Tehnika in tehnologija 6 by Izotech Zalozba d.o.o.

Samo Fo{nari~, Zdenko Puncer, Drago Slukan, Janez Virti~

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 6 U~benik za 6. razred devetletne osnovne {ole

TTehnika ehnika in in tehnologija tehnologija 6 U~benik za 6. razred devetletne osnovne {ole ÂŠ2004, IZOTECH zalo`ba Limbu{ 2004 Avtorji:

izr. prof. dr. Samo Fo{nari~ Zdenko Puncer Drago Slukan Janez Virti~

Ilustracije: Recenzenta:

Said Be{lagi} izr. prof. dr. Sre~ko Glode` mag. Mirko Britov{ek

Lektorica: Fotografije:

Jelka Slukan, prof. Drago Slukan Janez Virti~ Zdenko Puncer Uro{ Zupan~i~

Oblikovanje in prelom: Zalo`ila: Fotoliti in tisk:

Uro{ Zupan~i~ IZOTECH zalo`ba d.o.o. MCA d.o.o.

Vse pravice pridr`ane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oz. na katerikoli na~in, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako druga~e, brez predhodnega privoljenja zalo`nika.

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Univerzitetna knji`nica Maribor 62 (075.2) Fo{nari~, Samo Tehnika in tehnologija 6 : U~benik za 6. razred devetletne osnovne {ole / Samo Fo{nari~ . . . (et al.) ; (ilustracije Said Be{lagi} ; fotografije Drago Slukan, . . . (et al.) . - Limbu{ : Izotech, 2004 ISBN 961-91048-4-6 1. Fo{nari~, Samo COBISS . SI-ID 53040641

Kazalo Tehnika igra veliko vlogo v na{em `ivljenju

Pot v {olo mora biti varna

Osnove tehni~nega na~rtovanja

Informacijska tehnologija

Papir

Izdelek iz recikliranega papirja

Konstruiranje izdelka iz papirnatih profilov

Na~rtovanje in izdelava predmeta iz lesa

Dopolnitev znanja o lesu

Izdelava predmeta

Napake pri delu

Tehni~na sredstva

Pojmovnik

103

Izotehnik ti pomaga Novo N ovo p poglavje oglavj vje

Pazi! P azi!

ZZanimivost animivost

Papir Papir uporabljamo vsak dan za najrazli~nej{e namene. Papir se je skozi zgodovino uveljavil kot najprimernej{i in zanesljiv nosilec vsakovrstnih zapisov. Najve~ papirja porabimo za hranjenje in prenos pisane besede v obliki najrazli~nej{ih informacij. Papir je nepogre{ljiv za pisanje knjig, u~benikov, izdelavo dokumentov, bankovcev, vrednostnih papirjev, ~asopisov, revij, izdelavo embala`e, raznih modelov, okrasja itdâ&#x20AC;Ś

Knji`nica

^asopis

Embala`a

Dokumenti

Vrednostni papir

Papir za razli~no rabo: WC, rob~ki...

Tako raznolika uporaba in poraba papirnatega gradiva narekujeta, da papir spoznamo podrobneje. V nadaljevanju bomo spoznali in se nau~ili, kako se papir izdela ro~no in industrijsko in kako ga obdelujemo kot gradivo za izdelke. Surovine in proizvodni postopki dolo~ajo vrsto izdelanega papirnatega gradiva.

Pridobivanje papirja Papir izdelujemo iz papirnate snovi, ki jo tvorijo neenakomerno razporejena rastlinska vlakna. Osnovna surovina je praviloma les. Lesna vlakna povezuje med seboj lignin. Razlikujemo kemi~no in mehansko pridobivanje vlaken. Mehansko pridobljena vlakna se imenujejo lesovina. To pridobivamo v brusilnikih razli~nih izvedb. Pri vseh se les pritiska ob vrte~e se brusne kamne in tako pridobimo lesna vlakna. Ta postopek poteka z veliko vode. Tako pridobljeno lesovino uporabljamo za izdelavo ~asopisnih in zavijalnih papirjev. Pri pridobivanju vlaken na kemi~ni na~in, torej pri celulozi, se celulozna elulozna vvlakna. lakna. raztaplja lignin, ki povezuje c

Lesovina

T E H N I K A

Star papir

I N

T E H N O L O G I J A

esovine. Papirji, Papir, izdelan iz celuloze, je mo~nej{i, trdnej{i in ~istej{i kakor papir iz llesovine. izdelani iz ~iste celuloze, se imenujejo tudi brezlesni papirji. Papirnata Papirnata snov snov je skupen naziv za razli~ne vlaknine, ki jih uporabljamo za izdelavo papirjev, kartonov in lepenk. Od najstarej{ih ~asov tja do 19. stoletja so za izdelavo papirja najve~ uporabljali lanena vlakna. Danes jih uporabljamo za izdelavo papirjev le v manj{em obsegu. Predvsem so jih nadomestila lesna in celulozna vlakna, poleg tega pa za izdelavo lepenke, zavijalnih papirjev in tudi ~asopisnega papirja vse bolj uporabljamo star papirâ&#x20AC;Ś

Celuloza Pridobivanje celuloze je kemi~ni postopek pridobivanja vlaknin. Les ÂťkuhamoÂŤ, to lug. Da se les ~im bolj u~inkovito in hitro razgradi, mora pomeni, da nanj deluje kuhalni lug. ~im ve~ja povr{ina lesa priti v stik s kuhalnim lugom. Zato o~i{~ena polena in debla razsekamo v sekalnih strojih v drobne ko{~ke ali sekanico. Najprimernej{a velikost sekanice je okoli 25 x 15 x 5 mm. V zadnjih letih lesa vse bolj primanjkuje. Zato uporabljamo, zlasti za pridobivanje celuloze, tudi razne odpadke iz lesne industrije, kot so àgarski odpadki, àmanje in celo àgovina.

Sekalni stroj

Celuloza

Dodatki Zmleti in razred~eni papirnati snovi dodamo lepila, barve in druge dodatne snovi. Za k olofo fonija, ki fon kolofonija, lepila najve~ uporabljamo raztopine naravnih smol, kakr{na je na primer kol se ve`e na vlakna s pomo~jo raztopine aluminijevega sulfata. Lepilo daje papirju ve~jo trdnost, neprepustnost za vodo in bolj{e pisalne lastnosti. Lepila iz smol lahko nadomestimo tudi z vrsto raznih kemikalij, ki prav tako zbolj{ajo trdnost, upogibnost ali togost, gostoto in druge lastnosti papirja. S polnili izbolj{amo gladkost, prepustnost za kaolin. kao svetlobo in tiskovne lastnosti papirja. Za polnilo naj~e{~e uporabljamo kaolin.

Izdelava papirja rezkon kon~no vz vvzdol`no zdol`no brezkon~no Papirnato snov razred~imo z vodo in jo prek natoka dovajamo na b sito. s ito. Voda na situ odteka na s sesalni esalni vvalj, alj, na stiskalnicah pa se izlo~i {e del vode. Ob nadaljnjem izlo~evanju vlage in su{enju se celulozna vlakna med seboj tudi kemi~no u{ilnih vvaljih. aljih. Papir se su{ilnih pove`ejo. Preostala vlaga se izlo~i s su{enjem papirja na s dokon~no obdela v gladilniku, kjer dobi pri prehodu skozi ve~ valjev bolj gladko povr{ino. balo, kar je osnova za razrez na kraj{e bale in formate Nato se papirnati trak navija v balo, papirja. Pri izdelavi kartona je na mestu enega sita ve~ sitastih valjev, na katerih se oblikujejo posamezne plasti, ki se potem sestavijo v en sam list.

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Papirni stroj

Gladilni valji

Navijanje papirnega traku v veliko balo

Razrez velikih bal na manj{e

Papirnati trak med izdelavo tudi premaèmo z razli~nimi premazi, da dobimo papir za tisk ilustracij, revij, knjig in podobnega. Papir premaèmo kar v papirnatem stroju ali pa è izdelan papir posebej premaèmo na posebnem stroju. Zelo tanke toaletne in nekatere druge vrste papirja izdelujemo na strojih Yankee, pri katerih ima su{ilna naprava en sam valj premera 4 do 5 m z zelo gladko povr{ino. V su{ilni napravi izgubi papir {e 50 do 55 odstotkov vlage. Na koncu ostane v papirju {e vedno 5 do 10 odstotkov vlage. Su{ilni in gladilni valj

Yankee papirnati stroj za izdelavo toaletnih papirjev

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Priprava lesovine Kemikalije

Dodatki

Priprava celuloze Papirnati stroj

mokri postopek

suhi postopek Shema proizvodnje papirja

Razvrstitev papirja Papir

Teà (gramatura) Teò papirja dolo~imo tako, da stehtamo polo v velikosti 1 m2. ê kupimo list z oznako 70 g/m2, pomeni, da pola tega papirja s plo{~ino 1 m2 tehta 70 gramov.

Strukturna sestava

Prevladujo~e sestavine

Namen uporabe

Debelina papirja, {tevilo plasti kartona in lepenk.

Celuloza, tekstilna vlakna (bomba`, lan, konoplja), lesovina, star papir.

Pisarni{ki, risalni, dokumentni, tiskarski, ~asopisni, embala`ni, toaletni, knjigove{ki papirji, kartoni in lepenke.

ZANIMIVOST Gradnje papirnatih strojev se mo~no izpopolnjujejo. V prvih letih po drugi svetovni vojni so gradili stroje {irine 4 do 5 m in s hitrostjo do 500 m/min. Sedaj `e obratujejo stroji, {irine 10 m in s hitrostjo do 2000 m/min. T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Vrste papirnatih gradiv in lastnosti Kakovost K Kak akov kovost p papirja apirj rja je odvisna od sestave osnovnih surovin, od na~ina mletja vlaken pa tudi od razmer pri oblikovanju papirnatega traku na situ, na stiskalnicah in pri su{enju. sulfitne ulfitne celuloze, ki Papirji, izdelani iz lesovine, vsebujejo 15 do 30 odstotkov nebeljene s povezuje slab{a lesovinska vlakna. Lesovino lahko dodajamo celulozi tudi v manj{ih koli~inah in tako pocenimo izdelavo papirja ali pa dobimo drugo vrsto papirja. namenu amenu u uporabe porabe delimo papir v {tevilne vrste in podvrste, od katerih navedimo Po n nekaj pomembnej{ih. ^asopisni ^asopisni ((roto) roto) p papir apir je tiskarska vrsta papirja iz 82-85 odstotkov lesovine in iz nebeljene celuloze oz. polkemi~ne celuloze. Vsebuje malo lepila in polnil. Glede na pove~ano vsebnost lignina papir na zraku zaradi oksidacije lignina porumeni.

^asopisni papir

Tiskarski papir

TTiskarski iskarski papir papir je po kakovosti zelo raznovrsten. ^im ve~ celuloze vsebuje, tem kakovostnej{i je. ^e ne vsebuje primesi lesovine, ga imenujemo brezlesni papir. Papirji so razli~no polnjeni, klejani in glajeni ter so v razli~nih gramaturah, obi~ajno 70-120 g/m2. Vrednostni V rednostni p papir apir (za bankovce) je izdelan iz sulfatne celuloze, celuloze iz tekstilnih vlaken in kleja. Poleg obi~ajnih postopkov uporabljajo za izdelavo vrednostnega papirja {e posebne postopke obdelave: dodajanje barvnih vlaken in posebnih dodatkov, zapleten vodni tisk in povr{insko obdelavo. Zelo je odporen proti pregibanju, ima dobre tiskovne lastnosti in je odporen proti staranju, gramatura 80-100 g/m2.

Vrednostni papir

Papir za pisanje

Papir Papir zza a pisanje pisanje je prete`no brezlesen in s tolik{nim dodatkom polnil in kleja, da se pisarni{ki isarni{ki p papir apir ~rnilo ne razliva. Izmed {tevilnih podvrst papirja za pisanje omenjamo: p pisemski isemski p papir apir (brezlesne vrste (polnoklejan, brezlesni papir za akte trajne vrednosti), p papir apir zza a zzra~no ra~no papirja razli~nih barv in gramatur, glajene in pogosto tudi brazdane), p 2 po{to p o{to (tanek, mo~an, brezlesni papir z gramaturo 16-30 g/m ) itd.

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Papir P apir zza a pisalni pisalni s stroj troj oj je obi~ajno brezlesen, z dodatkom bomba`a. Nekatere podvrste so: karbon kar b bankpost ankpost p papir apir (brezlesen, polnoklejan, bel ali v barvi, z gramaturo 60-90 g/m2), karbon papir p apir (brezlesen ali z dodatkom krp, tanek, enostransko obarvan za prenos ~rk na repisni papir papir (celulozni, polnoklejan, prepisni prepisni papir, z gramaturo 10-30 g/m2), p strojnogladek, za kopije na pisalnem stroju je gramatura 25-30 g/m2) itd. R Risalni isalni p papir apir (brezlesen ali s primesjo lesovine, hrapave povr{ine, polno klejan), p rerisovalni p papir apir (tanek, zelo transparenten, z gramaturo 30-100 g/m2, za tehni~ne prerisovalni konstrukcije in gradbene na~rte) itd.

Risalni papir

Ovojni papir

O voj ojni papir papir izdelujejo iz lesovine, celuloze ali krp v razli~nih medsebojnih razmerjih, Ovojni natron p papir apir (me{an ovojni papir iz gramaturah in barvah. Pomembnej{e vrste so: natron nebeljene sulfatne celuloze, rjave barve; uporabljamo ga za izdelavo vre~, gramatura je krep rep p papir apir (strojno nagrban~en papir), n nepremo~ljiv epremo~ljiv papir papir (s prevleko 70-80 g/m2), k bitumena, parafina ali sinteti~ne smole, predvsem za ~ezmorsko pakiranje), pergamentni pergamentni papir papir iin np pergamin ergamin (celulozni papir, ki je z delovanjem kemikalij - v glavnem s vilen p papir apir (tanek papir, z svilen `veplove kisline - postal neprepusten za ma{~obo), svi armiran rmiran papir papir (oja~an papir z vlakni lanu, gramaturo 6-20 g/m2, bel ali obarvan, moten), a bomba`a, stekla ali umetnih snovi) itd. Specialne S pecialne vvrste rste p papirja apirj rja so: papir papir zza a ttapete apete (vzor~ast, prepariran s povr{inskim iltrirni papir papir (iz parafiniranjem, lakiranjem ali s plasti~no prevleko zaradi pralnosti), ffiltrirni pivni ivni papir papir (iz bomba`nih vlaken beljene celuloze, neklejan, z majhno koli~ino pepela), p igaretni p papir apir (tanek papir iz lanenih ali konopljinih vlaken in cigaretni in lesovine, neklejan), c kakovostne celuloze, z gramaturo 16-22 g/m2) itd. Kartoni Kart Kar rtoni in in polkartoni polkart rtoni se razlikujejo od papirja predvsem po gramaturi (150-400 g/m2), kot surovine pa prevladujejo lesovina in sulfatna celuloza. Kartoni so lahko stiskani, lakirani enostransko ali obojestransko in premazani z bitumenom ali umetno smolo. Na tr`i{~u so {tevilne vrste kartona: kartote~ni karton, karton za izolacijo, tiskarski karton, ovojni karton, valoviti karton itd.

Valoviti karton T E H N I K A

Lepenka I N

T E H N O L O G I J A

LLepenka epenka ka je oznaka za vse vrste ro~no ali strojno izdelane lepenke ne glede na gramaturo, ki je za tanko lepenko 300-350 g/m2 in za debelo knjigovezni{ko lepenko 4000-5000 g/m2. Znane so {tevilne vrste lepenke: rjava, siva in bela lepenka, trda lepenka, ve~slojna lepenka, valovita lepenka, azbestna lepenka itd. ^e strojno lepenko oplemenitimo bodisi z vna{anjem bolj{ih surovin ali s povr{inskimi premazi (s pokrivanjem), jo imenujemo karton, ne glede na njeno gramaturo. Tabela prikazuje najpomembnej{e vrste papirja glede na sestavo vlaken. Skupina S kupina najbolj{i

Prevladujo~e P revladujo~e s sestavine estavine bomba` (krpe), 100 odstotkov celuloze

bolj{i

bomba` (krpe), 20 odstotkov celuloze

brezlesni

celuloza, do 5 odstotkov olesenela vlakna celuloza, 20 odstotkov lesovine celuloza, lesovine 55 odstotkov lesovine

navadni konceptni lesovinski ~asopisni ovojni

Uporaba U poraba dokumentni, vrednostni papirji, bankovci, ~ekovni obrazci, zemljevidi, uradne knjige, katastrski na~rti tiskovni papir za uradne obrazce, pisalni in strojepisni papir, papir za poslovne knjige, pisalni karton pisalni papir in karton, pergamentni nadomestki risalni papir in karton, papir za {olske zvezke papir za {olske zvezke tiskovni papir in karton, papir za bakrotisk, papir in karton za ovitke papir za ~asopise in revije papir za ovitke, za zavijanje, vre~ke

kartote~ni karton bela lepenka

80 odstotkov lesovine celuloza, star papir, lesovina celuloza, lesovina lesovina

siva lepenka rjava lepenka

star papir rjava lesovina, star papir

karton za kartoteke in ovitke lepenka za ka{iranje, za knjigove{ke izdelke za {katle in mo~nej{o embala`o za {katle in embala`o

Kako lo~imo papirnata gradiva med seboj? Plastnost Kartoni in lepenke so ve~plastne, kartoni lahko imajo po kakovosti razli~ne plasti (karton za izdelavo embala`e ima zunanjo plast kakovostnej{o), vsi ostali papirji so enoplastni. Z namakanjem vzorcev papirnatih gradiv v vodi veziva med plastmi popustijo in zlahka ugotovimo plastnost gradiv.

Namakanje vzorcev

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Enoplastni papir

Karton

Lepenka

Valovita lepenka

Debelino D ebelino presodimo po videzu in otipu (za merjenje bi potrebovali zelo natan~no merilo). Najve~krat velja, da je karton debelej{i kot papir in tanj{i kot lepenka. teò papirnatega gradiva vplivajo gostota papirnatih vlaken, polnila, plastnost, lepila Na teò in drugi dodatki. POMEMBNO PAPIR je tanek in enoplasten. Teà 1 m2 je najve~ 150 g. KARTON je debelej{i, eno-, dvo- ali triplasten. Pri dvo- in triplastnem so plasti vedno razli~nih kakovosti. Teà 1 m2 je od 150 do 400 g. LEPENKA je debela do 5 mm in je ve~plastna. Vse plasti so enake kakovosti. Teà 1 m2 je nad 400 g. Shema plastnosti papirnatih gradiv

Enoplastni papir

Ve~plastni karton razli~nih kakovosti

T E H N I K A

I N

Lepenka iz plasti enakih kakovosti

T E H N O L O G I J A

Valovita lepenka

Razrez papirnatih gradiv Na koncu papirnatega stroja se papir navije na velik te`ak kolut. Papirja v taki obliki ne moremo uporabljati, zato ga je potrebno razrezati. Papir razre`ejo na dogovorjene velikosti z dolo~enimi merami. Temu re~emo razrez na pole ali formate po standardu. Osnovni O snovni fo fformat for ormat za papir in ~asopisni papir ima velikost 841 mm x 1189 mm, ozna~imo ga z A0 (beremo A ni~). Vsak naslednji manj{i format je za polovico manj{i.

Osnovni standardni formati papirja Oznaka O znaka ka A0 A1 A2 A3 A4 A5 A6 A7 A8

IIme me fo fformata for ormata ~etverna pola dvojna pola pola polovi~na pola ~etrtinska pola list (osminka pole) polovi~ni list ~etrtinski list osminski list

Mere M ere fo fformatov for ormatov v m mm m 841 x 1189 594 x 841 420 x 594 297 x 420 210 x 297 148 x 210 105 x 148 74 x 105 52 x 74

Shemtski prikaz formatov

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Da bomo la`e prepoznavali velikosti formatov, revij, ~asopisov, zvezkov, raznih knjig, listov itd, po korakih razgrnimo Delo, po velikosti na{ najve~ji ~asopis.

Zvezek A4 in ~asopis Delo

Zlo`en ~asopis - A4

Enkrat razgrnjen ~asopis - A3

Dvakrat razgrnjen ~asopis - A2

Trikrat razgrnjen ~asopis - A1

Dva razgrnjena lista ~asopisa - A0

Debelej{a gradiva, kartone in lepenke razre`emo na nekoliko ve~je formate. Osnovni format je velik 1000 mm x 1400 mm in ga ozna~imo z B0 (beremo B ni~). Vsak naslednji manj{i format je polovica prej{njega, razpolovljenega po najdalj{i stranici. Manj{i formati od B0 si sledijo: B1, B2, B3, B4, B5, B6, B7.

Lastnosti papirnatih gradiv Za presku{anje lastnosti papirja poznamo ve~ postopkov. Predvsem ugotavljamo fizikalne lastnosti papirja, na primer trdnost, torej odpornost proti trganju ali utr`no dol`ino, gramaturo, torej maso 1 m2 papirja, sposobnost za pregibanje, vpijanje barv, belino in drugo. Raztezanje Raztezanje iin nk kr~enje r~enje papirja opazimo, ~e ga omo~imo ali su{imo. Ta lastnost se najbolj Raztezanje aztezanje je posledica poka`e pri obdelavah, ko papir mo~imo z barvami in lepili. R kr~enje . Rastlinska vlakna zaradi delovanja vlage, posledica su{enja pa je kr~enje. higroskopi~nosti vpijejo vlago in se pri tem raz{irijo. V mokrem delu papirnatega stroja, ko se za~ne oblikovati papirni trak, se ve~ina vlaken v teko~i papirni ka{i (pulpa) smeri tteka eka ka papirnatega traku. Iz tega sledi, da se papir bolj razteza v pre~ni poravna v smeri kot vzdol`ni smeri.

Smer teka vlaken na stroju

Smer teka vlaken na enostransko omo~enem papirju

Zelo posu{en (nad grelno plo{~o ali na soncu) in tudi moker papir imata zelo majhno trdnost.

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Segrevanje papirja na grelni plo{~i

Zelo suh papir se zdrobi.

Pri dalj{em segrevanju papirja, npr. na kuhalni plo{~i, papir porjavi, vlakna zgubijo vso vlago, zato papir otrdi, postane lomljiv in krhek. ^e papir namo~imo v vodi, se vezivo med vlakni papirja razmo~i in popusti, zato se papir zlahka strga.

Moker papir se trga.

Papir se najraje trga vzdol` papirnih vlaken.

Pri obdelavi papirja je potrebno raztezanje in kr~enje {e posebej upo{tevati. Zato je preskusiti reskusiti in in u ugotoviti gotoviti s smeri meri teka teka vvlaken. laken ken. potrebno papirnato gradivo pred uporabo p

Sposobnost papirnatih gradiv za obdelavo TTrganje rganje uporabljamo le v redkih primerih. Papir se lep{e trga v vzdol`ni kot v pre~ni smeri.

Rezanje Rezanje lahko opravimo ro~no ali strojno. Za rezanje je bistveno, da lahko re`emo ve~ listov hkrati z no`i, ki morajo biti zelo dobro nabru{eni in izdelani iz najkvalitetnej{ih jekel.

Stri`enje Stri`enje kot vrsto obdelave uporabljamo predvsem pri ro~nem na~inu. Najbolj znano orodje so {karje. Veliko se uporabljajo tudi ro~ne vzvodne {karje.

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Sekanje S ekanje je postopek, ko v papirnata gradiva `elimo narediti luknje ali manj{e pravokotne odprtine. Za to potrebujemo posebna orodja, imenovana luknja~i in dleta. S pomo~jo le-teh in kladiva v papirnata gradiva, ki jih polo`imo na trdo podlago, izsekamo odprtino.

Pregibanje papirnatih gradiv Na papirju, predvsem pa na kartonu in na lepenki, moramo pred pregibanjem napraviti `leb ali zarezo. Govorimo o `lebnem ali zareznem zgibu. @@leb leb napravimo tako, da z gladilnikom (konico {estila, pletilko) drsimo ob ravnilu in rahlo pritiskamo na povr{ino. Paziti moramo, da papirnate povr{ine ne po{kodujemo. List preganemo tako, da je `leb na zunanji strani zgiba.

@lebi~enje

@leb

ZZarezo arezo napravimo v lepenko ali karton z lepenkarskim no`em. Vrez naj bo globok pribli`no 1/3 debeline gradiva. Tudi v tem primeru ostane zareza zunaj pregiba.

Zareza za pregib

Zarezni pregib

Trdnost Razli~na gradiva so razli~no trdna, prenesejo razli~ne obremenitve. ^e jih preve~ obremenimo, se zru{ijo. Takrat smo prekora~ili mejo trdnosti. Papir se pretrga, upogne, zme~ka...

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Preskus P reskus

List pisarni{kega papirja se ukloni pod lastno te`o.

Karton se ukloni pod dodatno obremenitvijo.

Lepenka je najtrdnej{e gradivo, ki se kljub ve~ji obremenitvi ne ukloni.

Ve~jo trdnost dose`emo s preoblikovanjem papirnatega gradiva v profile. Naredimo preskus s pisarni{kim papirjem. Pisarni{ki papir je razmeroma tanek, zato za pregibanje izberemo `lebni pregib. K Kot otni p profil rofil a alili L p profil. rofil. Papir, oblikovan v kotni profil, je sposoben prena{ati manj{e Kotni upogibne in vzdol`ne obremenitve.

Papir, oblikovan v kotni profil

Upogibna obremenitev

Preskus kotnega profila na tlak in upogib

Tla~na obremenitev

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

U profil. profil. Oblikujmo pisarni{ki papir v U profil in preskusimo njegovo trdnost.

Papir, oblikovan v U profil

Upogibna obremenitev

Preskus trdnosti U profila na tlak in upogib

Tla~na obremenitev

profil sposoben prena{ati ve~je upogibne in tla~ne Preskusi potrjujejo, da je U profil obremenitve kot kotni profil. Profil Profil o okroglega kroglega iin n vve~robnega e~robnega preseka preseka (trikotnik, kvadratâ&#x20AC;Ś)

Kvadratni profil in cevni profil ali tulec

Tla~na obremenitev profila kvadratnega preseka

Profili ve~robega preseka so v na{em primeru sposobni prena{ati le vzdol`no obremenitev. Trdnost se jim pove~a, ~e imajo kraji{~a vpeta.

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

^e kvadratni profil na kraji{~u ni vpet, prenese le vzdol`no obremenitev.

Preskus tla~ne obremenitve

Papir, oblikovan v tulec, prenese veliko vzdol`no obremenitev.

Tla~na obremenitev cevnega profila

Presku{anje trdnosti papirnatih profilov poka`e, da najve~jo obremenitev lahko prenese le preoblika v tulec. Trdnost papirnega gradiva pove~amo, ~e ga nagubamo.

Papirni trak ni sposoben prena{ati obremenitev.

Naguban papir je trdnej{i, tudi obremenimo ga lahko.

Naguban papir in z obeh strani prelepljen prena{a precej velike obremenitve in je odporen na udarce. Tako je izdelana valovita lepenka. Ker ima zelo dobre mehanske lastnosti, jo uporabljamo prete`no za izdelavo embala`nih {katel za transport ob~utljivih predmetov. [katla iz valovite lepenke med transportom varuje stvari pred udarci, spremembo vlage, temperature in drugimi spremembami v okolju.

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Trdnost se pove~a, ~e gube zlepimo s trakovi.

^e naguban papir prelepimo s plastmi spodaj in zgoraj, se mu trdnost zelo pove~a.

[katla iz valovite lepenke

Izdelek iz recikliranega papirja V tem delu bomo spoznali, kako lahko z recikla`o starega papirja sami izdelamo papir ter iz njega naredimo izdelek. Shema postopka izdelave izdelka iz recikliranega papirja Potreba P otreba p po o iizdelku zdelku ({katlica za zlatnino, pisemska ovojnica, vo{~ilnicaâ&#x20AC;Ś)

oblikovanje idejne zamisli in izbor ideje

priprava p riprava p papirjevine apirj rjevine (cefranje in namakanje starega papirja)

priprava p riprava p pulpe ulpe (mletje namo~enega papirja, dodajanje dodatkov)

izdelava prototipa

mokri postopek ro~ne izdelave papirja

izdelava tehni~ne in tehnolo{ke dokumentacije

suhi postopek ro~ne izdelave papirja

organizacija in izvedba proizvodnje

presku{anje in vrednotenje

analiza a naliza p procesa rocesa (kaj mi je bilo v{e~, kaj bi spremenil, izbolj{alâ&#x20AC;Ś)

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Ro~na izdelava papirja

Star papir (revije, ~asopisi, pisarni{ki papir, embala`e jajcâ&#x20AC;Ś) natrgamo na ko{~ke in nekaj ~asa namakamo v vodi, da se veziva papirnatih vlaken razmo~ijo ter vlakna razpustijo. Trganje in namakanje starega papirja

Mletje namo~enega starega papirja

Nacefran in razmo~en star papir zmeljemo in papirjevini ali pulpi dodamo dodatke, kot so kaolin, èlatina in pulpi barvila. Namesto kaolina lahko dodamo tudi mavec, namesto èlatine in barvila pa dodamo vodotopno barvo za les. Barve dodamo le toliko, da je pulpa rahlo obarvana. Barvilo lahko pripravimo tudi iz ~ajev. ê uporabimo barvo ~ajev, je prav, da v tem primeru dodamo pulpi {e èlatino za bolj{o vez med vlakni.

Za oblikovanje lista papirja mora biti mre`a sita dovolj gosta, da skoznjo odte~e le voda. Sito in okvir za oblikovanje papirnega lista

Papirjevino - pulpo dobro preme{amo v veliki koli~ini vode, s sitom zajamemo papirjevino in s tresenjem sita poskrbimo, da se vlaknata snov enakomerno porazdeli. Debelina lista je odvisna od koli~ine zajete papirnate mase. Sito z zajeto papirjevino pustimo nekaj ~asa, da ve~ji del vode odte~e. Oblikovanje papirnega lista

Gav~an papir, odtekanje vode pred stiskanjem

Na podlago, ki je sposobna vpijati vlago s sita, odlepimo gav~amo g av~amo zasnovo papirnatega lista. Za podlago lahko uporabimo kar kvalitetnej{e papirnate brisa~e, kar nam prikazuje slika. Z nalaganjem plasti na plast se pod te`o naslednje plasti ve~ina vode iztisne in odte~e. V tej fazi izdelave papirnatega lista imamo mo`nost dodajanja dekorativnih elementov, kot so barvne tekstilne nitke, listi~i, rastlinice itd.

Ko voda dodobra odte~e, vlo`imo papirnate liste med star ~asopis, ker dobro vpija vodo, ter damo v stiskalnico. Stiskalnico po~asi stiskamo, da voda po~asi odteka. Ko stiskalnice ne moremo ve~ stiskati, je postopek stiskanja kon~an. Stiskanje

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Iz stiskalnice vzamemo stisnjene plasti ro~no izdelanega papirja. Posamezne liste lo~imo od podlage in jih polo`imo na suh ~asopis in pustimo, da se posu{ijo. Naravno su{enje traja en dan. Za hitro su{enje si lahko pomagamo s fenom za lase. [e malo vla`nega lahko zlikamo. Su{enje

Izdelava izdelka V skupini skicirajte vsak svojo zamisel. Pri izbiri najustreznej{e idejne zamisli si pomagajte s tabelo kriterijev, vrednotenih s to~kami. Idejna zamisel, ki ima najvi{je {tevilo to~k, je primerna za proizvodnjo. ^e imamo dve ali ve~ idej z enakim {tevilom to~k, dolo~imo dodatne kriterije.

Skica

Prototip

Tabela za izbor najbolj{e zamisli [tevilka idejne zamisli Kriteriji K riteriji tto~k o~k

{t.t.t. {

gradivo - recikliran papir

10 1 0

{katlica za zlatnino

10 1 0

izvirna oblika

10 1 0

re{itev vogalnih spojev

10 1 0

dekoracija

10 1 0

uporabnost

10 1 0

Skupaj S kupaj { {tevilo tevilo tto~k o~k

9 10 11 12

56 6 44 35 26 5

Dodatni kriteriji:

Izdelek z najve~jim {tevilom to~k izberemo za izdelavo. Za izdelek izberemo najbolj{o idejo z najve~ zbranimi to~kami.

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Tehni~na dokumentacija Monta`na risba

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Delavni{ka risba

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Tehnolo{ka dokumentacija TTehnolo{ki ehnolo{ki llist ist U~enec: Nina Ime izdelka: [katlica za zlatnino Poz. P oz. Ko Kos. K Kos os.

Delovna D elovna operacija o peracija

Orodja, O rodja, s stroji, troj oji, n naprave aprave

Gradivo G radivo

Varstvo V arstv tvo p pri ri d delu elu

prenos mer

ravnilo, svin~nik

recikliran papir

delovna halja

rezanje

{karje, lepenkarski no`

recikliran papir

delovna halja

lepljenje

~opi~

recikliran papir

delovna halja

prenos mer

ravnilo, svin~nik

recikliran papir

delovna halja

rezanje

{karje, lepenkarski no`

recikliran papir

delovna halja

lepljenje

~opi~

recikliran papir

delovna halja

presku{anje

delovna halja

Izdelek izdelamo po zaporedju delovnih operacij s tehnolo{kega lista. Pri delu moramo paziti na pravilno ravnanje z orodji za rezanje papirja in na red na delovni mizi. Zelo pomembno je, da natan~no prenesemo mere na gradivo, in to od roba proti sredini gradiva, da bo ~im manj odpada. Gradivo re`emo to~no po ~rtah. Za bolj{i pregib stranic uporabimo zarezni pregib. Za lepljenje uporabimo mo~nej{a lepila za papir (neostik, magnetin, UHUâ&#x20AC;Ś). Notranjost in gornji rob {katlice prelepimo s tankim belim ali barvnim papirjem, odvisno od barve ro~no izdelanega papirja.

Izdelek

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Konstruiranje izdelka iz papirnatih profilov analiza ko konstrukcij onstrukc cijj iz profilov mostovi, stolpi, proizvodne in {portne hale, kovinski poli~nikiâ&#x20AC;Ś

oblikovanje obliko ovanjje idej idejne ejjne zamisli in izbor naj najbolj{e jboljj{e ideje idej ejje

izbiranje izbiranj je vrste profilov in izdelava prototipa analiza in predlogi sprememb konstrukcije

izdelava tehni~ne dokumentacije dokumentacijje izdelava na~rta (delavni{ka risba) profilov s kosovnico

izdelava tehnolo{ke e dokumentacij dokumentacije je tehnolo{ki list

priprava delovnega mesta in izdelava konstrukcije ko onstrukc cijje iz profilov

presku{anje presku{anj je izdelka a iz profilov in morebitni popravki

Primeri gradbenih konstrukcij iz profilov

@elezni{ki most

T E H N I K A

Konstrukcija hale

I N

T E H N O L O G I J A

Hodni{ki labirint iz profilov

Steber visokonapetostnega elektri~nega voda

Skica izdelka iz papirnatih profilov - most

Tabela za izbor najbolj{e zamisli [tevilka idejne zamisli Kriteriji K riteriji tto~k o~k

{t.t.t. {

gradivo papir

10 1 0

most

10 1 0

izvirna oblika

10 1 0

zgradba mostu iz profilov

10 1 0

mo`nost izdelave

10 1 0

uporabnost

10 1 0

Skupaj S kupaj { {tevilo tevilo tto~k o~k

9 10 11 12

56 6 44 35 26 5

Dodatni kriteriji:

Izdelek z najve~jim {tevilom to~k izberemo za izdelavo. Idejo z najve~jim {tevilom to~k uporabimo za izdelavo prototipa. 60

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

IIzdelava zdelava p prototipa rototipa Po izbiri idejne zamisli izdelka izdelamo prototip. Za izdelavo sestavnih delov prototipa izberemo ustrezna gradiva, orodja in pripomo~ke. Delovno mesto si uredimo in pripravimo tako, da je pregledno, varno, da pri izvajanju delovnih operacij ne zahteva prevelikih telesnih naporov. Med izdelavo sestavnih delov prototipa presku{amo ustreznost izbranih gradiv, orodij in delovnih postopkov, kar upo{tevamo kasneje pri izvedbi proizvodnje izdelkov.

Prototip (most)

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Tehni~na dokumentacija Monta`na risba

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Delavni{ka risba

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

TTehnolo{ki ehnolo{ki llist ist U~enec: Miha Ime izdelka: Most Poz. P oz. Ko Kos. K Kos os.

Delovna D elovna operacija o peracija

Orodja, O rodja, s stroji, troj oji, n naprave aprave

Gradivo G radivo

Varstvo V arstv tvo p pri ri d delu elu

prenos mer

ravnilo, trikotnik, svin~nik

pisarni{ki papir

delovna halja

rezanje

vzvodne {karje

pisarni{ki papir

delovna halja

pregibanje

ravnilo, {ilo za izdelavo pregibnega `leba

pisarni{ki papir

delovna halja

prenos mer

ravnilo, trikotnik, svin~nik

pisarni{ki papir

delovna halja

rezanje

vzvodne {karje

pisarni{ki papir

delovna halja

pregibanje

ravnilo, {ilo za izdelavo pregibnega `leba

pisarni{ki papir

delovna halja

prenos mer

ravnilo, trikotnik, svin~nik

pisarni{ki papir

delovna halja

rezanje

vzvodne {karje

pisarni{ki papir

delovna halja

pregibanje

ravnilo, {ilo za izdelavo pregibnega `leba

pisarni{ki papir

delovna halja

prenos mer

ravnilo, trikotnik, svin~nik

pisarni{ki papir

delovna halja

rezanje

vzvodne {karje

pisarni{ki papir

delovna halja

pregibanje

ravnilo, {ilo za izdelavo pregibnega `leba

pisarni{ki papir

delovna halja

5, 6

prenos mer

ravnilo, trikotnik, svin~nik

pisarni{ki papir, karton

delovna halja

5, 6

rezanje

vzvodne {karje

pisarni{ki papir

delovna halja

lepljenje

~opi~, lopatica

lepilo za papir

delovna halja

presku{anje

ute` 2 kg

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

delovna halja

Organizacija dela Kaj K aj n naredim aredim zza a K Kaj aj n naredim, aredim, d da a rracionalizacijo acionalizacijo bo b o delovno delovno delovnega d elovnega mesto m esto postopka p ostopka ka ergonomsko e rgonomsko ko

Varnostni V arnostni u ukrepi krepi pri p ri delu delu

Izdelam {ablono za prena{anje mer stebrov.

Oble~em delovno haljo.

Na vzvodnih vzvodne {karje, {karjah {karje, nastavim {irino lepenkarski no` reza.

Oble~em delovno haljo, pazim na pravilno rokovanje z lepenkarskim no`em.

Delovna D elovna operacija o peracija

Orodje O rodj dje

prena{anje mer, zarisovanje

ravnilo, trikotnik, svin~nik

rezanje

pregibanje

lepljenje

ravnilo, trikotnik, {ilo

Izdelam {ablono za enakomerno izdelavo pregibov na stebrih.

~opi~, lopatica

Izdelam {ablono za enakomerno lepljenje stebrov.

Gradiva in orodja si razporedim pregledno in na dosego rok, Oble~em delovno vrtljivi stol si haljo. naravnam na lastno telesno vi{ino. Oble~em delovno haljo.

Oble~em delovno haljo.

presku{anje

Delovno mesto organiziramo glede na zaporednost delovnih operacij s tehnolo{kega lista.

Pomembno ZZa a varno varno d delo elo bomo upo{tevali: uporabo ustreznih {karij, pravilno rokovanje z lepenkarskim no`em, uporabo delovne halje in podlage za rezanje z lepenkarskim no`em. Za gradivo bomo izbrali pisarni{ki papir, iz katerega bomo izdelali konstrukcijo mostu. Pri oblikovanju profilov bomo uporabili `lebni pregib. Za lepljenje sestavnih delov bomo uporabili lepilo za papir. Na koncu izdelave modela mostu {e preskusimo nosilnost.

Preskus nosilnosti konstrukcije

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Elektronka

Pojmovnik

Naprava, pri kateri te~e tok skozi vakuum. Uporabljamo jih za usmerjanje ali oja~evanje.

Abakus Ra~unska tablica, pripomo~ek za ra~unanje, ki se uporablja `e ve~ tiso~ let.

Format Velikost pol papirja glede na dol`ino in {irino.

Furnir

Akumulator Je priprava za zbiranje in shranjevanje elektri~ne energije. Uporabljen je pri akumulatorskem vrtalniku.

Bala papirja

Je tanek lesen list, ki ga olupimo, odre`emo ali od`agamo z debla. Furnir nalepimo za polep{anje povr{ine na ravno leseno podlago. Uporabljamo ga tudi za izdelavo vezanih in panelnih plo{~.

Gav~anje

Tesno zvit papirni trak, pripravljen za transport.

Lo~evanje papirjevine od sita.

Brezkon~no vzdol`no sito Sitast trak, napet ~ez dva vrte~a se valja z dolo~enim razmakom valjev.

Brizgalna pi{tola Je priprava za razpr{evanje barve ali laka po ve~jih povr{inah.

Brusilna kladica Je lesena ali plutovinasta kladica, okoli katere ovijemo brusilni papir, da pride celotna povr{ina papirja v stik z bru{eno povr{ino.

Gibanje Spreminjanje lege telesa glede na druga telesa v okolici.

Gnana gred Gred, ki jo poganja gonilna gred. Navadno je name{~ena na delovnem delu stroja.

Gnani zobnik Zobnik, ki je pritrjen na gnani gredi.

Gonila

Kolut, na katerega pritrdimo brusni papir.

Deli strojev (strojni elementi), ki so povezani z gibanjem.

CD ROM

Gonilna gred

Compact Disc Read Only Memory â&#x20AC;&#x201C; plo{~a za shranjevanje podatkov, ki jih potem, ko so shranjeni, ne moremo ve~ spreminjati. Imenujemo jo tudi zgo{~enka.

Gonilni zobnik

Brusni kolut

Gred, ki je pritrjena na pogonskem delu stroja in prena{a gibanje na druge gredi.

Celuloza

Zobnik, pritrjen na gonilni gredi, ki poganja druge zobnike.

Vlaknata snov iz rastlin, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo papirja in umetnih vlaken.

Grafi~no okolje

CPE

Operacijski sistem ra~unalnika, pri katerem so elementi narisani.

Centralna procesna enota. V sodobnih ra~unalnikih te naloge opravlja mikroprocesor.

Ikona

Datoteka

Bli`njica do programa v obliki majhne slikice, na katero dvakrat kliknemo z mi{ko, da za`enemo program.

Zbirka podatkov, ki vsebuje ukaze ter {tevil~ne, besedne ali grafi~ne podatke.

Integrirano vezje

Je v procesu tehni~nega na~rtovanja postopek dolo~anja razse`nosti treh dimenzij (dol`ine, {irine ter vi{ine).

^IP, plo{~ica iz silicija ali germanija, na kateri je name{~eno veliko {tevilo tranzistorjev in drugih elektronskih elementov, ki so med seboj povezani v elektronsko napravo z dolo~enimi funkcijami.

Disketa

Iverice

Dimenzioniranje

So s sinteti~nim lepilom pome{ane in v trdne plo{~e stisnjene lesene iveri.

Izmenljiva enota za shranjevanje podatkov.

Drsni leàj Leàj, narejen iz posebne kovine. Pri drsnih leàjih prihaja do drsnega trenja med gredjo ali osjo in leàjem, zato morajo biti ustrezno mazani.

T E H N I K A

I N

Izsrednik Okrogla plo{~a, pri kateri os vrtenja ne gre skozi njeno sredi{~e; ekscenter.

T E H N O L O G I J A

103

Kaolin

Lak

Glina najbolj{e vrste, ki se uporablja za izdelavo porcelana.

Je teko~a snov iz sinteti~nih ali naravnih smol.

Lepenka

Karton Papirni izdelek iz ve~ plasti z enako ali razli~no me{anico vlaken, navadno tanj{i od lepenke.

Papirni izdelek iz ve~ plasti z enako me{anico vlaken, navadno debelej{i od kartona.

Lesovina

Klju~ za glavo vrtalnega stroja

Lesna vlakna, pridobljena iz lesa z bru{enjem.

Uporabljamo ga za pritezanje svedrov v glavo vrtalnega stroja.

Lesni vijak

Kolenasta gred

Je kovinska palica z navojem in glavo. Steblo ima obi~ajno koni~no obliko, v glavi pa je zareza za vija~.

Gred, ki zaradi posebne oblike omogo~a, da se preko ojnice spremeni kro`enje v premo gibanje ali obratno.

Letnica

Kolo z izsrednikom Kolo, ki ima izven sredi{~a pritrjeno {e eno os, na katero pritrdimo ro~ico.

Kolofonija

Se ka`e kot ~rta, ki razmeji lanski kasni les od leto{njega ranega lesa.

Le`aj Strojni element, ki omogo~a gibanje in zmanj{uje trenje.

Smola, ki ostane pri destilaciji terpentina.

Lignin

Konstruiranje

Organska spojina, ki je pomembna sestavina celi~nih sten lesnatih rastlin.

Je postopek na~rtovanja izdelka.

LLug ug

Kotiranje

Prevreta teko~ina s pralnim sredstvom.

Je postopek vpisovanja kot oziroma mer, ki naj bi jih imel dokon~no izdelan izdelek. Za izvedbo je vedno odlo~ilna mera, ki jo napi{emo, ne glede na dol`ino, ki jo ima predmet dejansko na risbi oziroma na merilo, v katerem je narisan.

Kotirna {tevilka Je ozna~ba, ki se uporablja v tehni~ni pisavi pri kotiranju. Je vedno na sredini kotirne ~rte.

Mapa Prostor na disku, kamor shranjujemo datoteke.

Meni Tudi menu â&#x20AC;&#x201C; nabor ukazov, ki zaradi sorodnosti spadajo v isto skupino. Npr.: meni Datoteka, meni Urejanje, meni Vstavljanje itd.

Merilo

Kotnik Je pripomo~ek za natan~no zarisovanje pravokotnic.

Kotnik nastavljivi Je kotnik s prestavljivim krakom za zarisovanje in merjenje poljubnih kotov. Slu`i tudi za prena{anje kotov.

Je pomemben element v fazi tehni{kega risanja, saj nam dolo~a, da vse dol`ine na predmetu ostanejo v enakem razmerju z ustreznimi dol`inami na tehni{ki risbi.

Mikroprocesor

Krivo gibanje

Polprevodni{ki ~ip (integrirano vezje) ali skupina ~ipov, ki opravlja vse logi~ne, matemati~ne in krmilne funkcije ra~unalnika.

Gibanje, pri katerem se telo giblje po krivem tiru. Sem sodi tudi kro`enje.

Moznik

So {ablonska ravnila, ki nam pomagajo pri risanju krivih ~rt.

Je majhna valjasta lahko narebri~ena palica, ki jo uporabljamo za povezovanje dveh kosov lesa. V prodaji so v obliki metrskih palic razli~nih premerov ali pa raz`agani na ustrezne dol`ine.

Krivuljni mehanizem

Na~rtovanje

Kolo, ki zaradi svoje ekscentri~ne oblike omogo~a pretvarjanje vrtenja v premo gibanje. Na tem principu delujejo odmi~ne gredi za ventile pri {tiritaktnih in dizelskih motorjih.

Je pot od zamisli do izdelka. Zajema skiciranje in opise tehni~ne risbe, planiranje postopkov izdelave ter izdelavo poskusnega izdelka.

Krivuljniki

Obdelovanec Kroglasti ~lenek

Je predmet, ki ga obdelujemo z ustreznim orodjem.

^lenek, ki zaradi svoje kroglaste oblike omogo~a gibanje v vse smeri.

104

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Odlo`i{~e

Prime`

Del ra~unalnikovega pomnilnika, kamor za~asno shranimo podatke.

Je priprava za vpenjanje lesa in drugih gradiv. Ena od obeh ~eljusti, ki dr`ita obdelovanec, potiska vija~no vreteno proti drugi. Po na~inu pritrditve na mizo poznamo stalno pritrjene in z vija~nim vretenom pritrjene prime`e, ki jih lahko hitro spet snamemo.

Opisno polje Je prostor za opis, ki ga imenujemo tudi glava risbe. Vanj vpisujemo podatke za identifikacijo in uporabo risbe, tj. naslov risbe, {tevilko risbe ter podpise oseb, ki sodelujejo pri risbi.

Profil Oblika pre~nega prereza predmeta.

Opti~ni ~italnik Vhodna enota ra~unalnika, ki nam sliko ali besedilo prebere in pretvori v ra~unalniku razumljivo obliko.

Os Del stroja, ki omogo~a gibanje. Obremenjena je na upogib.

Panelna plo{~a Je sestavljena iz ene lege zlepljenih lesenih pali~ic s plastjo furnirja na zgornji in spodnji strani. Uporabljamo jo pri izdelavi pohi{tva in za najrazli~nej{e obloge. Izdeluje se z razli~nimi furnirji v debelini od 13 do 45 mm.

Papir Tanek, splo{~en izdelek, narejen zlasti iz rastlinskih vlaken, za pisanje, tiskanje, zavijanjeâ&#x20AC;Ś

Pila

Pulpa Razkosana in pretla~ena vlakna celuloze, starega papirja, lesovine in drugih rastlinskih vlaken ter dodatkov kot papirjevina za proizvodnjo papirja.

Prometnovarnostni na~rt Je poseben plan, v katerem se predvidi vse aktivnosti za izbolj{anje prometnih in varnostnih razmer na poteh, po katerih se prihaja v {olo. Tak{en plan zajema celotno problematiko prometne ureditve {olskega okoli{a, dolo~a naloge star{ev v kontekstu vzgoje, naloge {ole ter tudi ob~inskih organov.

Ra~unalni{ko grafi~no orodje Predstavljajo posebej prirejeni ra~unalni{ki programi, med katere uvr{~amo na izobra`evalnem podro~ju tudi ciciCAD, ki nam delo precej olaj{ajo. Med profesionalnimi programi je najbolj znan AvtoCAD.

Je orodje iz trdega jekla. Pile imajo veliko majhnih zob, narejenih s pomo~jo kri`nih enojnih ali dvojnih nasekov. Odvisno od grobosti povr{ine jih uporabljamo za les, kovine in umetna gradiva.

RAM

Pol`asto gonilo

Rapidografi

Random Access Memor Memory â&#x20AC;&#x201C; delo delovni vni pomnilnik ra~unalnika, ki je na voljo uporabniku.

Sestavljata ga pol` in pol`asto kolo. Zaradi velikega prestavnega razmerja lahko zelo zmanj{amo hitrost vrtenja gnane gredi.

So posebna pisala â&#x20AC;&#x201C; peresniki s cevastim peresom, ki uporabljajo tu{ in so namenjena tehni~nemu risanju.

Pomi~no merilo

Ra{pa

Je merilno orodje iz jekla, medi ali umetne snovi za merjenje notranjih in zunanjih premerov, debelin in globin lukenj. Obmo~je merjenja je najpogostej{e do 135 mm. Natan~nost merjenja z nonijem je obi~ajno do 1/10 mm.

Je orodje, izdelano iz jekla z enojnimi grobimi zobmi. Uporablja se za grobi odvzem lesne mase. Po ra{panju les obdelamo {e s pilo in brusnim papirjem.

Pomladni les

Lega, pri kateri so sile enako velike ter enako ali nasprotno usmerjene.

Prirastek lesa v pomladnem ~asu, ko je vegetacija bujna in je dovolj vlage. Prirastek je viden v obliki svetlej{ega {ir{ega kolobarja in se razlikuje od temnej{ega jesenskega.

Povrtalo Uporabljamo za raz{irjanje vstopnega dela izvrtine v les, tako da lahko privijemo vijake do vrhnje ploskve glavice v les.

Premo gibanje

Ravnovesna lega

Recikla`a Ponovna uporaba `e uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu.

Ro~i~ni mehanizem Mehanizem, ki s pomo~jo ro~ice in kolesa z izsrednikom ali s pomo~jo kolenaste gredi pretvarja vrtenje v premo gibanje ali obratno.

Gibanje, pri katerem je tir ravna ~rta.

Sesalni valj

Prestavno razmerje

Naluknjan votel valj, v katerega vteka voda iz mokrega papirnega traku zaradi podtlaka v valju.

Razmerje med gonilnim in gnanim zobnikom. T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

105

Spona mizarska (vija~na svora)

Tehni~na risba

Je priprava za stiskanje zlepljenih lesenih delov za ~as vezanja lepila. Potrebni pritisk ustvarimo z navojnim vretenom. Na voljo so z razpetinami od 5 do 200 cm.

Tehni~no risbo radi imenujemo tudi tehni~ni na~rt. Vsebuje vse elemente tehni{kega risanja, kar pomeni, da se ri{e z ravnili ob upo{tevanju vseh merskih karakteristik izdelka. Na koncu se tudi kotira.

Sto`~asti zobnik Zobnik, oblikovan v obliki prisekanega sto`ca, ki omogo~a prenos gibanja in sile pod kotom.

Strojni elementi Deli strojev, ki pri razli~nih strojih opravljajo enako nalogo.

Strojni mehanizmi Deli strojev, ki spreminjajo vrtenje v premo gibanje, nihanje, prekinjeno gibanje in obratno.

Sulfat Sol `veplene kisline, ki se v papirni industriji uporablja za beljenje.

Je postopek, kjer z risbo prikazujemo geometri~ne oblike v ravnini. Tehni~no risanje zahteva poznavanje {tevilnih pravil, ki jih moramo upo{tevati.

Tehni~na skica Tehni~na skica predstavlja razvojno predlogo, ki {e ne upo{teva vseh delov, ki jih predpisujejo pravila tehni~nega risanja. Vsebuje obliko, sestavne dele, na~ine povezav sestavnih delov ter elemente medsebojne usklajenosti idejnega predmeta. Ri{e se ponavadi s svin~nikom ob upo{tevanju pravilnih razmerij.

Tehnolo{ki list

Su{ilni valji Sveder gr~ar

Je dokument, ki vsebuje na enem mestu zbrane vse delovne operacije in faze izdelave izdelka vklju~no z orodji, napravami, gradivi, na~ini obdelave ter predvidenim ~asom izdelave.

Sveder gr~ar ali Forstnerjev sveder je valjasto oblikovan sveder, ki izvrta izvrtino v obliki valja.

Torno kolo

Sveder osredkar

Kolo, pri katerem se prena{a gibanje zaradi trenja na obodu kolesa.

Je nastavljivi sveder z navojno konico in {tirikotnim steblom, primeren samo za ro~ne vrtalnike. Sveder lahko nastavimo na razli~ne premere vrtanja. Osredkar ima nastavljiv rezilnik.

Tranzistor

Votli valji, skozi katere spu{~ajo vro~o paro.

Sveder za les

Element v elektronskih vezjih za oja~anje, proizvajanje ali preklapljanje elektri~nih signalov. Izumili so ga leta 1947.

Uporabljamo za vrtanje lukenj v les z ro~nim vrtalom ali ro~nim elektri~nim vrtalnim strojem. Na svedru sta prepoznavna konica in rezilo, ki oblikuje luknjo. Sveder je uporaben samo za les.

Trdi disk

Svora

Vrsta ~lenka, ki omogo~a gibanje le v eni smeri. Primer tak{nega ~lenka je te~aj na vratih.

Glej: spona mizarska.

Del ra~unalnika, kamor shranjujemo podatke.

Valjasti ~lenek

Veriga

[ablona Je iz lepenke, lesa ali pa kak{nega drugega materiala izrezan vzorec za oblikovanje dolo~enega gradiva.

[estilo Je grafi~no orodje, ki je sestavljeno iz dveh krakov in je namenjeno risanju manj{ih krogov ter razli~nih krivulj.

[ilo Je orodje z okroglim ali oglatim rezilom za zabadanje lukenj v les, da lahko vijak lep{e uvijemo.

Ve~ med seboj povezanih gibljivih ~lenov.

Vezane plo{~e So lesene plo{~e iz treh ali ve~ neparno med seboj prilepljenih in stisnjenih listov furnirja. Smer vlaken v listih se menjava pod pravim kotom. Zunanja lista sta ve~inoma iz plemenitega lesa.

Vija~ Je orodje za uvijanje in izvijanje vijakov, ki ga lahko dobimo v razli~nih velikostih in izvedbah. Dobri vija~i so iz kromvanadijevega jekla.

Vija~ kri`ni

Tehni~na pisava Je posebna pisava, ki je uporabljena na podro~ju tehnike. Zanjo velja, da mora biti ~itljiva, enotna in primerna tudi za snemanje na mikrofilm in za druge reprodukcijske postopke.

106

Tehni~no risanje

T E H N I K A

I N

Je vija~ za vijake, ki imajo v glavi namesto pre~ne zareze poglobitev v obliki kri`a. Vija~ ima na konici obliko, ki se ujema s to poglobitvijo.

T E H N O L O G I J A

Vrtalnik Je ro~na naprava za vrtanje, v katero vstavimo sveder. Z zobni{kim gonilom z eno roko pritiskamo, z drugo vrtimo ro~ico. Primeren je za svedre do Ď&#x2020;6 mm.

Vzvod Togo telo, ponavadi drog, ki je vrtljivo okrog neke osi. Slu`i za dviganje bremena ali pove~evanje pritiska.

Zobata letev Podolgovati kos kovine ali lesa z ozobljenjem, ki spreminja premo gibanje v vrtenje ali obratno.

@aga fina Je àga z drobnim ozobljenjem za les. Ima oja~en hrbet, zato jo imenujemo tudi ro~na àga s hrbtom. V glavnem je uporabna za àganje letev in lesnih zvez.

@aga furnirka Je ovalen, dvostransko zelo fino nazob~en list z upognjenim ro~ajem.

@aga lisi~ji rep Je ro~na àga z jeklenim listom brez hrbta, primerna za àganje ve~ine vrst lesa. Za tanke plo{~e mora biti àga fino ozobljena.

@aga rezlja~a Je ro~na àga s kovinskim lokom in drobnim zobnim listom za àganje natan~nih oblik iz tankega lesa ali plo~evine. Poleg listov za àganje kovin ali lesa obstaja tudi list v obliki ìce, ki ima zobe na vseh straneh.

@aga vibracijska Je elektri~no orodje, ki ima pokon~no vpet list, podoben listu ro~ne rezlja~e. Motor preko ekscentra vodi àgo v navpi~ni smeri. Z razli~nimi àgicami lahko àgamo les, kovine in umetne snovi razli~nih debelin.

@aga za les Je orodje za razrez lesa. Uporabnost àg je odvisna od velikosti in od oblike zob; ~im ve~ zob ima àga na enoto dolìne, tem finej{i je rez. Skoraj vse àge imajo razperjene zobe, tj. izmenoma so zobje upognjeni v levo in desno navzven od lista. S tem doseèmo, da se àga ne zagozdi v lesu in tudi bolje reè.

@ebnik Je ro~ni sveder s pol`astim navojem za predvrtanje lukenj v les.

@eblji (`i~niki) Tanek, navadno valjast ali {tirioglat predmet za pritrjevanje lesenih delov, ki je na enem koncu glavi~asto raz{irjen.

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

107

Samo Fo{nari~, Zdenko Puncer, Drago Slukan, Janez Virti~

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 6 Delovni zvezek z delovnim gradivom za 6. razred devetletne osnovne {ole

TTehnika ehnika iin n tte tehnologija ehnologija 6 Delovni zvezek z delovnim gradivom za 6. razred devetletne osnovne {ole ÂŠ2004, IZOTECH zalo`ba Limbu{ 2004 Avtorji:

izr. prof. dr. Samo Fo{nari~ Zdenko Puncer Drago Slukan Janez Virti~

Ilustracije: Recenzenta:

Said Be{lagi} izr. prof. dr. Sre~ko Glode` mag. Mirko Britov{ek

Lektorica: Fotografije:

Jelka Slukan, prof. Drago Slukan Janez Virti~ Uro{ Zupan~i~ Zdenko Puncer

Oblikovanje:

Uro{ Zupan~i~

Prelom:

Manja Simoni~

Zalo`ila:

IZOTECH zalo`ba d.o.o.

Fotoliti in tisk:

MCA d.o.o.

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Univerzitetna knji`nica Maribor 62 (075.2) (076.5) Fo{nari~, Samo Tehnika in tehnologija 6 : delovni zvezek z delovnim gradivom za 6. razred devetletne osnovne {ole / Samo Fo{nari~ . . . (et al.) ; (ilustracije Said Be{lagi} ; fotografije Drago Slukan, . . . (et al.) . - Limbu{ : Izotech, 2004 ISBN 961-91048-5-4 1. Fo{nari~, Samo COBISS . SI-ID 53040897

Kazalo Tehnika igra veliko vlogo v na{em `ivljenju

Pot v {olo mora biti varna

Osnove tehni~nega na~rtovanja

Informacijska tehnologija

Papir

Izdelek iz recikliranega papirja

Presku{anje trdnosti

Na~rtovanje in izdelava predmeta iz lesa Od ideje do izdelka v sliki in besedi

Tehni~na sredstva Izdelajmo gugalnico prevesnico

Priloga

41 44

52 53

Izotehnik ti pomaga Novo N ovo p poglavje po oglavj vje

ZZanimivost animivost

Pazi! P azi!

Pomo~ P omo~ v u u~beniku u~ ~beniku

Papir Papir uporabljamo vsak dan za najrazli~nej{e namene. Na{tej podro~ja uporabe papirja v vsakdanjem `ivljenju.

U 41

Za proizvodnjo papirja so potrebne surovine in dolo~eni postopki. Pri delu si pomagaj z u~benikom.

Sestavni deli mokrega dela papirnega stroja:

Sestavni deli suhega dela papirnega stroja:

Opis delovanja:

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

U 39

Kako lo~imo papirnata gradiva med seboj

U 41

Izpolni razpredelnico. Pomagaj si z u~benikom.

Papir

Na{tej najpogostej{e vrste papirja!

Plastnost papirnatih gradiv lahko hitro ugotovimo z namakanjem vzorcev v vodi. Neznanim vzorcem papirnatih gradiv z namakanjem dolo~i plastnost, jih poimenuj in navedi uporabo. Vse vpi{i v razpredelnico.

IIme me vvz vzorca zorca

[tevilo [ tevilo p plasti pl lasti

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Uporaba U poraba

Izdelek iz recikliranega papirja Za proizvodnjo papirja potrebujemo veliko naravnih surovin, les, bomba` in druge vlaknate snovi. Za obdelavo le-teh je potrebno veliko energije. S predelavo surovin za proizvodnjo papirja negativno vplivamo na okolje. Da bi zmanj{ali porabo predvsem lesa in energije, zbiramo star papir in ga vra~amo papirnati industriji. Star papir reciklirajo oz. ga predelajo in ponovno uporabijo za proizvodnjo novih, manj kakovostnih izdelkov. U 53

S pomo~jo u~benika ugotovi, kateri izdelki so iz recikliranega papirja.

Projektno P roj ojek kttno d delo de elo Izdelava izdelka iz recikliranega papirja poteka po naslednjih korakih - izpolni razpredelnico s pomo~jo u~benika.

U 53

Izdelek iz recikliranega papirja

S urovine iin no orodja or rodja tte ter er p pripomo~ki pr ripomo~ki zza a rro ro~no o~no iiz izdelavo zdelavo p papirja pa apirj rja Surovine Surovine: star ~asopisni papir, papir revij, pisarni{ki papir ali papir iz embala`e jajc dodatki za papirjevino: mavec, `elatina, vodotopna barva ali ~aj T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Orodja in pripomo~ki: ve~je vedro za namakanje papirja globlji pladenj za zajemanje papirjevine mlin za mletje oz. sekljanje namo~enega papirja (multipraktik) sito z okvirjem za zajemanje papirjevine mo~nej{a papirnata brisa~a za gav~anje stiskalnica za papir fen za hitro su{enje papirja likalnik za ravnanje in glajenje listov Ob slikah opi{i potek dejavnosti in varstvo pri delu.

Cefranje starega papirja

Mletje namo~enega papirja

Zajemanje papirjevine

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Gav~an papir na podlagi

Stiskanje papirnih listov

Su{enje listov

Likanje T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Opi{i sestavo ro~no izdelanega papirja ter zapi{i, ~emu slu`ijo dodatki.

Na~rtovanje izdelka V prazno polje skiciraj lastno zamisel izdelka iz ro~no izdelanega papirja, ki si ga prej izdelal.

V skupini dolo~ite kriterije, ki jih boste upo{tevali pri skiciranju ideje. Nato s pomo~jo to~kovnika izberite najustreznej{o idejo. Kriteriji: 1. 2. 3. 4. 5. 6.

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Tabela za izbor najbolj{e zamisli [tevilka [ tevilka iid idejne dej ejne zza zamisli amisli Kriteriji K riteriji

[t.t.t. [ tto~k o~k

1.. 1

2.. 2

3.. 3

4.. 4

5.. 5

6.. 6

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

Skupaj S kupaj {{t.t. tto to~k o~k Dodaten D odaten kkriterij: riterij:

IIzdelek zdelek z n najve~jim na ajve~j ~jim { {tevilom {t tevilom tto to~k o~k iiz izberemo zberemo zza a iiz izdelavo. zdelavo. Po izbrani idejni zamisli izdelajte prototip, ob katerem boste dopolnili {e osnovno zamisel.

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Na~rt izdelka

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

TTehnolo{ki ehnolo{ki llilist ist U~enec: Ime izdelka:

Poz. P oz.

Kos. K Kos Ko os.

Delovna D elovna o operacija op peracija

Orodja, O rodja, s stroji, st troj oji, naprave n aprave

Gradivo G radivo

Varstvo V arstv tvo p pri pr ri d delu de elu

Pri pregibanju papirnatega gradiva bom uporabil

pregib.

Zapi{i lastnosti ro~no izdelanega papirja, ki si jih spoznal pri izdelavi izdelka.

Formati papirnatih gradiv V papirnati industriji pride papir iz papirnatega stroja v obliki velike bale. Ta veliki trak papirja, zvit v balo, moramo razrezati na manj{e kose, ki jih lahko uporabljamo kot polizdelek za izdelavo najrazli~nej{ih izdelkov. Razrez papirja je to~no dolo~en z merami, ki so dogovorjene. Pravimo, da pri razrezu papirja upo{tevamo standard razreza. Z razrezom formata osnovne pole dobimo `elene velikosti oziroma formate. T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Naloga N aloga Izpolni tabelo. Z merjenjem in s pomo~jo u~benika dolo~i format listov.

U 46

LList ist p papirja pa apirj rja

FFormat ormat

pisarni{ki list risalni list odprt u~benik ~asopis Delo (0, 1, 2, 3 pregib)

0 pregib

1 pregib

2 pregiba

3 pregibi

Z merjenjem in zarisovanjem razdeli pisarni{ki list na A5, A6, A7 format in zapi{i mere v razpredelnico. FFormati ormati

Mere M ere (({ ({irina {irina x d dol`ina) do ol`ina)

A4 A5 A6 A7 Ozna~evanje kartona in lepenke

Karton in lepenka

Zapi{i oznako in velikost osnovnega formata za karton in lepenko. Oznaka O znaka ka

Velikost V elikos kost

Karton: Lepenka:

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

^e osnovni format lepenke ali kartona razdelimo na dva manj{a formata, dobimo format oznake in velikosti:

Za konstruiranje izdelkov iz papirja moramo poznati trdnostne lastnosti papirnatih gradiv.

Presku{anje trdnosti Primerjaj lastnosti vzorcev pisarni{kega papirja, kartona in lepenke. Posamezen vzorec vpni v prime` in ga obremeni z ute`jo 250 gramov. V razpredelnico vpi{i ugotovitve.

Vzorec, vpet v prime`

Vzorec V Vzo zorec s se e (ukloni pod lastno te`o, se ukloni pod obremenitvijo, je trden)

Vzorec V zorec zo papir karton lepenka valovita lepenka

U 49

S preoblikovanjem (pregibanjem) lahko pove~amo trdnost papirnatih gradiv. Da dose`emo trden in lep pregib, moramo uporabiti `lebni ali zarezni pregib. Prou~i izdelavo pregibov s pomo~jo u~benika in pri preoblikovanju papirja v profile uporabi oba na~ina pregibov.

Presku{anje trdnosti profilov Orodje in pribor: dva kvadra velikosti v`igali~ne {katlice komplet ute`i od 50 do 1000 g lepenkarski no` {karje lepilni trak, lepilo Gradivo: pisarni{ki papir A4 format

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

ra~ni p profil. pr rofil. Trak poloì na Po {irini pisarni{kega lista odreì trak {irine 60 mm. Naredil si ttra~ni dva kvadra v razmiku 150 mm. Obkroì pravilno trditev!

1. Papirnati trak stoji trden vodoravno na kvadrih. 2. Papirnati trak se upogne pod lastno teò. 3. Papirnati trak se upogne pod lastno teò in spolzi s kvadrov. Po {irini pisarni{kega lista odreì dva trakova {irine 60 mm. Na enem traku naredi `lebni kotni a kot alili L p al profil. pr rofil. Profil postavi na kvadra v pregib, na drugem zarezni tako, da dobi{ kotni razmaku 150 mm in ga obremenjuj z ute`mi tako dolgo, dokler se profil ne zru{i. V razpredelnico vpi{i, koliko je profil {e zdràl pred poru{itvijo.

JJe e{ {e ep prenesel pr renesel obremenitev o bremenitev

Profil P rofifil

z zareznim pregibom

gramov

z `lebnim pregibom

gramov

JJe e{ {e ep prenesel pr renesel obremenitev o bremenitev

Profil P rofifil

z zareznim pregibom

gramov

z `lebnim pregibom

gramov

Po {irini pisarni{kega lista odre`i dva trakova {irine 70 mm. Na enem traku naredi dva profil. pr rofil. Profil postavi na kvadra v `lebna pregiba, na drugem zarezna, tako da dobi{ U p razmaku 150 mm in ga obremenjuj z ute`mi tako dolgo, dokler se profil ne zru{i. V razpredelnico vpi{i, koliko je profil {e zdr`al pred poru{itvijo.

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

JJe e{ {e ep prenesel pr renesel o bremenitev obremenitev

Profil P rofifil

z zareznima pregiboma

gramov

z `lebnima pregiboma

gramov

JJe e{ {e ep prenesel pr renesel obremenitev o bremenitev

Profil P rofifil

z zareznima pregiboma

gramov

z `lebnima pregiboma

gramov

profil rofil k kvadratnega kv adratnega p preseka pr reseka 40 mm x 40 mm in vvaljasti aljasti Iz pisarni{kega lista oblikuj p p profil rofifil premera 40 mm. Postavi ju pokonci, na vrh daj nastavek iz kartona in ju obremenjuj do poru{itve. Obremenjuje{ ju lahko tudi s {olskimi potreb{~inami.

JJe e{ {e ep prenesel pr renesel obremenitev o bremenitev

Profil P rofifil

kvadratni profil

gramov

valjasti profil

gramov

Papirju lahko pove~amo trdnost tudi z nagubanjem. Naredi na traku papirja {est `lebnih pregibov v razmaku 10 mm, tako da dobi{ gube (glej sliko na drugi strani). Naguban papir postavi na le`e~a kvadra in ga obremenjuj do poru{itve. Prav tako preskusi {e, ~e gube prelepi{ z lepilnim trakom ali ~e gube prelepi{ s plastjo papirja z obeh smeri. Rezultate vpi{i v tabelo.

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Obremenitev O bremenitev s 1 1000 10 000 g grami gr rami (se poru{i, zdr`i)

Profil P rofifil

Naguban papir

Gube, prelepljene s trakovi

Gube, prelepljene s plastmi papirja Dopolni! D opolni! ^e papir preoblikujemo v profil, papirju Na{tej izdelke ali gradbene konstrukcije, ki so iz profilov in drugih gradiv.

U 61

Izdelek iz profilov Skiciraj idejo izdelka iz profilov. V u~beniku si oglej fotografije konstrukcij in primer izdelave modela mostu.

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

V skupini dolo~ite kriterije, ki jih boste upo{tevali pri skiciranju ideje. Nato s pomo~jo to~kovnika izberite najustreznej{o idejo. Kriteriji: 1. 2. 3. 4. 5. 6. Tabela za izbor najbolj{e zamisli [tevilka [ tevilka iid idejne dej ejne zza zamisli amisli Kriteriji K riteriji

[t.t.t. [ tto~k o~k

1.. 1

2.. 2

3.. 3

4.. 4

5.. 5

6.. 6

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

Skupaj S kupaj {{t.t. tto to~k o~k Dodaten D odaten kkriterij: riterij:

IIzdelek zdelek z n najve~jim na ajve~j ~jim { {tevilom {t tevilom tto to~k o~k iiz izberemo zberemo zza a iiz izdelavo. zdelavo. Skica izbrane idejne zamisli, ki jo bomo izdelali.

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

Na~rt N a~rt rt iiz izdelka zdelka ((d (delavni{ka delavni{ka rri risba) isba)

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A

TTehnolo{ki ehnolo{ki llilist ist U~enec: Ime izdelka:

Poz. P oz.

Kos. K Kos Ko os.

Delovna D elovna o operacija op peracija

T E H N I K A

Orodja, O rodja, s stroji, st troj oji, naprave n aprave

I N

Gradivo G radivo

T E H N O L O G I J A

Varstvo V arstv tvo p pri pr ri d delu de elu

Organizacija O rganizacija d dela de ela Izpolni prazna polja v razpredelnici. Pravilno izpolnjena razpredelnica bo vodilo za varno in uspe{no izdelavo izdelka.

Delovna D elovna operacija o peracija

Orodje O rodj dje

Kaj K aj n naredim na aredim zza a rracionalizacijo acionalizacijo delovnega d elovnega postopka p ostopka ka

Kaj K aj n naredim, na aredim, d da a bo b od delovno de elovno mesto m esto zzd zdravju dravj vju ne{kodljivo n e{kod kodljivo iin n urejeno u rej ejeno

Varnostni V arnostni ukrepi u krepi p pri pr ri d delu de elu

Prena{anje mer, zarisovanje

Rezanje

Pregibanje

Lepljenje

Presku{anje

^e je v izdelku ve~ enakih sestavnih delov, si za hitrej{o izdelavo izdelaj {ablone. Tako si bo{ racionaliziral izdelavo sestavnih delov. Zapi{i, kako bo{ racionaliziral izdelavo sestavnih delov.

Na koncu izdelave {e preskusi trdnost konstrukcije izdelka.

T E H N I K A

I N

T E H N O L O G I J A