mehkej{imi plo{~icami.

Pri lepljenju, kjer je treba kose stisniti na ve~ mestih naenkrat in obdelovanca ne moremo vpeti v skobeljnik ali prime`, si pomagamo s sponami in pri`emami.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Spona â&#x20AC;&#x201C; kovinska

Pri`eme

Strojni prime` uporabljamo pri vrtanju.

Kle{~e za pritrjevanje, primerne za lepljenje

Pripomo~ki za lepljenje

Komplet za spajanje pri lepljenju vogalov

Uporaba spon pri izdelavi okvirjev

Spona, izdelana v doma~i delavnici

Postopki pri lepljenju

Lepljenje plo{~

Lepljenje dalj{ih kosov

O B D E L A V A

G R A D I V

Lesena spona z ekscentrom

L E S

Knjigove{ka stiskalnica je zelo uporabna za lepljenje furnirja.

Lepljenje okvirjev

Uporaba ekscentra

Orodje O rodje zzaa vvpenjanje penjanje

Vpenjanje stranice s spono na mizo

Vpenjanje letve v jeralnik

Odrezavanje @aganje Kadar moramo odstraniti del gradiva, ga odàgamo ali izàgamo. V ta namen uporabljamo strojne ali pa ro~ne àge. @agin list je sestavljen iz niza zob. Posamezen zob àge ima svojo obliko in nastavitev, ki deluje kot majhen oster seka~; pri premikanju sem in tja po lesu se vtiska vanj in ga odrezuje.

Vsak zob odre`e del~ek lesa in nastane `agovina.

Odrezuje v smeri, ki jo prikazuje pu{~ica.

Odrezuje v obe smeri.

Les lahko razàgamo v vseh smereh, vendar je odpor lesa proti prodiranju àge v les v razli~nih smereh razli~en. Trikotno ozobljenje je namenjeno za àganje pravokotno na smer vlaken, in sicer na pritisk in na poteg; pri skobljastem ozobljenju zobci sproti odstranjujejo àgovino. Univerzalno ozobljenje omogo~a àganje lesa tudi vzdol` vlaken, ozobljenje XT pa je nova razli~ice univerzalnega ozobljenja s {e bolj{im u~inkom.

Skobljasto ozobljenje

Trikotno ozobljenje O B D E L A V A

G R A D I V

Univerzalno ozobljenje -

L E S

Glede na vrsto gradiva, ki ga bomo `agali, izberemo ustrezno `ago (oblika zob, velikost).

FFina ina àga àga z oja~anim hrbtom, ki àga v obeh smereh. Njena trikotna ozobljenost je zelo primerna za àganje pre~no na smer vlaken in àganje utorov.

@ aga zzaa rezljanje rezljanje (rezlja~a) (rezlja~a) je idealno orodje za drobna dela @aga in `aganje tankih kovin. Za mnoge mojstre je nepogre{ljiva pri izdelavi raznih modelov. @agica `aga na poteg navzdol.

LLokasta okasta ``aga aga ima univerzalni list za `aganje vseh obi~ajnih gradiv. List lahko nadomestimo tudi s specialnim listom za posebna dela.

Kadar moramo odrezati furnir, si lahko pomagamo s ago za za ffurnir. urnir. posebno ``ago

LLisi~ji isi~j ~ji rrep ep je `aga brez hrbta. Uporablja se za ve~ino vrst lesa. Kako `agamo?

Zavzamemo ustrezen polo`aj za `aganje.

Dobro vpnemo obdelovanec.

Postavimo `ago ob ~rto.

8 pravil za uspe{no `aganje!

@age ne nagibamo pod prevelikim kotom.

Samo ostra in pravilno razperjena `aga se ne bo zatikala.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Ravni rez dose`emo, ~e `ago vodimo pod pravim kotom.

Pred koncem `aganja `agamo zelo previdno (z malo pritiska), da se les ne razkolje.

^rta se mora po `aganju {e videti na obdelovancu.

Pri `aganju pod to~no dolo~enim kotom si pomagamo z `ago na vodilu ali pa z jeralnikom.

Jeralnik ali jeralnica

@aganje v jeralniku

@aga na vodilu

Izrezovanje odprtin

Polo`aj loka pri `aganju

Pomo~ pri stiskanju `age pri ve~jih kosih

@aganje @ aganje z rro~no o~no `àgo ago Pri obdelavi gradiva z orodji uporabljamo pripomo~ke. Ti pripomo~ki se imenujejo priprave. Vpenjalna priprava nam omogo~a, da gradivo trdno vpnemo za nadaljnje delo. Na ta na~in imamo obe roki prosti. Najte`ji del pri àganju je za~etek àganja. @aga lahko odsko~i in nas poreè.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Naloga N aloga Odàgaj del debelej{e letve. Upo{tevaj naslednja navodila pri àganju. 1. Vzemimo àgo v desno roko. 2. Poloìmo levo roko na obdelovanec. 3. Leva roka mora leàti na obdelovancu tako, da palec (!) pomaga voditi àgo. 4. Postavimo àgo na rob obdelovanca ob zarisano ~rto. 5. @ago moramo postaviti nekoliko naprej. Premikajmo àgo brez pritiskanja 5. previdno naprej in nazaj. Pri tem pazimo, da àgin list {e naprej drsi ob palcu. 6. Po nekaj premikih àge naprej in nazaj prvi~ pove~amo pritisk na àgo. 7. Nadaljujemo z enakomernim pritiskom na àgo in pazimo na smer àganja. Sedaj 5. je v gradivo narejena zareza. 8. Odmaknemo levo roko od àge in nadaljujemo. Enakomerno àgamo do konca. 9. Pri levi~arjih se roki zamenjata.

@aganje @ aganje z vvbodno bodno `àgo ago @aga ima univerzalni list za àganje vseh obi~ajnih gradiv. List lahko nadomestimo tudi s specialnim listom za posamezna gradiva. Poleg ro~ne uporabe lahko àgo pritrdimo na posebno mizico. Pri tem imamo obe roki prosti za vodenje obdelovanca.

POZOR! Pazljivo pri delu z vbodno àgo! Navodila N avodila zzaa vvarno arno d delo elo z vbodno vbodno `àgo ago Obdelovanec trdno vpni, tako da se ~rta reza nahaja zunaj vpenjala in mize. Gradivo vpni tako, da med delom ne bo vibriralo. Za notranje izreze najprej izvrtaj ustrezno luknjo s svedrom. Zavaruj priklju~no vrvico, da med àganjem ne pride v stik z àgo. @ago primi z obema rokama in jo vklju~i. @ago pritiskaj k obdelovancu in enakomerno potiskaj naprej. Rezila àge ne nagibaj! @ago pusti te~i do konca reza. Pri àganju razli~nih gradiv prisluhnemo zvoku àge, da le-ta ne te~e preve~ v prostem teku ali pa se zaradi prevelikega odvzemanja du{i. S topim (skrhanim) rezilom ne dobimo istega reza. Zato moramo zamenjati list àge. Za razli~na gradiva izberemo ustrezne àgine liste. Pri zamenjavi àginega lista obvezno izklju~i omre`no napetost. 28

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Orodje O rodje zzaa ``aganje aganje

@aganje z lisi~jim repom

@aganje v jeralniku

Vrtanje Za vrtanje v les uporabimo svedre. Lahko jih vrtimo z roko ali vpnemo v stroj, ki ga poganjamo z roko ali elektri~nim motorjem. Sveder je rezilno orodje, ki ima dve rezili (klina) na koncu valjaste palice. Ko se sveder vrti, rezili odrezujeta gradivo, ki se po `lebu dviga navzgor v obliki ostru`kov.

@ebnik @ ebnik je ro~ni sveder, s katerim prevrtamo gradivo pred pribijanjem `ebljev.

D urgelj je namenjen vrtanju v tanka in mehka gradiva, kot Durgelj so vezana plo{~a in tanj{e letvice. Kri`ajo~i dvojni spiralni utor na njenem vretenu povzro~a pri poti vrtljivega ro~aja gor in dol, da se sveder enakomerno vrti. Uporabljajo ga predvsem modelarji.

Vrtalo V rtalo se uporablja `e stoletja in je eden izmed prvih preprostih vrtalnih strojev. Globina upognjenega kolena je odlo~ilna za premagovanje upora pri delu. Sveder vpenjamo v odprtino glave vrtala ali pa med ~eljusti vpenjalne glave.

Vpenjanje svedra v vrtalo je zelo preprosto. Pritezanje se izvaja ro~no. Glava lahko ima dvojne, trojne ali ~etverne ~eljusti.

o~ni vrtalni vrtalni sstroji. troji. Zelo enostavno vrtanje omogo~ajo rro~ni Vrtenje ro~ice se prena{a prek zobnikov na vpenjalno glavo in pri tem pove~a {tevilo obratov svedra. O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Hitro zatezna glava brez klju~a in glava s klju~em. Pritezanje se izvede vedno v smeri urnega kazalca.

V modelarstvu v veliki meri ro~ne vrtalne stroje zamenjuje akumulatorski vrtalni stroj, ki je namenjen vrtanju predvsem s svedri manj{ih dimenzij. Uporabljamo ga tudi pri monta`ah, kjer je vti~nica zelo dale~, npr. na strehi. Vrtanje velikega {tevila lukenj oziroma luknje z velikim premerom je utrujajo~e. Za vrtanje v trda gradiva so potrebne velike sile. Pri tem nam pomagajo elektri~ni vrtalni stroji. Vrtanje je hitro in natan~no. Natan~nost pove~amo, ~e vpnemo vrtalni stroj v stojalo. Vklopimo ga z gumbom na ro~aju. Nekateri stroji imajo tudi regulator {tevila vrtljajev. Sveder vpnemo v glavo stroja s pomo~jo posebnega klju~a. V uporabi pa so `e tudi vpenjalne glave, ki jih privijemo ro~no. Ker sta {tevilo vrtljajev in mo~ ob~utno ve~ja od akumulatorskega vrtalnega stroja, ga v ve~ini primerov uporabljamo skupaj s stojalom.

Natan~no in udobno delo nam omogo~a stebelni vrtalni stroj, ki dovoljuje to~ne nastavitve ({tevilo vrtljajev, smer vrtenja, globina pomikaâ&#x20AC;Ś) in natan~no delo. Uporabljamo ga za zahtevnej{a vrtanja.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Vrtanje V rtanje - ssvedri vedri in in p pripomo~ki ripomo~ki Pri vrtanju v les uporabljamo razli~na orodja. Za natan~no delo je potrebno pred vrtanjem na gradivo natan~no zarisati sredi{~no to~ko vrtanja.

Sredi{~e zari{emo s svin~nikom, obenem pa ga s posebno kovinsko konico ({ilo) ozna~imo tako, da se pri za~etku vrtanja sveder "usede" v narejeno luknjo. ^e vrtamo v les z neprimernim svedrom, se nam lahko les zasmodi ali pa je izvrtana luknja scefrana. Pri uporabi vvija~nih ija~nih ssvedrov vedrov za za lles es se to ne more zgoditi. Svedri imajo namre~ zelo ostre prirezovalne konice, ki lepo zare`ejo rob luknje ter tako olaj{ajo odrezovanje in dviganje ostru`kov na povr{ino.

Skoraj vsi lesni svedri imajo ostro centrirano konico, ki Vija~ni varno vodi sveder in prepre~uje, da bi ta zdrsnil. Vija~ni ssveder veder je univerzalni sveder za les, kovine in umetne snovi.

Plo{~ati sveder ne vrta tako ~isto kot vija~ni, je pa cenej{i.

Prakti~ni so svedri s prestavljivim centrom, pri katerem na samem svedru nastavimo premer luknje.

rtanje gr~, gr~, vrtanje Za ve~je luknje z ostrimi robovi, za vvrtanje lukenj za te~aje uporabljamo posebni sveder gr~ar ali tako imenovan Forstnerjev sveder, ki izvrta luknjo z gladkimi robovi in ravnim dnom.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Hkrati z vrtanjem lahko luknjo tudi poglobimo z globilnim globilnim n nastavkom. astavkom.

LLupilni upilni ssveder veder uporabljamo pri vrtanju v tanko gradivo, npr. v vezani les za letalske modele, plo~evino ali plastiko.

Za globoke luknje potrebujemo sveder za tramove ali pa ka~asti sveder. Oba imata globoke zakro`ene utore, ki vle~ejo ostru`ke na povr{ino.

S svedri, ki imajo vstavljeno karbidno trdino, vrtamo v kamen.

ê moramo izvrtati v les ve~jo luknjo, bomo uporabili kronsko àgo z razli~nimi premeri. V nasprotju s svedrom bomo s kronsko àgo izàgali gradivo v obliki venca, v sredini pa bo ostalo jedro, ki ga odstranimo. Nasveti N asveti

Pripomo~ek za vrtanje okroglih palic

Vrtanje brez po{kodb na spodnji strani

Vrtanje do dolo~ene globine

POZOR! Pazljivo pri delu z vrtalnim strojem!

Predmet ni vpet in se je zavrtel.

Obla~ila se navijajo na stroj.

Nespeti lasje se navijajo na stroj. O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

O~i niso bile zavarovane z o~ali.

Obdelovanec je ÂťprijelÂŤ sveder.

PPotek otek vvrtanja rtanja PPriprava riprava 1.0 Natan~no zari{i to~ko vrtanja. 2.0 S {ilom ozna~i srednjo to~ko. 3.0 Izberi velikost svedra in hitrost vrtanja. 4.0 Sveder pravilno namesti v glavo vrtalnega stroja in mo~no pritrdi s klju~em. 5.0 Odstrani klju~. 6.0 Izberi pravilno smer vrtenja. 7.0 Zavaruj obla~ila (rokavi) in lase ter namesti varnostna o~ala. 8.0 Skozi testni kos gradiva izvrtaj poskusno luknjo. 9.0 Polo`i gradivo pod obdelovanec. 10. Po potrebi popravi globino vrtanja. 11. Trdno vpni obdelovanec v strojni prime` ali ga vpni s sponami. 12. Preskusi delovanje stroja. Vrtanje V rtanje 1.0 Previdno zavrtaj. 2.0 Vrtaj z enakomernim pomikom in ne s prevelikim pritiskom. 3.0 Pri zadnjih milimetrih zmanj{aj pritisk in podajanje na minimum. 4.0 Vrtaj po~asi, dokler sveder ne prevrta gradiva. 5.0 Sveder izvleci iz luknje. 6.0 Izklopi stroj in po~akaj, da se ustavi. 7.0 O~isti delovno povr{ino.

Speti rokavi

Speti lasje pri vrtanju

Uporaba za{~itnih o~al

Vpenjanje svedra

Klju~ odlo`i zraven stroja.

Gradivo vpnemo v strojni prime`.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Orodje O rodje zzaa vvrtanje rtanje

Vrtanje s svedrom za les

Povrtavanje za vgreznjeni vijak

Ra{panje in piljenje Piljenje in ra{panje sta najpogostej{a na~ina povr{inske (mehanske) obdelave gradiv. Izvajajo se z ro~nim orodjem. Obdelava se izvaja s strganjem gradiva s pomo~jo majhnih ostrih zobcev, ki se nahajajo na pili oziroma ra{pi.

Ra{pe

Postopek odvzemanja gradiva

Kadar `elimo na na{em obdelovancu odvzeti ve~jo koli~ino gradiva, uporabljamo ra{po, ki ima zelo grobe zobe. Za glajenje in dodelavo po ra{panju uporabljamo pile.

PPravilna ravilna d drà rà pile pile iin np poloàj oloàj ttelesa elesa p pri ri p piljenju iljenju

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Primi pilo z roko za ro~aj, medtem ko z drugo roko narahlo dr`i{ nasprotni konec pile. Pritisk pile na gradivo je potrebno prilagoditi efektu odstranjevanja opilkov. Pile po pravilu ne smemo mo~no pritiskati na obdelovanec. Pritiskamo samo pri pomiku naprej. Uporabljati moramo ~im ve~ji del povr{ine pile (dolgi potegi). Pri povratku pritisk popustimo, ker v tem polo`aju pila ne pili. Ritem piljenja moramo prilagoditi, tako da se pretirano ne utrudimo.

Desni~arji

Levi~arji

Zelo hitro piljenje skoraj vedno povzro~i okvaro pile ali pa slabo obdelan obdelovanec. Pri piljenju moramo zavzeti ustrezno razkora~eno dr`o, tako da se lahko zgornji del telesa enakomerno pomika v ritmu premikanja pile.

Pile po uporabi o~isti s posebno `i~no {~etko samo v po{evni smeri naseka (zobcev) pile.

Shranjevanje in odlaganje pil je pogoj za dolgo `ivljenjsko dobo pile. Pile zaradi nee o odlagamo dlagamo drugo drugo ~ez ~ez po{kodbe zobcev n drugo. d rugo. Shranjujemo jih v posebnih maskah v predalu. Uspe{no Uspe{no p piljenje iljenje o oziroma ziroma ra{panje ra{panje jjee ssestavljeno estavljeno iizz vve~ e~ d dejavnikov, ejavnikov, kkii sskupaj ej kupaj d dajejo ajej ejo zadovoljiv zadovoljiv u u~inek ~inek pri pri d delu. elu.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Dejavniki: pravilna izbira pile po grobosti, obliki in velikosti glede na gradivo, ki ga obdelujemo, uporaba pravilnega zaporedja pil (groba, srednja, fina), pravilna drà pile in na{ega telesa pri piljenju, uporaba enakomernega ritma pri piljenju. Ro~no bru{enje Kadar èlimo na{e povr{ine izdelka narediti gladke, jih zbrusimo z brusnim papirjem. Bru{enje izvedemo tudi pred luènjem, poliranjem, barvanjem z oljnimi barvami ali laki in nana{anjem nitro lakov. Ker se vlakna zgodnjega lesa pri luènju in barvanju mo~neje napnejo in raz{irijo kot vlakna poznega lesa, postane povr{ina groba in kosmata. Zato povr{ino {e pred zadnjim bru{enjem navlaìmo. Ko je les popolnoma suh, ga obrusimo.

1. Brusimo z brusnim papirjem {t. 80.

2. Vla`imo povr{ine s pomo~jo gobe in tople vode, da se vlakna na povr{ini lesa dvignejo.

3. Ponovno brusimo z brusnim papirjem {t. 150.

4. Posu{imo povr{ino in odstranimo ostanke bru{enja. Brusno kladico si izdelamo iz plute ali mehkega lesa, na katerega prilepimo klobu~evino ali pluto. Za bru{enje si lahko izdelamo tudi kladice druga~nih oblik (okrogle, polokrogle, trikotneâ&#x20AC;Ś). Izdelamo pa si lahko tudi pripomo~ke. Brusni papir natrgamo na ustrezen format, ga ovijemo okoli kladice in brusimo les vzdol`no na vlakna.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Brusna kladica

Pripomo~ek za bru{enje robov

Brusni B rusni p papir apir je sestavljen iz papirja ali bomba`nega platna. Nanj je nane{en sloj lepila, ki ga nato posujejo z zrnci brusnega sredstva (korund, kremen, granitâ&#x20AC;Ś). Glede na velikost zrnc delimo brusni papir na grobega, srednjega, finega in zelo finega (polirni).

ZRNA 40 Grob brusni papir uporabljamo za obdelovanje grobih povr{in in za odstranjevanje laka in barv.

ZRNA 80 Srednje grob papir uporabljamo za vse vrste bru{enja.

ZRNA 150 Fin brusni papir uporabljamo za bru{enje pred temeljnim premazom in po njem.

ZRNA 240 Zelo fin brusni papir uporabljamo za vmesno bru{enje pri lakiranju pred nanosom naslednjega sloja laka. Strojno bru{enje Za ve~je povr{ine uporabljamo vibracijski brusilnik. Za robove in obline pa se`emo po tra~nem brusilniku. V {olski delavnici veliko uporabljamo kolutni brusilnik. Na~ini N a~ini bru{enja: bru{enja: 1. bru{enje s premikanjem obdelovanca 2. bru{enje s premikanjem stroja.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Kolutni brusilnik

Ro~ni tra~ni brusilnik

Vibracijski brusilnik

Brusni valj z ve~ listi~i

Brusni trak v obliki valja

Stabilni tra~no kolutni brusilnik

Pravilna uporaba brusilnih strojev olutnem iin n tra~nem tra~nem brusilniku brusilniku Navodila za pripravo na bru{enje na kkolutnem Izberi pravilno zrnatost traku ali koluta. Nastavi ustrezno hitrost bru{enja. Preskusi, ~e brusni papir pravilno nalega. Preveri, ~e so ostali pripomo~ki pravilno name{~eni (mizica, vodilaâ&#x20AC;Ś). Preskusi delovanje stroja. Vklju~i sesalno napravo. ibracijskem b brusilniku rusilniku Navodilo za pripravo na bru{enje na vvibracijskem Obdelovanec trdno vpni. Izberi ustrezen brusni papir. Vpni brusni papir v stroj. Preden obrne{ obdelovanec, stroj izklopi. 38

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

brusilnikom rusilnikom Navodila pri bru{enju z b Obdelovanec previdno pribli`aj brusni povr{ini. Obdelovanec enakomerno pritiskaj na brusno povr{ino. Brusi samo tako velike kose, kot jih lahko varno dr`i{ v roki. Obrabljen in "zapacan" papir zamenjaj. Vklju~i sesalno napravo. POZOR! Pri bru{enju za{~iti o~i z o~ali! Pri bru{enju ne pozabi vklopiti odsesovalne naprave. Orodje Orodje zzaa p piljenje iljenje iin nb bru{enje ru{enje

Ra{panje robov, nato piljenje s pilo

Ro~no bru{enje v smeri vlaken

Spajanje Pri monta`i izdelka v celoto poznamo ve~ na~inov, med katerimi bomo omenili: `ebljanje lepljenje mozni~enje vija~enje @ebljanje je eden izmed preprostih in najhitrej{ih dolgotrajnih povezav.

Debelina in dol`ina `eblja sta odvisni od debeline gradiva, ki ga pribijamo.

Pri spajanju z `eblji je spoj trdnej{i, ~e `eblje pribijamo kri`no.

Razli~ne oblike glav pri `ebljih

Da glave `eblja skrijemo, jih poglobimo s prebija~em in zakrijemo s kitom.

Tako poglobimo `ebelj.

Kadar odstranjujemo zvit `ebelj, pod kle{~e postavimo podlogo in s tem prepre~imo po{kodbe na gradivu.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Pribijanje majhnih `eblji~kov nam omogo~a kartonski pripomo~ek.

Z udarcem po konici `eblja, le-ta utopi konico in pri pribijanju ne razcepi gradiva.

Upogibanje predolgih `ebljev

Vija~enje Vijake privijamo z navojem v les in pri tem dobimo stabilno zvezo, ki je mo~nej{a od `ebljane zveze. Lahko jo razstavimo in ponovno sestavimo.

Debelina svedra pri vrtanju luknje za vijak je velika 2/3 debeline vijaka.

Izvrtina v gradivu, ki ga privijamo, je enaka debelini svedra.

Za ugrezne vijake luknjo po vrtanju poglobimo s povrtalom.

Pri izbiri vija~a moramo biti pozorni na {irino in debelino vija~a. Standardne mere so: 3.2, 4, 5, 6, 8, 9.5 mm.

Razli~ne oblike vijakov

Kri`na in ravna zareza za vija~

Osnovno orodje za privijanje vijakov je vija~.

Delo pri privijanju nam olaj{a akumulatorski vija~.

Nepravilnosti pri postavitvi vijakov

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Mozni~enje je spajanje dveh kosov lesa z mozniki. PPrikaz rikaz postopka postopka spajanja spajanja z mozniki mozniki

Plo{~i za spajanje, sveder, prenosni ~epi, mozniki

Zarisovanje lukenj v ~elni del plo{~e

Vrtanje v plo{~o

Vstavljanje prenosnih ~epov

Prenos oznak na drugo plo{~o

Z udarcem kladiva ozna~imo spodnjo plo{~o

Vrtanje izvrtin do dolo~ene globine

Nana{anje lepila

Vstavljanje moznikov

Sestavljanje spoja

S kladivom dokon~no stisnemo spoj.

Kon~ni videz

Mozni~enje â&#x20AC;&#x201C; v odprtine zabijemo z lepilom namazan moznik. Mozniki so na ~elni strani vidni.

Mozni~enje - izdelek je pripravljen za spajanje. Mozniki so skriti.

Nasveti za mojstre

Vpenjanje gradiva pri vrtanju za mozni~enje. Pomagamo si z dvema sponama in dodatkom iz lesa. Moznik je viden.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Uporaba prenosnih ~epov pri mozni~enju; postopek prenosa oznak.

Ozna~evanje izvrtin z `eblji pri mozni~enju

Pripomo~ek pri ~elnem vrtanju

Lepljenje Z lepljenjem naredimo nerazstavljivo lesno zvezo. Uporabljamo sinteti~na lepila, ki jih je danes na tr`i{~u `e toliko, da bi jih te`ko na{teli in opisali.

Uporaba U poraba llepila epila zzaa lles es Lepilo je `e pripravljeno in ga pred uporabo dobro preme{amo. Nana{amo ga z nazob~ano lopatico ali kartonom, s {~etko, ~opi~em ali valjem enostransko, enakomerno in na ~isto podlago. PPogoji ogoji d dela ela Temperatura prostora in lesa 18-20 째C, vlaga lesa 8-12 %, relativna zra~na vlaga 60-70 %, nanos lepila 100-200 g/m, odprti ~as lepila 5-15 minut, pritisk 1-5 bara, ~as stiskanja 5-30 minut. Nadaljnja obdelava je mo`na ~ez 24 ur. Lepilo ni vnetljivo. Orodje o~istimo z vodo. N Navodila avodila zzaa u uporabo porabo Ker so tovarni{ka navodila za uporabo razli~na, je najbolje, da si podatke o uporabi preberemo. S tem si bomo zagotovili tudi uspeh pri lepljenju. V {olski delavnici najve~krat uporabljamo polimerizacijska lepila, ki so mle~nobele, goste teko~ine ali paste. Po osu{itvi dajejo ve~inoma brezbarvni film. Lepila potrebujejo obru{eno in ~isto povr{ino, zato je potrebno sestavne dele predhodno zbrusiti. S povr{ine odstranimo pra{ne delce. Sti~ne ploskve se morajo ~im bolje nalegati.

Orodje O rodje za nana{anje lepila so ~opi~i ali nazob~ane plasti~ne lopatice in valj~ki. Takoj po nanosu lepila orodje temeljito operemo z vodo. LLepila epila nana{amo najve~krat samo na eno izmed obeh povr{in. Nanesemo toliko lepila, da se pri stiskanju pojavi na robu lepljenih povr{in. Odve~no lepilo odstranimo. 42

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

âs ^ as llepljenja epljenja je ozna~en v navodilih in se moramo ravnati po njih, saj v tem ~asu izhlapi disperzijsko sredstvo (voda, topilo), lepilo pa se strdi in veè. Lepljenca v ~asu lepljenja ne premikamo, ker bi s tem znatno zmanj{ali trdnost spoja. Poleg disperzijskih lepil uporabljamo tudi neoprenska lepila, ki jim ve~krat pravimo tudi kontaktna kontaktna llepila. epila. Topila v lepilu so organska. Neoprenska lepila imajo izredno vezivno zmo`nost è takoj, ko jih nanesemo, in se z njimi izognemo mo~nemu stiskanju. Z neoprenskimi lepili lahko lepimo les, gumo, usnje in {e marsikaj. Zelo uporabno je pri lepljenju furnirja. Postopek Postopek llepljenja epljenja Lepilo s pomo~jo lopatice v tankem sloju nanesemo na obe povr{ini lepljencev. Nato pustimo, da se obe povr{ini lepila posu{ita. Pri tem pazimo, da se povr{ine ne napra{ijo. Sledi spajanje in enkratni stisk lepljencev. Neoprenska lepila Prednosti: Prednosti: omogo~eno je zelo hitro delo, zado{~a è pritisk roke, plast lepila ostane pro`na, odporna so na vlago. SSlabosti: labosti: lepila so zelo vnetljiva, za lepljenje porabimo mnogo lepila, spoj ne prenese vi{je temperature od 70 째C, nekatera lepila so zdravju {kodljiva. U porabnost: Uporabnost: lepimo lahko les, gumo, usnje, umetna gradiva, tekstil, papir. eostik. Neostik. Predstavnik: N Disperzijska lepila Prednosti: Prednosti: za lepljenje porabimo malo lepila, lepljen spoj je zelo trden, lepila niso vnetljiva, orodje ~istimo z vodo. SSlabosti: labosti: ~as lepljenja je dalj{i od neoprenskih lepil, za lepljenje je potrebno lepljence mo~no stisniti, lepilo ne sme zmrzniti. Uporabnost: Uporabnost: lepi vse vrste lesa, tekstila, papirja in porozna gradiva. Mekol. ekol. Predstavnik: M OPOZORILO! Sloj lepila naj bo tanek, lepilo ne lepi z debelino! LLepimo epimo llahko ahko {{ee s taljivimi, silikonskimi, dvokomponentnimi in kontaktnimi lepili. Za vsa lepila je potrebno natan~no prebrati navodila za uporabo.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Pi{tola za vro~e lepljenje

Silikonski kit

Kontaktno lepilo

[[ee n nekaj ekaj n nasvetov asvetov zzaa u u~inkovito ~inkovito llepljenje epljenje

Lepljenje po{evnih ploskev

Podlo`na povr{ina je po{evna.

Pred nanosom lepila pribijemo `eblje skozi desko.

@ebljanje - dno

Vija~enje â&#x20AC;&#x201C; nosilna palica

Vrtanje luknje za odprto mozni~enje

Lepljenje- dno

Lepljenje gumijastih plo{~ic z neostikom

Orodja O rodja zzaa sspajanje pajanje

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Pojmovnik Akumulator je priprava za zbiranje in shranjevanje energije. elektri~ne Uporabljen je pri akumulatorskem vrtalniku. Brusna kladica je lesena ali plutovinasta kladica, okoli katere ovijemo brusni papir, da pride celotna povr{ina papirja v stik z bru{eno povr{ino. Brizgalna pi{tola je priprava za razpr{evanje barve ali laka po ve~jih povr{inah. Brusni kolut je kos brusilnega papirja, ki ga pritrdimo na gumijasti kro`nik vrtalnega stroja. ^rtalnik je lesena palica z za~rtovalno iglo na enem in drsnikom na drugem koncu, ki ga lahko nastavimo na za`eleno mero in za prislon.

Kotnik nastavljivi je kotnik s prestavljivim krakom za zarisovanje in merjenje poljubnih kotov. Sluì tudi za prena{anje kotov. Lak je teko~a snov iz sinteti~nih ali naravnih smol. Lesni vijak je kovinska palica z navojem in glavo. Steblo ima obi~ajno koni~no obliko, v glavi pa je zareza za vija~. Letnica je navidezna ~rta, ki meji lanski kasni les od leto{njega ranega lesa. Mizarska spona (vija~na svora) je priprava za stiskanje zlepljenih lesenih delov za ~as vezanja lepila. Potrebni pritisk ustvarimo z navojnim vretenom. Na voljo so z razpetinami od 5 do 200 cm. Moznik je majhna, valjasta, rahlo narebri~ena palica, ki jo uporabljamo za povezovanje dveh kosov lesa. V prodaji so v obliki metrskih palic razli~nih premerov ali pa razàgani na ustrezne dolìne.

Durgelj je mali ro~ni sveder za les. Furnir je tanek lesen list, ki ga olupimo ali odre`emo z debla. Furnir nalepimo za polep{anje povr{ine na ravno leseno podlago. Uporabljamo ga npr. tudi za izdelavo vezanih in panelnih plo{~. Iverice so s sinteti~nim lepilom pome{ane in v trdne plo{~e stisnjene leseni iveri. Jeralnik (jeralnica) ali jeralni predal~nik je naprava za gladko odrezavanje letev pod kotom. Kle{~e kombinirke razli~nih vrst kle{~, npr. za stransko rezanje. dr`anje, upogibanje in glavo vrtalnega stroja pritezanje svedrov.

so kombinacija plo{~atih in takih Primerne so za rezanje. Klju~ za uporabljamo za

Nasek pile se imenujejo zobje, ki so narejeni na povr{ini pile s postopkom sekanja. Obdelovanec je predmet, ki obdelujemo z ustreznim orodjem.

Panelna plo{~a je sestavljena iz ene plasti zlepljenih letvic, na kateri je z vsake strani prilepljena plast debelej{ega furnirja. Uporabljamo jo pri izdelavi pohi{tva in za najrazli~nej{e obloge. Izdeluje se iz razli~nih furnirjev v debelini od 13 do 45 mm. Pila je orodje iz trdega jekla. Pile imajo veliko majhnih zob, narejenih s pomo~jo kri`nih enojnih ali dvojnih nasekov. Odvisno od naseka zob jih uporablajmo za les, kovine in umetna gradiva.

Kotiranje je postopek pri tehni~nem risanju, kjer narisanemu izdelku s pomo~jo pomo`nih kotirnih ~rt, kotirnih ~rt, pu{~ic in kotirnih {tevilk vnesemo mere.

Pomladni les, je prirastek lesa v pomladnem ~asu, ko je vegetacija bujna in je dovolj vlage. Prirastek je viden v obliki svetlej{ega {ir{ega kolobarja in se razlikuje od temnej{ega jesenskega.

Kotnik je pripomo~ek za natan~no zarisovanje pravokotnic.

Povrtalo uporabljamo za raz{irjanje vstopnega dela izvrtine v les, tako da

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

lahko privijemo vijake do vrhnje ploskve glavice v les. Prime` je priprava za vpenjanje lesa in drugih gradiv. Ena od obeh ~eljusti , ki dr`ita obdelovanec, potiska vija~no vreteno proti drugi. Po na~inu pritrditve na mizo poznamo stalno pritrjene in z vija~nim vretenom pritrjene prime`e, ki jih lahko hitro snamemo. Pomi~no merilo je merilno orodje iz jekla, medi ali umetne mase za merjenje notranjih in zunanjih premerov, debelin in globin lukenj. Najpogostej{e obmo~je merjenja je do 135 mm. Natan~nost merjenja z nonijem je obi~ajno do 1/10 mm. Ra{pa je orodje, izdelano iz jekla z enojnimi grobimi zobmi. Uporablja se za grobi odvzem lesne mase. Po ra{panju les obdelamo {e s pilo in brusnim papirjem. Svora. (Glej mizarska spona.) Sveder gr~ar ali Forstnerjev sveder je valjasto oblikovan sveder, ki izvrta izvrtino v obliki valja. Sveder osredkar je nastavljivi sveder z navojno konico in {tirikotnim steblom, primeren samo za ro~ne vrtalnike. Sveder lahko nastavimo na razli~ne premere vrtanja. Osredkar ima nastavljiv rezilnik. Sveder za les uporabljamo za vrtanje lukenj v les z ro~nim vrtalom ali ro~nim elektri~nim vrtalnim strojem. Na svedru sta prepoznavna konica in rezilo, ki oblikuje luknjo. Sveder je uporaben samo za les. [ilo je orodje z okroglim ali oglatim rezilom za zabadanje lukenj v les, da lahko vijak lep{e uvijemo. Temeljna barva za prvi premaz pri pleskanju ali lakiranju. Tipalno {estilo ima navznoter oz. navzven zavita topa kraka za ugotavljanje in prena{anje zunanjih oz. notranjih mer; ima lahko tudi vijak za utrditev. Vezane plo{~e so lesene plo{~e iz treh ali 82

O B D E L A V A

ve~ neparno med seboj prilepljenih in stisnjenih listov furnirja. Smer vlaken v listih se menjava pod pravim kotom. Zunanja lista sta ve~inoma iz plemenitega lesa. Vija~ je orodje za uvijanje in izvijanje vijakov, ki ga dobimo lahko v razli~nh velikostih in izvedbah. Dobri vija~i so iz kromvanadijevega jekla in imajo zglajeno rezilo. Vija~ kri`ni je vija~ za vijake, ki imajo v glavi namesto pre~ne zareze poglobitev v obliki krià. Vija~ ima na konici obliko, ki se ujema s to poglobitvijo. Vrtalnik je ro~na naprava za vrtanje, v katero vstavimo sveder za les. Z zobni{kim gonilom z eno roko pritiskamo, z drugo vrtimo ro~ico. Primeren je za svedre do 6 mm. @aga za les je orodje za razrez lesa. Uporabnost àg je odvisna od velikosti in od oblike zob; ~im ve~ zob ima àga na enoto dolìne, tem finej{i je rez. Skoraj vse àge imajo razperjene zobe, tj. izmenoma so zobje upognjeni v levo in desno navzven od lista. S tem doseèmo, da se àga ne zagozdi v lesu in tudi bolj{e reè. @aga - lisi~ji rep je ro~na àga z jeklenim listom brez hrbta, primerna za àganje ve~ino vrst lesa. Za tanke plo{~e mora biti àga fino ozobljena. @aga lo~na je àga z ro~ajem, v katerega vpnemo eno- ali dvostransko nazob~an list. Izdelane so v razli~nih izvedbah. @aga furnirska je ovalen, dvostransko zelo fino nazob~an list z upognjenim ro~ajem. @aga rezlja~a je ro~na àgica z drobnim zobnim listom za àganje natan~nih oblik iz tankega lesa ali plo~evine. Poleg listov za àganje kovin ali lesa obstaja tudi list v obliki ìce, ki ima zobe na vseh straneh. @aga fina je àga z drobnim ozobljenjem za les. Ima oja~en hrbet, zato jo imenujemo tudi ro~na àga s hrbtom. V glavnem je uporabna za àganje letev in lesnih zvez.

G R A D I V

L E S

@aga vibracijska je elektri~no orodje, ki ima pokon~no vpet list podoben listu ro~ne rezlja~e. Motor preko ekscentra vodi àgo v navpi~ni smeri. Z razli~nimi àgicami lahko àgamo les, kovine in umetne snovi razli~nih debelin. @eblji (ì~niki). @ebnik je ro~ni sveder s polàstim navojem za predvrtanje lukenj v les.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Zdenko Puncer

OBDELAVA O BDELAVA G GRADIV RADIV -

LES L ES

Delovni zvezek z delovnim gradivom za izbirni predmet v devetletni osnovni {oli

Obdelava O bdelava g gradiv radiv - LLES ES Delovni zvezek z delovnim gradivom za izbirni predmet devetletne osnovne {ole ÂŠ2005, IZOTECH zalo`ba Limbu{ 2005 Avtor:

Zdenko Puncer

Ilustracije:

Zdenko Puncer, Said Be{lagi}

Recenzenta:

izr. prof. dr. Amand Papotnik mag. Mirko Britov{ek

Lektorica:

red. prof. dr. Terezija Zorko

Fotografije:

Zdenko Puncer

Oblikovanje:

Uro{ Zupan~i~

Prelom:

Manja Simoni~

Zalo`ila:

IZOTECH zalo`ba d.o.o.

CTP in tisk:

MCA d.o.o.

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Univerzitetna knji`nica Maribor 674(075.2)(076.2) PUNCER, Zdenko Obdelava gradiv - les : delovni zvezek z delovnim gradivom za izbirni predmet v devetletni osnovni {oli / Zdenko Puncer ; (ilustracije, tehni~ne risbe, fotografije Zdenko Puncer). - (Limbu{) : Izotech, 2005 COBISS-ID 48459777

Kazalo Organizacija dela

Tloris delavnice

Ugotavljanje lastnosti gradiv

Gradiva

Gradiva in orodja

Tehni~na dokumentacija

Kosovnica

Tehnolo{ki list

Delavni{ki list

Izdelovanje izdelkov Vzorec: Mlin - obe{alnik za klju~e

20 20

Izotehnik ti pomaga Novo N ovo p poglavje oglavj vje

Zanimivost Z animivost

PPazi! azi!

PPomo~ omo~ v u~beniku u~beniku

Gradiva in orodja Odgovori na vpra{anja! 1. Na ~rte zapi{i imena posameznih gradiv, ki so na sliki.

3. Zapi{i imena orodij in pripomo~kov, ki jih vidi{ na sliki.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

4. Kateri odgovor je pravilen? Pod~rtaj pravilnega â&#x20AC;&#x201C; druga dva sta nepravilna. Orodje za odrezavanje lesa se imenuje: lisi~ji rep àga za èlezo kotnik ^rta, ki ozna~uje rez pri àganju, ostane vidna: na odpadnem kosu na obdelovancu na àgovini Z zarisovalnim orodjem naredimo: ~rto utor zarezo

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Izdelovanje izdelkov Vzorec: Mlin - obe{alnik za klju~e V nadaljevanju je prikazan primer izdelave izdelka od ideje do kon~nega izdelka. Pri tem so opisane posamezne delovne operacije, ki jih lahko uporabimo pri kateremkoli izdelku.

Skica Idejo na{ega izdelka predstavimo s skico. Vsebuje naj vse sestavne dele in mere, ki smo jih dolo~ili glede na uporabnost in gradiva, ki ga imamo na izbiro. Pri dolo~anju mer si lahko pomagamo z modelom iz papirja.

Skica

Model iz papirja

1.. n 1 naloga aloga Nari{i skico izdelka na svoj list. Delavni{ka risba Kolikor je skica narejena dovolj podrobno, nam risanje na~rta ne bo delalo velikih te`av. Nari{emo ga po pravilih tehni~nega risanja z risalnim orodjem ali pa pri tem uporabimo ra~unalni{ki program. Risbi dodamo tudi kosovnico, v kateri lahko dobimo vse podatke za izdelek. Kos 1 1 1 1 8 1 2 20

Predmet hi{ica streha streha kolo lopatice os obe{ala

Poz. 1 2 3 4 5 6

O B D E L A V A

Gradivo vezana plo{~a vezana plo{~a vezana plo{~a vezana plo{~a vezana plo{~a okrogla palica gotov izdelek G R A D I V

L E S

Mere 170 x 100 x 10 140 x 35 x 4 75 x 35 x 4 60 x 10 22 x 22 x 4 Ď&#x2020; 4 x 30

2.. naloga 2 naloga Nari{i risbo svojega programom ciciCAD.

izdelka

geometrijskim

orodjem

ali

ra~unalni{kim

Izbira gradiva Gradivo za izdelek lahko kupimo pri mizarju ali trgovini z lesom. Ravno tako kupimo tudi termometer ali vlagomer. Gradivo je prilo`eno v {katli zraven delovnega zvezka. Izbira gradiva je pogojena tudi z uporabo izdelka (v notranjih ali zunanjih prostorih, nadaljnja obdelava â&#x20AC;&#x201C; barvanje, estetski videzâ&#x20AC;Ś). Za na{ izdelek smo izbrali vezano plo{~o debeline 10 mm in 4 mm in okroglo palico za ra`nji~e. Vsi podatki o merah in vrsti gradiv so razvidni v kosovnici. Potek dela za posamezen sestavni del Razvidni so tehnolo{ki postopki, uporaba orodja in pripomo~kov ter varnostni ukrepi pri delu.

Hi{ica H i{ica Zarisovanje Z arisovanje Na vezano plo{~o 170 x 100 x 10mm s kotnikom in ravnilom zari{emo obliko hi{ice. Izmerimo in zari{emo tudi sredi{~e za izvrtino osi mlinskega kolesa. Vrtanje V rtanje Z ro~nim ali akumulatorskim vrtalnim strojem in svedrom izvrtamo izvrtino za os mlinskega kolesa. Pri vrtanju ne pozabimo na ustrezno podlago ter vrtanje pod pravim kotom. @aganje @ aganje Razrez vezane plo{~e izvedemo s pomo~jo rezlja~e. @agamo lahko tudi z motorno rezlja~o v prisotnosti u~itelja.

Bru{enje B ru{enje Povr{ine in robove zbrusimo z brusnim papirjem. Najprej uporabimo papir {t.80. Sledi "vla`enje povr{ine". Po su{enju zbrusimo povr{ino {e s papirjem {t.120. Ostre robove raziglimo pomeni, da s finim brusnim papirjem potegnemo prek ostrih robov. Pri tem rob ne sme postati okrogel ali se deformirati. Streha

Zarisovanje Z arisovanje Na pripravljeni material - letev {irine 35mm in debeline 4mm s kotnikom in ravnilom zari{emo ustrezne dol`ine, ki jih preberemo iz na~rta.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

@aganje @ aganje V jeralniku od`agamo pod pravim kotom ploskve za streho. Pri `aganju vpnemo predal~nik s spono.

Bru{enje B ru{enje Vse dele kot pri hi{ici temeljito zbrusimo. Slemenski spoj strehe obrusimo pod kotom, tako da se obe de{~ici tesno spojita.

Mlinsko M linsko kkolo olo Zarisovanje Z arisovanje S {estilom nari{emo krog za kolo. Ozna~imo sredi{~e kroga. Krog razdelimo na osem delov, in ozna~imo mesta za lopatice. Na vezano plo{~o nari{emo 8 lopatic z ustreznimi utori. @aganje @ aganje Razrez vezane plo{~e izvedemo s pomo~jo rezlja~e. Posebno natan~ni moramo biti pri izdelavi utorov, da ne bodo {ir{i, kot je debelina kolesa. @agamo lahko tudi z motorno rezlja~o v prisotnosti u~itelja

Vrtanje V rtanje Z ro~nim ali akumulatorskim vrtalnim strojem in svedrom izvrtamo izvrtino v mlinsko kolo. Pri vrtanju ne pozabimo na ustrezno podlago ter vrtanje pod pravim kotom.

Bru{enje B ru{enje Vse dele kot pri hi{ici temeljito zbrusimo.

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S

Vsi V si ssestavni estavni d deli eli

Ker bo izdelek izpostavljen vremenskim spremembam, je potrebno povr{ino ustrezno za{~ititi.

Hi{ica H i{ica Na osnovno obliko hi{ice nalepimo z mizarskim lepilom streho. Pribijemo tudi kavlje za obe{anje klju~ev. Hi{ici lahko dodamo tudi okrasne elemente kot so okno in vrata, ki jih izdelamo iz furnirja in nalepimo. Na zadnjo stran pribijemo obe{ala.

Mlinsko M linsko kkolo olo Na ozna~ena mesta na kolesu nalepimo lopatice z mizarskim lepilom. V kolo nalepimo os in jo pritrdimo na hi{ico. Med kolo in hi{ico vstavimo distan~nik iz vezane plo{~e.

Gotov izdelek pritrjen na steni

O B D E L A V A

G R A D I V

L E S