Računalništvo: Računalniška omrežja by Izotech Zalozba d.o.o.

dr. Ivan Gerli~, Zdenko Puncer, Drago Slukan

RA^UNALNI[TVO RA A^UNALNI[TVO O

RA^UNALNI[KA RA A^UNALNI[KA KA A OMRE@JA U~benik za izbirni predmet v devetletni osnovni {oli

Ra~unalni{tvo - RA^UNALNI[KA OMRE@JA U~benik za izbirni predmet v devetletni osnovni {oli ÂŠ 2010, IZOTECH zalo`ba Limbu{ 2010

Avtorji: izr. prof. dr. Ivan Gerli~ Zdenko Puncer Drago Slukan, prof. Ilustracije: Said Be{lagi} Recenzenta: dr. Marjan Kra{na Rolando La{i~ Lektorica: Jelka Slukan, prof. Fotografije: Drago Slukan, prof. Zdenko Puncer Uro{ Zupan~i~ Oblikovanje: Uro{ Zupan~i~ Prelom: Manja Simoni~ Zalo`ila: IZOTECH zalo`ba d.o.o. Fotoliti in tisk: MI BO TISK d.o.o. Naklada: 1000 kom

Vse pravice pridr`ane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oz. na katerikoli na~in, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako druga~e, brez predhodnega privoljenja zalo`nika.

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Univerzitetna knji`nica Maribor 004.7(075.2) GERLI^, Ivan Ra~unalni{tvo. Ra~unalni{ka omre`ja : u~benik za izbirni predmet v devetletni osnovni {oli / Ivan Gerli~, Zdenko Puncer, Drago Slukan ; [ilustracije Said Be{lagi~ ; fotografije Drago Slukan, Zdenko Puncer, Uro{ Zupan~i~]. - Limbu{ : Izotech, 2010 ISBN 978-961-6740-17-3 1. Puncer, Zdenko 2. Slukan, Drago COBISS.SI-ID 65295361

Kazalo Ra~unalni{ka omre`ja

Spletni sestavki

Projektna naloga

Oblikovanje spletnih strani

Zdru`evanje posameznih spletnih strani v spletni sestavek in sestavek skupine

Programiranje

Pojmovnik

Stran 34: Viri: Besedilo in strani za povezavo so s spletne strani Gobarskega dru{tva Bisernica http://www.drustvo-bisernica.si/recepti.htm avtorice Ane Ivanovi~. Fotografije: Drago Slukan.

novo poglavje

namig/pomembno

razlaga postopka

vsebina na zgo{~enki

pomo~

razmisli/razlaga

INFORMACIJSKI LIST 2

Ra~unalni{ke mre`e

modem

stre`nik

mre`a

analogni signal

odjemalec

modem stre`nik

digitalni signal

odjemaleci

usmerjevalnik modem

stikalo

tiskalnik

internet

stre`nik

odjemalci

213.16.164.13

stre`nik

uporabnik

R A ^ U N A L N I [ T V O

M u l t i m e d i j a

Delovanje interneta Za povezovanje ra~unalnikov v omre`jih se uporabljajo razli~ni protokoli (skupen jezik ali na~in dela). Za delo na internetu se je uveljavil TCP/IP protokol (Transport Control Protocol/Internet Protocol), kjer ima vsak ra~unalnik svoj naslov (IP naslov), ki ga sestavljajo {tiri {tevilke, ki so med seboj lo~ene s piko (193.2.1.66 je naslov Arnesovega stre`nika). Ko se èlimo v omre`ju povezati z nekim ra~unalnikom, moramo poznati ta naslov, saj se ra~unalniki v omre`ju lo~ijo prav po teh {tevilkah. Ljudje si laè kot niz {tevilk zapomnimo besedni zapis imena ra~unalnikov. V tem primeru se zapi{e ime ra~unalnika kot niz besed, med seboj lo~enih s piko (npr. www.rtvslo.si), posebni stre`niki pa pretvorijo to ime v {tevilke, ~esar ne vidimo. Na prvem mestu je ime protokola (www, ki pomeni spletni stre`nik), nato sledi ime spletnega stre`nika (rtvslo) in na koncu {e kon~nica (.si). Kon~nica je lahko splo{na (.com, .org, .net) ali vezana na dràvo (.si je Slovenija, .hr je Hrva{ka, .at je Avstrija ...), kjer je naslov prijavljen.

Storitve interneta Ve~ina povezav v omre`ju deluje po sistemu stre`nik - odjemalec. Odjemalec se ob zahtevi po internetni storitvi samodejno pove`e s stre`nikom, stre`nik pa zahtevane storitve ponuja.

zahteva uporabnik

odgovor potrditev stre`nik storitev

Model povezovanja stre`nik â&#x20AC;&#x201C; odjemalec

^e ima dolo~eno dovoljenje (uporabni{ko ime in geslo), mu stre`nik to storitev izvede, sicer mu zahtevo zavrne.

Primeri streĹžnikov

Spletni iskalniki so programi, s katerimi uporabniki i{~emo podatke in nam brskanje po internetu olaj{ajo. Najpogosteje uporabljeni slovenski spletni iskalniki so Najdi.si, Matkurja.com in Slowwwenia.com, tuji pa Google.com, Altavista.com in Y Yahoo.com.

R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

V omre`ju internet lahko uporabljamo veliko storitev: elektronsko po{to, svetovni splet, klepetalnice, prena{anje datotek (FTP), spletno pogovarjanje, sodelovanje v forumih, pisanje in prebiranje blogov, uporaba spletnih trgovin ...

Svetovni splet (www) Svetovni splet (splet) je za mnoge uporabnike najzanimivej{i del storitev interneta. Zasnoval ga je Tim Berners-Lee, da bi uporabnikom iz akademskih in raziskovalnih ustanov omogo~il hiter in varen dostop do najnovej{ih informacij in podatkov.

Spletna stran, prikazana s spletnim brskalnikom Internet Explorer

Obi~ajna spletna stran je sestavljena iz besedila in slik, lahko pa vsebuje tudi animacije in avdio/video prikaze. Vsako spletno mesto ima svoj naslov, pravimo mu tudi URL (ang. Uniform Resource Locator). Uporabnik v naslovno vrstico brskalnika zapi{e naslov, naslov ki dolo~a vrsto storitve (ime protokola), ime spletnega stre`nika in ime ter pot do datoteke, iskane spletne strani, slike ...

Ime protokola (ftp, http, news ...)

Ime spletnega stre`nika

Ime in pot do datoteke s spletno stranjo

http://www.slovenia.info/si/Kulinarika-vino.htm?kulinarika_in_vino=0&lng=1

stre`nik

uporabnik

Potek pridobitve spletnega dokumenta - strani

Ve~ina spletnih strani temelji na spletnem jeziku HTML (ang. Hyper Text Markup Language), ki predstavlja zbirko navodil, ki jih oblikovalec spletne strani vstavi v besedilo. HTML ukazi dolo~ajo na~in prikaza elementov spletne strani (besedila, tabel, slik ...) pri ogledu s spletnim brskalnikom.

R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

Osnovni HTML ukazi in izgled v spletnem brskalniku

Za izdelavo spletne strani lahko uporabljamo programske jezike (HTML, JAVA, Java Script ...), spletna orodja (MS FrontPage, Dreamweaver, Nvu ...) ali pa predloge (strukturno in oblikovno è urejene strani, v katere vnesemo le {e svojo vsebino). U~inkovitost spletnih strani se pokaè {ele takrat, ko jo uporabniki za~nejo uporabljati. Zato je dobro, da se avtor spletne strani dobro pripravi na delo in da se drì osnovnih kriterijev za oblikovanje spletnih strani: • uporabnost spletne strani (dostopnost, hitrost pretoka podatkov, uporabnost in preglednost navigacijskih vrstic, pravilnost povezav povezav, zakonitost pri uporabi intelektualne lastnine - avtorske pravice ...), • oblikovna struktura spletne strani (privla~en izgled, barvna in oblikovna struktura ...), • vsebina spletne strani (vsebinska ustreznost in jedrnatost prikaza, slovni~na pravilnost besedila, ustreznost grafi~ne podpore ...) in • izvirnost (izvirni koncept, kreativna uporaba virov ...).

@elim izvedeti ve~ Ve~ o programskem jeziku HTML in njegovi uporabi najdemo na zgo{~enki v poglavju Prijetno branje pod naslovom HTML.

Prenos datotek (FTP) Prenos datotek ali FTP (ang. File Transfer Protocol) je internetna storitev, ki je uporabna, ~e so datoteke, ki jih `elimo poslati, zelo obse`ne (fotografije, video posnetki, zvo~ne datoteke ...). Deluje podobno kot e-po{ta po modelu stre`nik - odjemalec. Uporabnik lahko uporablja FTP storitev s preprostim vrsti~nim ali grafi~nim vmesnikom. Dostop do teh je mogo~ tudi preko brskalnikov, tako da namesto imena protokola »http« vpi{emo ime protokola »ftp« (ftp://ftp.rtvslo.si).

Spletna klepetalnica Je storitev interneta, ki predstavlja navidezni (virtualni) prostor, kjer si razli~ni ljudje dopisujejo o razli~nih temah. Za razliko od elektronske po{te morajo biti v spletni klepetalnici isto~asno prisotni vsi udele`enci klepeta.

Spletno pogovarjanje, telefoniranje VOIP (ang. Voice over Internet Protocol) je v zadnjem ~asu vse bolj zanimiva in uporabna spletna storitev. Pomeni prenos zvoka preko internetnega protokola. Poznamo ve~ na~inov spletnih pogovorov: • ra~unalnik - ra~unalnik (je brezpla~en), • ra~unalnik - stacionarni telefon, • ra~unalnik - GSM ... 12

R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

V zadnjem ~asu se je zelo raz{iril program in ponudnik za internetno telefoniranje Skype, ki omogo~a govorno in video komunikacijo, po{iljanje tekstovnih sporo~il in datotek pa tudi konferen~ni pogovor ve~ uporabnikov.

Video komunikacija s programom Skype

@elim izvedeti ve~ Ve~ o predvidevanjih o razvoju interneta v prihodnosti najdemo na zgo{~enki v poglavju Prijetno branje pod naslovom Internet_1_2_3.

R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

Oblikovanje spletnih strani Moja prva spletna stran Za uvajanje v izdelavo spletnih strani bomo s programom Nvu oblikovali tri preproste spletne strani in jih med seboj povezali. Odprimo datoteko index, ki je na zgo{~enki v poglavju Za~etek, in si jo oglejmo. Oglejmo si tudi povezave na druge strani. Ve~ med seboj povezanih spletnih strani in drugih podatkov (zvo~nih datotek, filmskih datotek, slik ...) imenujemo spletni sestavek (spleti{~e). Podoben spletni sestavek bomo za vajo oblikovali tudi sami. Vsa potrebna besedila so shranjena na zgo{~enki v isti mapi. Oblikovanje spletnih strani bo potekalo po naslednjih zaporednih korakih: oblikovanje prve strani (index.html) oblikovanje druge spletne strani (druga_stran.html) oblikovanje tretje strani (tretja_stran.html) vstavljanje povezav oblikovanje povratnih povezav ogled strani s spletnim brskalnikom

@elim izvedeti ve~ Na zgo{~enki najdemo v poglavju Zanimivo branje datoteko Spletni_sestavek,, kjer lahko preberemo ve~ o zgradbi spletnih sestavkov.

Vstavljanje in oblikovanje besedila V Nvu odprimo novo prazno stran. Ker strani {e nismo poimenovali, pi{e na zavihku (neimenovano). Odprimo {e datoteko prva_stran_besedilo z besedili strani. Ozna~imo besedilo za stran index.html in ga z ukazom CTRL + C kopirajmo v odloì{~e. Nato se postavimo na spletno stran v Nvu, kamor èlimo prenesti besedilo, in ga z ukazom CTRL + V prilepimo. Med besedilo in naslova vstavimo razmike (prazne vrstice). Da spremenimo vrsto pisave, besedilo ozna~imo, nato z ukazom Oblika>Pisava izberimo èleno vrsto pisave (npr. Arial). Spremenimo {e velikost in barvo naslova. Besedilo ozna~imo, nato z gumbom Pove~aj velikost pisave, ki je v Orodni vrstici za oblikovanje, pisavo pove~ajmo. Barvo pisave dolo~amo s klikom na gumbu Izberi barvo besedila v Orodni vrstici za oblikovanje.

Prilepljeno besedilo

R A ^ U N A L N I [ T V O

Spreminjanje vrste pisave

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

Spreminjanje velikosti pisave

Izbiranje barve pisave

Oblikovanje ozadja Barvo strani in ozadja oblikujemo z ukazom Oblika>Barve strani in ozadje, kjer lahko v pogovornem oknu Barve strani in ozadje poljubno nastavimo barvo ozadja, povezav, obiskanih povezav ...

Spreminjanje barve ozadja

Shranjevanje strani Pri shranjevanju je pomembno: da si naredimo mapo, kamor bomo shranjevali vse datoteke (spletne strani, zvo~ne datoteke, slike, filmske datoteke ...), npr. C: Omrezja Zacetek. Za posamezne skupine datotek lahko naredimo znotraj te mape podmape, npr. C: Omrezja Zacetek Slike; da pri imenovanju datotek in map ne delamo presledkov, ne uporabljamo {umnikov ali posebnih znakov (?, $, #, % ...). Priporo~ljivo je, da pri imenih, ki so sestavljena iz ve~ besed, vstavimo pod~rtaj, npr. prva_stran.html. Z ukazom Datoteka>Shrani kot se nam odpre pogovorno okno Naslov strani. To ni ime, pod katerim bo datoteka shranjena na disku, temve~ ime strani, ki se bo prikazalo v brskalniku in med priljubljenimi oziroma zaznamki. Na{o stran imenujmo Prvi prebivalci Celja. Po potrditvi se nam odpre pogovorno okno Shrani stran kot, kjer izberemo mapo, kamor `elimo datoteko shraniti, in datoteko imenujmo index. Tako poimenujemo vstopno stran vsakega spletnega sestavka (to je stran, ki se bo odprla prva, ko bomo obiskali na{ spletni sestavek na internetu). Spletni brskalniki znajo sami poiskati strani z imenom index v dolo~eni mapi na spletnem stre`niku in pri pisanju bo brskalnik, ~e bomo v naslovni spletnih naslovov ne pi{emo {e imena prve strani. Tako T vrstici napisali npr. www.ossevnica.si, sam poiskal datoteko index.html in jo odprl.

R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

Imenovanje strani

Shranjevanje strani

Oblikovanje ostalih strani S klikom na pu{~ici na gumbu Novo odprimo mo`nosti in izberimo Stran v novem zavihku. Nastavimo lastnosti strani. Z ukazom Oblika>Naslov in lastnosti strani se odpre pogovorno okno Lastnosti strani, kjer lahko napi{emo ime strani, v na{em primeru naj bo ime strani Rimska Celeia. Postopek prena{anja besedil in oblikovanja strani je podoben kot za prvo stran. Drugo stran, ki smo jo poimenovali Rimska Celeia, shranimo pod imenom druga_stran, tretji strani dajmo ime Celeia mnogo let kasneje, datoteki pa tretja_stran.

Povezovanje strani Odprimo datoteko index. Na napisu Rimska Celeia bomo naredili povezavo tako, da se nam bo ob kliku na ta napis odprla stran z imenom Rimska Celeia. Napis najprej ozna~imo, nato s klikom na gumb Povezava na Orodni vrstici za oblikovanje odprimo pogovorno okno Nastavitve povezave. V polje Vnesite mesto spletne strani lahko napi{emo spletni naslov strani, ki bi se odprla ob kliku na to povezavo. ê èlimo povezati ozna~eno besedilo z drugo spletno stranjo, kliknimo na gumb Izberi datoteko in izberimo èleno datoteko. Za vajo izberimo gumb Izberi datoteko in v mapi C: Omrezja Zacetek izberimo datoteko druga_stran. Na enak na~in naredimo povezavo na napisu Celeia mnogo let kasneje, le da izberemo datoteko tretja_stran. Po vstavljanju povezav datoteko shranimo. Preskusimo, ~e so povezave pravilno narejene. Datoteko index odprimo v internetnem brskalniku (Internet Explorer). Nad napisoma z vstavljenimi povezavami se mora pojaviti roka za povezavo, s klikom na povezavo pa se odpre datoteka druga_stran (tretja_stran). ê povezave ne delajo, jih v Nvu pregledamo, po potrebi popravimo, ponovno shranimo in zopet preskusimo.

Vstavljanje povezave na drugo stran

R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

Povratne povezave Pri preverjanju strani smo opazili, da se ne moremo vrniti na prvo stran, razen s pomo~jo gumba Nazaj v internetnem brskalniku. Povezovanje nazaj na poljubno stran bomo omogo~ili s povratnimi povezavami. Za povezave naprej, nazaj ali vedno na dolo~eno stran lahko uporabimo napise ali slike krmilnih (navigacijskih) gumbov. Za prvi primer bomo uporabili kar napise. V Nvu odprimo datoteko prva_stran. Pod besedilom naredimo vrstico ali dve prostora in napi{imo Nazaj. Napis ozna~imo, izberimo gumb Povezave v Orodni vrstici za urejanje, nato izberimo gumb Izberi datoteko, poi{~imo in potrdimo datoteko index. Na enak na~in oblikujemo povratno povezavo v datoteki druga_stran. Namig! ê imamo ve~ enakih elementov, elementov npr. na ve~ straneh enako povezavo na prvo stran, lahko postopek poenostavimo s kopiranjem v odloì{~e: na eni strani oblikujemo element, npr. napis Naprej, Naprej in vstavimo povezavo na prvo stran, element ozna~imo, kopiramo ga v odloì{~e z ukazom CTRL + C (ali z enim od drugih na~inov), postavimo se na naslednjo stran in ga z ukazom CTRL + V prilepimo, postopek ponovimo na vseh straneh, na katerih èlimo imeti povezavo na isto stran. Strani shranimo in delovanje povezav preskusimo.

Vstavljanje povezave na prvo stran

@elim izvedeti ve~ Na zgo{~enki najdemo v poglavju Za~etek mapo Padavine in v njej datoteko index1. Odprimo jo in si oglejmo spletno stran Padavine. Za vajo naredimo podobno spletno stran o padavinah. Besedila za spletne strani so v datoteki Padavine_besedilo, za povezavo nazaj na prvo stran uporabimo sliko Nazaj_1.gif. Sliko Nazaj_1.gif pred vstavljanjem skopirajmo v mapo C: Omrezja Zacetek, {ele nato jo vstavimo na spletno stran.

R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

INFORMACIJSKI LIST 6

Prva spletna stran

Vna{anje besedila

Oblikovanje besedila

Imenovanje strani

Dolo~anje barve ozadja

Shranjevanje strani

Vstavljanje povezav

R A ^ U N A L N I [ T V O

M u l t i m e d i j a

Vstavljanje povratnih povezav

Objavljanje spletnih strani na stre`niku Spletne strani so uporabne {ele takrat, ko jih objavimo na spletnem stre`niku in so dostopne vsem uporabnikom interneta. Datoteke najve~krat prena{amo preko interneta FTP protokolom. Programi za urejanje spletnih strani ponavadi `e vsebujejo orodja za prenos datotek na stre`nik. Tudi program Nvu ima v orodni vrstici gumb Objavi, vendar je delo nekoliko nepregledno in ve~krat povzro~a te`ave s prena{anjem podmap s slikami in drugimi gradivi. V u~beniku je opisano prena{anje datotek s programom T Total Commander, ki je v nekoliko okrnjeni verziji prosto dostopen na internetu in preveden v sloven{~ino. Poleg Total Commanderja lahko uporabljamo za prenos datotek na stre`nik tudi razli~ne druge programe (WS FTP, Raziskovalec ...).

Nastavitve za objavljanje spletnih strani na stre`niku Odprimo program Total Commander. S klikom na gumb FTP (FTP: spajanje) odprimo pogovorno okno Pove`i s FTP stre`nikom.

Pogovorno okno Pove`i s FTP stre`nikom

Izberimo gumb Nova povezava, ki nam odpre pogovorno okno Ftp: podrobnosti o zvezi. Vnesimo naslednje podatke: Seja: Ime_Arnes (Jelka_Arnes, ime je poljubno, izberimo tak{no, da bomo vedeli, na kateri stre`nik se povezuje). Ime gostitelja: www2.arnes.si (ta podatek dobimo od ponudnika internetnih storitev). Ime uporabnika: jsluka (vpi{emo na{e uporabni{ko ime pri Arnesu). Geslo: ****** (vpi{emo geslo, ki ga uporabljamo pri Arnesu). ^e gesla ne vpi{emo, ga bomo morali napisati vsaki~, ko se bomo povezovali na stre`nik.

Nastavitve povezave

R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

Opisan postopek velja za objavljanje strani na Arnesovem stre`niku. Pri drugih ponudnikih internetnih storitev je postopek podoben, le nastavitve povezav se razlikujejo.

@elim izvedeti ve~ Na zgo{~enki najdemo v poglavju Objava strani datoteko Total_commander_nastavitve, Total_commander_nastavitve, kjer so opisane nastavitve povezave na Arnesov stre`nik.

Prena{anje strani na stre`nik Odprimo program Total Commander. Z gumbom FTP (FTP: spajanje) odprimo pogovorno okno Pove`i s FTP stre`nikom. Med pripravljenimi povezavami izberimo povezavo s stre`nikom, kjer `elimo objaviti spletno stran.

Povezava s stre`nikom

Odpiranje map in ozna~evanje datotek za prena{anje

Nad oknom v programu T Total Commander, ki je povezan s stre`nikom, je napisano ime FTP stre`nika: ftp://www2.arnes.si. Odprimo mapo www, ker moramo vanjo prenesti spletne strani. V drugem oknu poi{~imo mapo, kjer imamo spletne strani za objavo: C: Omrezja Zacetek. Datoteke, ki jih bomo prenesli, ozna~imo s klikom na desno mi{kino tipko. Datoteke se obarvajo rde~e. S klikom na gumb F5 Kopiraj se datoteke prenesejo.

Prena{anje datotek

Namig! ê se bomo na neko spletno stran ve~krat povezovali, si v Total Commanderju T nastavimo lokalno (izvorno) in oddaljeno (ciljno) mapo. V programu Total Commander kliknimo na gumb FTP FTP, izberimo èleno povezavo in odprimo urejanje www ker èlimo, da povezave z gumbom Uredi. V polju Oddaljena mapa napi{imo www, nam na stre`niku odpre mapo www, v polju Lokalna mapa pa poi{~imo mapo, kjer imamo spletne strani za objavo, npr. c:â &#x201E;Omrezjaâ &#x201E;Zacetek. Potrdimo z gumbom V redu in se poveìmo. Nato moramo samo {e prenesti datoteke. R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

Dolo~anje lokalne in oddaljene mape za povezavo

Do strani, objavljenih na Arnesovem stre`niku, dostopamo tako, da v naslovno vrstico brskalnika napi{emo spletni naslov (URL) www2.arnes.si/ jsluka. Znak (imenujemo tilda, ang. tilde) napi{emo tako, da dr`imo na tipkovnici pritisnjeno tipko Alt Gr in pritisnemo na tipko 1. Zadnji del naslova (jsluka) je na{e uporabni{ko ime pri Arnesu. ^e imamo prvo stran imenovano index.html, tega ne pi{emo v internetnem naslovu. Ko spletne strani popravljamo ali posodabljamo, jih najprej uredimo (v Nvu), shranimo, ponovno prenesemo na spletni stra탑nik in preskusimo.

Oblikovanje tabel na spletnih straneh Pri oblikovanju spletnih strani pogosto uporabljamo tabele. Uporabljamo jih za pregledni prikaz dolo~ene vsebine, poravnave slik, besedil in drugih elementov na spletni strani ... Odprimo datoteko index, ki je na zgo{~enki v poglavju Tabele, in si oglejmo primer spletne strani, oblikovane s pomo~jo tabel. Podobno stran bomo izdelali tudi sami. Vrstni red opravil bo naslednji: vstavljanje osnovne tabele oblikovanje naslova strani vstavljanje tabele za prikaz vsebine oblikovanje vsebine vstavljanje tabele za slike oblikovanje noge strani shranjevanje in preverjanje delovanja Ker spletnih strani ne moremo shranjevati direktno na zgo{~enko, bomo najprej skopirali podatke, ki jih bomo potrebovali. V na{i delovni mapi (C: Omrezja) naredimo mapo Tabele. Na zgo{~enki v mapi Tabele ozna~imo celotno vsebino mape, razen datoteke index, in jo kopirajmo v novo narejeno mapo C: Omrezja Tabele.

Vstavljanje osnovne tabele Odprimo program Nvu. V orodni vrstici Urejanje izberimo gumb Tabela in ozna~imo {tiri vrstice in en stolpec. Z ukazom Tabela>Lastnosti tabele odprimo pogovorno okno Lastnosti tabele in nastavimo naslednje lastnosti: {irina: 800 pik okvir: 0 pik (obrobe tabele ne bodo vidne v spletnem brskalniku) razmik med celicami: 0 pik odmik med okvirjem celice in vsebino: 0 pik barva ozadja: temno zelena

R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

Vstavljanje tabele

Dolo~anje lastnosti tabeli

Oblikovanje naslova spletne strani Kliknimo v prvi vrstici in napi{imo z velikimi ~rkami naslov GOBJE JEDI. Naslov ozna~imo in nekajkrat kliknimo na gumb Ve~ja velikost pisave. S klikom na gumb Izberi barvo besedila izberimo svetlo barvo besedila (npr. svetlo rumeno). Spremenimo {e vrsto pisave. Z ukazom Oblika>Pisava izberimo Arial. Pisava naj bo krepka.

Dolo~anje barve pisave

Vstavljanje tabele za prikaz vsebine S kazalcem se postavimo v drugo vrstico in izberimo ukaz Vstavi>Tabela, izberimo zavihek Natan~no in dolo~imo lastnosti novi tabeli: vrstice: 14 stolpci: 2 {irina: 800 pik okvir: 0 pik

Dolo~anje lastnosti novi tabeli

R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

Novi tabeli dolo~imo {e ozadje. Z ukazom Tabela>Lastnosti tabele odprimo pogovorno okno Lastnosti tabele in dolo~imo barvo ozadja svetlo zelene barve. Vnesimo besedilo, kot je prikazano na spodnji sliki. Upo{tevati moramo velike in male ~rke.

Vna{anje besedila v tabelo

Oblikovani napisi z imeni datotek za povezavo (v oklepaju)

Ozna~imo vse celice z besedilom in zamenjajmo pisavo s pisavo Arial. Ozna~enim celicam poravnajmo besedilo na sredino tako, da kliknimo na gumb Poravnaj na sredino v Orodni vrstici za oblikovanje.

Vstavljanje povezav Ozna~imo besedilo za prvo povezavo: gobova juha s krompirjem. Na zgornji sliki imamo v oklepaju zapisano, da se bo ta napis povezal z datoteko recept_1.html, ki je v mapi C: Omrezja Tabele. S klikom na gumb Vstavi novo povezavo odprimo pogovorno okno Nastavitve povezave, kjer s klikom na gumb Izberi datoteko poi{~emo datoteko, ki je napisana na sliki v oklepaju. Na podoben na~in naredimo {e ostale povezave.

Vstavljanje tabele za slike V prazni celici pod tabelo z besedili vstavimo tabelo z eno vrstico in tremi stolpci (Vstavi>Tabela). V prvo celico vstavimo sliko Gobe_1, ki je v mapi C: Omrezja Tabele Slike, v drugo celico sliko Gobe_2 in v tretjo Gobe_3. Celice s slikami ozna~imo in poravnamo na sredino.

Oblikovanje noge strani V zadnjo vrstico napi{emo avtorico besedil Ano Ivanovi~, naslov strani za povezavo in letnico izdelave strani (2010). Besedilo ozna~imo, poravnajmo na sredino in pobarvajmo z enako barvo, kot je pobarvan naslov strani.

Oblikovana stran

R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

Shranjevanje in preverjanje strani Oblikovano stran shranimo v mapo C: Omrezja Tabele pod imenom index. Stran odprimo v internetnem brskalniku in preverimo povezave, nato jo prenesimo {e na internetni stre`nik in preverimo pravilnost delovanja in prikazovanja na internetu. Namig! ^e se nam pri pregledovanju spletne strani ne poka`ejo {umniki, temve~ namesto njih neki drugi znaki, naredimo naslednje: pri shranjevanju izberimo ukaz Datoteka>Shrani in spremeni nabor znakov, v naboru mo`nosti izberimo kodiranje po Unicode (UTF-8).

Izbira na~ina kodiranja besedila pri shranjevanju

@elim izvedeti ve~ Na zgo{~enki najdemo v poglavju Tabele mapo Planeti, v kateri je datoteka Planeti Planeti. Oblikujmo podobno tabelo z enakimi podatki. Slike najdemo v mapi C: Omrezja Tabele Planeti Planeti_slike. Datoteko shranimo v mapo C: Omrezja Tabele Planeti pod imenom Tabela_Ime_in_Priimek.

R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

dr. Ivan Gerli~, Zdenko Puncer, Drago Slukan

RA^UNALNI[TVO RA A^UNALNI[TVO

RA^UNALNI[KA RA A^UNALNI[KA KA A OMRE@JA Delovni zvezek s CD-jem za izbirni predmet v devetletni osnovni {oli

Ra~unalni{tvo - RA^UNALNI[KA OMRE@JA Delovni zvezek s CD-jem za izbirni predmet v devetletni osnovni {oli ÂŠ 2010, IZOTECH zalo`ba Limbu{ 2010

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Univerzitetna knji`nica Maribor 004.7(075.2)(076) GERLI^, Ivan Ra~unalni{tvo. Ra~unalni{ka omre`ja : delovni zvezek s CD-jem za izbirni predmet v devetletni osnovni {oli / Ivan Gerli~, Zdenko Puncer, Drago Slukan ; ilustracije Said Be{lagi~ ; fotografije Drago Slukan, Zdenko Puncer, Uro{ Zupan~i~ . Limbu{ : Izotech, 2010 ISBN 978-961-6740-18-0 1. Puncer, Zdenko 2. Slukan, Drago COBISS.SI-ID 65356801

Kazalo Delovni list 1: Ra~unalni{ko omre`je

Delovni list 2: Delo v lokalnem omre`ju

Delovni list 3: Internet

Delovni list 4: Oblikovanje spletnega sestavka

Delovni list 5: Moja prva spletna stran

Delovni list 6: Oblikovanje tabel

Delovni list 7: Sidra

Delovni list 8: Spletni album

Delovni list 9: Oblikovanje spletnih strani s tabelami

Delovni list 10: Vstavljanje zvoka

Delovni list 11: Vstavljanje filmov

Delovni list 12: Programiranje

DELOVNI LIST 2: Delo v lokalnem omre`ju 1. Spodaj je zapisanih {est primerov TCP/IP naslovov. Zraven vsakega naslova zapi{i DA, ~e je naslov pravilno zapisan, in NE, ~e ni pravilno napisan. a) 193.168.1.1 ~) A32.0.12.255

b) 193.254.6 d) 10.0.0.2

c) 212.235.160.194 e) DGR.NIU.FTU.9A

U10

2. Izvedi ukaz Start>Za`eni>cmd. V okno C: WINDOWS system32 CMD.exe, ki se odpre, vpi{i ukaz ipconfig. Na ~rto napi{i IP naslov tvojega ra~unalnika.

Primerjaj IP naslov tvojega ra~unalnika z IP naslovi sosednjih ra~unalnikov. Koliko ra~unalnikov ima enak IP naslov?

3. Na lokalnem disku v {olski ra~unalni{ki u~ilnici naredi mapo Test (npr. C: Test). Mapo Test daj v skupno rabo. Uporabnikom dodeli polna pooblastila (lahko pi{ejo, bri{ejo, spreminjajo ...) (v Raziskovalcu na mapi Test klikni desno mi{kino tipko, Skupna raba in varnost ...).

4. Na sliki je okno Tiskalniki in faksi nekega ra~unalnika. Na ~rte napi{i, kateri tiskalniki so v skupni rabi in kateri je privzeti tiskalnik.

Tiskalniki v skupni rabi: Privzeti tiskalnik: 5. Na u~iteljevem ra~unalniku je mapa Slike_z_interneta v skupni rabi (v skupno rabo jo da u~itelj), v katero smo shranili sliko Jabolko, ki smo jo na{li na internetu. Poi{~i u~iteljev ra~unalnik v omre`ju, odpri sliko in jo natisni z omre`nim tiskalnikom.

R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

6. Oglej si ra~unalni{ko u~ilnico na va{i {oli, nari{i njeno shemo povezav v mre`o in odgovori oz. dopolni vpra{anja.

a) V u~ilnici je: omre`je stre`nik - odjemalec omre`je vsak z vsakim b) Znamka in programska oprema stre`nika:

c) [tevilo ra~unalnikov, ki so povezani v mre`o:

~) S ~im so ra~unalniki povezani v mre`o (komunikacijski medij)?

d) Na{tej periferne naprave, ki so v skupni rabi.

R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

DELOVNI LIST 6: Oblikovanje tabel Skopiraj mapo Razno, ki je na zgo{~enki, v svojo delovno mapo C: Omrezja. ê si mapo skopiral è pri prej{nji vaji, tega ni potrebno narediti {e enkrat. 1. V Nvu imamo dve poti za vstavljanje tabel: z ukazom Vstavi>Tabela in s pomo~jo gumba Tabela v orodni vrstici. Odpri program Nvu, preskusi oba na~ina in obkroì pravilno trditev. Oba na~ina vstavljanja tabel sta enaka.

2. Opisi polj, ki manjkajo na sliki, so v levem stolpcu. Pove`i jih z ustreznimi polji na sliki. Stolpci Okvir Vrstice [irina

3. Odpri program Nvu in vstavi tabelo, ki bo imela naslednje lastnosti: • {tevilo vrstic: 6 • {tevilo stolpcev: 6 • {irina tabele: 400 pik • {irina okvirja: 2 piki Odpri pogovorno okno Lastnosti tabele in preoblikuj tabelo podobno, kot je prikazano na sliki spodaj. Celice, kjer so napisani dnevi, naj imajo {irino 45 pik.

R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

4. Izdelaj podobno tabelo, kot je na sliki. Slike so v mapi Razno Tabele. Sliko lista ustrezno pomanj{aj, nato pa kopiraj v ustrezne celice. Na internetu poi{~i spletne strani za posamezne vrste sadja in zelenjave, ki so prikazane v tabeli, ter naredi na slikah povezave do teh strani. Namig! V praznih celicah se ne bodo prikazale obrobe, zato v teh celicah naredimo po en presledek.

R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

DELOVNI LIST 11: Vstavljanje filmov Skopiraj mapo Razno, ki je na zgo{~enki, v svojo delovno mapo C: Omrezja. ^e si mapo skopiral `e pri prej{nji vaji, tega ni potrebno narediti {e enkrat. 1. V u~beniku so omenjeni trije na~ini vstavljanja filmov na spletno stran. Napi{i jih. a)

U53

b) c) 2. Vsa gradiva na internetu (besedila, filmi, slike â&#x20AC;Ś) so na voljo za prebiranje in ogledovanje, ne pa tudi za objavljanje na spletu. Kaj moramo narediti, ~e `elimo film, sliko, besedilo ... objaviti na spletni strani? Odgovor bo{ na{el v datoteki Avtorske_pravice, ki je v mapi C: Omrezja Razno Film.

3. S programom Nvu odpri spletno stran Prva_pomoc, ki je v mapi C: Omrezja Razno Film. Vstavi sliko kamere, kot je prikazano na spodnji sliki, in naredi povezavo na film Prva_pomoc. Vse potrebne datoteke so v isti mapi.

Datoteko shrani v isto mapo pod imenom Prva_pomoc_Ime_in_Priimek. V brskalniku preskusi delovanje povezave.

R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a

4. V datoteki Koda, ki je v mapi C: Omrezja Razno Film, je koda za vstavljanje filma Ekstremni_sporti. Odpri spletno stran Ekstremni_sporti, ki je v isti mapi, in vstavi kodo za film v tretjo vrstico tabele. Datoteko shrani v isto mapo pod imenom Ekstremni_sporti_Ime_in_Priimek in si oglej film. Za predvajanje filma mora biti ra~unalnik povezan z internetom. Izgled spletne strani po vstavljanju kode je prikazan na spodnji sliki.

R A ^ U N A L N I [ T V O

R a ~ u n a l n i { k a

o m r e ` j a