VEČSTANOVANJSKI OBJEKT V CELJU: idejna zasnova ureditve območja kareja 3 v Mestni četrti Center by Jona Rak Koceli

U N I V E R Z A V L J U B L J A N I , F A K U LT E T A Z A A R H I T E K T U R O

VEČSTANOVANJSKI OBJEKT V CELJU: IDEJNA ZASNOVA UREDITVE OBMOČJA KAREJA 3 V MESTNI ČETRTI CENTER KOT DEL VIZIJE RAZVOJA MESTNEGA SREDIŠČA V CELJU MAGISTRSKO DELO

AVTORICA: JONA RAK KOCELI M E N T O R : d o c . M I TJ A Z O R C , U . D . I . A . K O N Z U LT A N T Z A S T A T I K O : d o c . d r . T O M A Ž S L A K , U . D . I . A . K O N Z U LT A N T Z A P O Ž A R N O V A R N O S T : d o c . d r . D O M E N K U Š A R , U . D . I . A .

LETO VPISA: 2011/2012 LETO IZDELAVE MAGISTRSKE NALOGE: 2017/2018

S 01 Stanetova ulica v Celju, 1960.

VEČSTANOVANJSKI OBJEKT V CELJU : IDEJNA ZASNOVA UREDITVE OBMOČJA KAREJA 3 V MESTNI ČETRTI CENTER KOT DEL VIZIJE RAZVOJA MESTNEGA SREDIŠČA V CELJU Jona Rak Koceli I UL FA I EMŠ Arhitektura I Ljubljana I Magistrsko delo I 2018

POVZETEK / ABSTRACT

Magistrsko delo raziskuje tematiko starih mestnih jeder in njihove vloge v današnjem času. Osredotoča se predvsem na vzroke ter posledice odseljevanja prebivalstva iz osrčij mest na njihova obrobja. Raziskuje načine oživljanja mestnih središč, oriše njihove prednosti ter slabosti ter predstavi primer oblikovanja strategije mestnega razvoja. Mestno jedro, ki ga magistrsko delo podrobno obravnava, je v Celju. Poskuša definirati krovni problem mestnega jedra ter poiskati način poskusa oživljanja prostora. Predstavljene so ankete in analize pomembnejših prostorskih, socialnih ter družbenih dejavnikov. Na podlagi vseh analitičnih sklepov je zasnovana strategija oživljanja prostora. Glavni cilj naloge je opozoriti na privlačnost mestnega življenja ter predstaviti sodobnejši način bivanja v starem mestnem jedru. Kot možna rešitev je prikazan projekt večstanovanjskega objekta v kareju 3 mestne četrti Center. Volumenska zasnova objekta se primarno osredotoči na oblikovanje treh različnih poljavnih zunanjih prostorov (tlakovanega atrija, zelenega parka ter zelene mikropromenade), ki so med seboj povezani s prehodi čez stavbe. Pritličje je primarno namenjeno mestotvornemu programu. Pojavljajo se tudi skupni programi, namenjeni prebivalcem. V objektu je predvidenih 27 stanovanj različnih tipologij, vsa so fleksibilno zasnovana z majhnim koščkom zunanjega prostora. Nov stanovanjski kompleks nudi prebivalcem kvalitetno bivanje znotraj zgoščenega mestnega tkiva ter skuša hkrati izboljšati bivalno okolje celotnega kareja. S svojo zasnovo spodbuja interakcijo med prebivalci ter tako krepi občutek skupnosti, posredno pa nagovarja k prenovi preostalih delov mestnega jedra Celja. ključne besede: staro mestno jedro, mestno središče, revitalizacija, strategija, stanovanja

The master thesis explores the theme of the old town centers and their role in the present day. It focuses primarily on the causes and consequences of the emigration of the population from the hearts of cities to their periphery. It explores ways to revitalize urban centers, outlines their strengths and weaknesses, and presents an example of urban development strategies. The city core, which is detailed in the master’s thesis, is located in Celje. It tries to define the main problem of the space and find a way to try to revive it. Surveys and analyzes of important spatial, social and social factors are presented. Based on all analytical conclusions, a strategy for the revitalization of the space is designed. The main objective of the task is to draw attention to the attractiveness of urban life and to present a more modern way of living in the old city center. As a possible solution, the project of a multi-apartment building in kare 3 of the city center Celje is shown. The volumetric design of the building focuses primarily on the design of three different, but specific exterior spaces (paved atrium, green park and green micropromenade), which are interconnected with crossings between buildings. The ground floor is primarily intended for an urban program. The project includes also common programs. There are 27 apartments of different typologies, all of which are flexibly designed with a small piece of outdoor space. The new residential complex offers the residents a quality way of living within the intricate city tissue, while at the same time trying to improve the living environment of the entire area. It promotes interaction among the people, thus strengthening the sense of the community, but also indirectly urges renewal of the remaining parts of the city center of Celje. key words: historic city centre, city centre, revitalization, strategy, apartments

KAZALO

POVZETEK / ABSTRACT

KAZALO

UVOD

oris problema metode dela cilj in namen naloge

01. TEORETSKA IZHODIŠČA ...................... 9 MESTA

vloga mest MESTNA SREDIŠČA

mesto in javni prostor vloga mestnega središča mestno središče danes FAZE URBANEGA RAZVOJA

postsocialistično mesto stanovanjski zakon iz leta 1991 prostori potrošnje globalizacija PRISTOPI K OŽIVLJANJU MEST

22 25

urbanistični načrt iz leta 1986 29 30

RAZMISLEK O MOŽNIH REŠITVAH

03. ANALITIČNI DEL ................................ 33 34

analiza mestnega tkiva po stoletju nastanka fotoanaliza 36

analiza tokov ljudi v prostoru prostorske sledi in emocije v prostoru PROSTORSKI ZNAČAJ

identifikacija štirih različnih tipov prostorov fotoanaliza identifikacija potencialnih povezav v mestu fotoanaliza STAVBNA DEDIŠČINA

analiza stavb s stanovanji

72 74

glavne značilnosti kareja vrednotenje stavb na lokaciji analiza morfologije odprtih prostorov mestnega jedra katalog praznih prostorov starega mestnega tkiva katalog možnosti oblikovanja volumna na lokaciji REFERENČNI PRIMER — ZASNOVA VOLUMNA

06. IDEJNA ZASNOVA .............................. 81 82

odprti prostor kot gradnik prostora razvoj stavbnega volumna

zunanjih

112

SENARIJ B: TLORIS PRITLIČJA

113

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

114

prvi dve etaži stanovanja ostali elementi scenarij B: kletna etaža aksonometrični prikaz konstrukcije MATERIALNOST

116

konstrukcijski material stavbni ovoj BIVALNO UGODJE

117

zasnova sistemov zelene strehe razvrstitev prostorov zahtevnost površine za gasilce zbirno mesto požarni sektorji evakuacija fasada + podporni sistemi

118

glede

požarno

07. GRAFIČNI DEL ..................................121 SITUACIJA

123

širši pregled situacije SITUACIJA

125

ožji pregled situacije 129

TLORIS 2. NADSTROPJA

131

TLORIS 3. NADSTROPJA

133

TLORIS 4. NADSTROPJA

135

skupnih

TLORIS 5. NADSTROPJA

137

PREČNI PREREZ P1

139

FUNKCIONALNA ZASNOVA PROJEKTA

reinterpretacija komunikacij aksonometrični prikaz poti uporabnikov gank kot poljavna ulica

prerez čez najvišji del stavbe PREČNI PREREZ P2

141

prerez čez osrednji atrij PREČNI PREREZ P3 93 94

akonometrični prikaz poljavnega ganka s stanovanjskimi enotami stik ganka z bivalnimi enotami PROSTORSKI PRIKAZ GANKA

STANOVANJA

konceptualna zasnova REFERENČNI PRIMER - STANOVANJA

SCENARIJ B: TLORIS PODZEMNE GARAŽE

TLORIS 1. NADSTROPJA

PROSTORSKI PRIKAZ MIKROPARKA

REFERENČNI PRIMER - GANK

110

celostna prometna strategija MOC shema dostopnosti možnost podzemne garaže

127

značilna programska struktura aksonometrični prikaz programske strukture prikaz

TRAJNOSTNA MOBILNOST

TLORIS PRITLIČJA

PROGRAMSKA ZASNOVA OBJEKTA

aksonometrični prostorov

hiša dupleks 1 hiša dupleks 2 hiša dupleks 3 “SO-HO” hiša 1 “SO-HO” hiša 2 hiša dupleks 4 vrstna hiša 1 “SO-HO”vrstna hiša 1 vrstna hiša 2 “SO-HO” vrstna hiša 2 manjše stanovanje z vrtom prehodno stanovanje stanovanje z gankom stanovanje z atrijem večje stanovanje 1 večje stanovanje 2

POŽARNA VARNOST

ANALIZA KAREJA

STIK POLJAVNO : ZASEBNO

rast prebivalstva MOC in MČ Center struktura prebivalstva v MČ Center prebivalci, stari 15 let ali več, po spolu in statusu aktivnosti družine po številu otrok STANOVANJA

05. MIKROLOKACIJA ............................... 71

hibridna stavba Wandsworth

analiza enot nepremične dediščine Mestne četrti Center fotoanaliza DEMOGRAFIJA

SKUPNI PROGRAM

projekti izvedeni po načrtu prenove iz leta 1986 fotoanaliza ČEZ CELJE HITIMO

intervencije na robu mestnega jedra

VOLUMENSKA ZASNOVA

KROVNI PROBLEM MESTNEGA JEDRA

STARO:NOVO

STRATEGIJA II. KORAK

25 stanovanj

ukrepi ter poskusi

STARO MESTO

obstoječe stanje — fotoanaliza

urbanistično načrtovanje razvoj mesta Celja po letu 1991

CELJE IN REVITALIZACIJA

04. STRATEŠKI DEL ................................. 63

ANALIZA IZBRANE LOKACIJE

od Keltov do danes

PRENOVA CELJA

analiza lastništva parcel na potencialnih lokacijah kriteriji za izbor lokacije z največjim potencialom za projekt

02. MAKROLOKACIJA .............................. 21

RAZVOJ CELJSKEGA PROSTORA SKOZI ČAS

KAJ PRAVIJO LJUDJE? / ANKETA

STRATEGIJA III. KORAK

pristop ZGODOVINA CELJA

analiza cestnih povezav ter parkirišč v mestnem jedru analiza cestnih profilov v jedru mesta vizija cestnih povezav in parkirišč v mestnem jedru potenciali cestnih profilov rezultati vprašalnika namenjenega prebivalcem in obiskovalcem mestnega jedra v Celju

intervencije v osrčju mestnega jedra

kaj in zakaj? napovedovanje prihodnosti STRATEŠKI KORAKI

analiza programa mestnega jedra delež gospodarskih dejavnosti po ulicah vizija nadgradnje programa mestnega jedra primeri novih oblik mestnega programa

STRATEGIJA I. KORAK

ali je revitalizacija izključno pozitivna? gentrifikacija turistifikacija konservacija sitizacija kateri model torej izbrati? STRATEGIJE

GOSPODARSTVO

MOBILNOST

urbanizacija suburbanizacija dezurbanizacija protiurbanizacija reurbanizacija MESTA V 21. STOLETJU

stanovanja po številu stanovalcev stanovanja po številu lastnikov stanovanja po naseljenosti stanovanja po naseljenosti ter površini primeri prenovljenih stanovanjskih enot intervju

Silodam stanovanjske tipologije vrste stanovanj PROSTORSKI PRIKAZ DUPLEKSA

101

STANOVANJSKE TIPOLOGIJE

102

143

prerez čez konzolni del stavbe FASADA FV

145

vzhodna fasada stavbe FASADA FZ

147

zahodna fasada stavbe PROSTORSKI PRIKAZ OSREDNJEGA ATRIJA

149

sloji v fasadnem pasu FASADNI PAS

151

08. VIRI IN LITERATURA .........................153 spletni viri spletni viri - članki spletni viri - pravne osebe knjige slikovno gradivo zahvala izjava o avtorstvu

S 02

UVOD

ORIS PROBLEMA

METODE DELA

CILJ IN NAMEN NALOGE

Mesto Celje je kljub zgodovinski pomembnosti ter odlični legi izgubilo svojo živahnost. Skozi leta so se prebivalci zaradi boljšega bivalnega okolja ter možnosti nakupa lastne hiše selili na obrobja mesta. Posledično so se tja usmerile tudi oskrbovalne dejavnosti, čemur so na koncu sledile še nekatere poslovne ter upravne dejavnosti.

Teoretična podlaga za projekt v magistrskem delu je zasnovana s pomočjo raziskovanja zgodovine razvoja mest, mestnih središč, faz urbanega razvoja, revitalizacije mest ter strategij.

Magistrsko delo je osredotočeno na dva bistvena dela. Prvi del predstavlja strategija poskusa oživitve mestnega jedra Celja s predlogom urbanih intervencij kot katalizatorjem sprememb v prostoru, drugi del predstavlja večstanovanjski objekt v kareju 3 kot arhitekturno rešitev na vprašanje bivanjske problematike mestnega jedra Celja.

Danes v starem mestu stanujejo večinoma manj premožni sloji, ki s svojimi prihodki ne zmorejo obnavljati stanovanj in stavb. Ambientalnost mesta se tako s prostorsko degradacijo, zanemarjenostjo ter neustrezno rabo prostora slabša. Območja, ki niso v neposredni bližini glavnih ulic so vedno bolj zanemarjena, kar odvrača nove potencialne prebivalce Celja. Zamiranje mestnega središča je potenciral še pojav nakupovalnih centrov ob Mariborski cesti. S pestro ponudbo novih izdelkov so privabljali množice v velike zaprte svetleče prostore, medtem ko so trgovinice na Stanetovi ulici v središču mesta zaradi nekonkurenčnosti propadale. Z uvedbo kinodvoran, biljardnic, restavracij, barov ter kavarn v nakupovalnih centrih je mestno središče izgubilo še prostočasno vlogo. Tako je center Celja postopoma izgubljal osrednjo funkcijo in danes se ljudje vanj zatečejo poredko. V zadnjih letih se s pomočjo redkih iniciativ stanje počasi izboljšuje, vendar mestno jedro še vedno ni zaživelo.

Temu sledi poznavanje lokacije, torej mesta Celja in njegove splošne zgodovine, kako se je mesto urbanistično razvijalo, prenavljalo ter nazadnje kakšni so bili pristopi k oživljanju mesta. Kot zaključek je definiran ključen problem zamrlega mestnega jedra danes z možnimi rešitvami. Ožje območje mestnega jedra je dodatno predstavljeno skozi serijo prostorskih, družbenih ter socialnih analiz: prostor, tkivo, demografija, stanovanja, dediščina, kultura, gospodarstvo ter mobilnost. Ob prikazu stanja v prostoru so opisane ali grafično predstavljene želje za prihodnost. Te želje predstavljajo nepogrešljiv del strategije mestnega razvoja. Analitični del je zaključen s strateškim delom: najprej z umestitvami urbanih inštalacij po mestu kot principom poskusa oživitve mesta ter kasneje z argumentacijo izbora lokacije, ki je predmet arhitekturne rešitve magistrske naloge. Pri iskanju celostne rešitve so upoštevane vse ugotovitve analitičnega dela naloge, ki jih dopolnjuje analiza mikrolokacije — kareja 3 mestne četrti Celje. Koncept je zasnovan na prostorski analizi kareja ter identifikaciji značilnih prostorov starega mestnega jedra. Oblikovan je tako stavbni volumen kot tudi zunanji prostor, ki išče dialog z mestom.

Cilj magistrske naloge je predstaviti idejno zasnovo večstanovanjskega objekta na Kocenovi ulici kot obliko sodobnega načina bivanja znotraj starega mestnega tkiva. Predstavljena je prostorska rešitev znotraj kareja 3, ki vrednoti obstoječe objekte in jih deloma nadomesti, vendar na drugačen, specifičen način. Cilj je da se stavbni niz, ki je definiral ulico znotraj kareja, nadomesti z razgibanim volumnom, ki kare poveže v celoto. Oblikujejo se trije različni poljavni zunanji prostori, ki tako novim stanovalcem kot tudi ostalim prebivalcem ponujajo boljše bivalno okolje. Namen magistrske naloge je opozoriti na neizkoriščene potenciale in priložnosti v starem mestnem jedru Celja. Izbrane lokacije, ki so danes pozabljene, prazne ali pa imajo neustrezno uporabo, se s pomočjo strategije urbanih inštalacij preoblikujejo v prebivalcu, obiskovalcu ter uporabniku prijaznejše prostore. Začasne prostorske intervencije delujejo kot sprožilci razvoja, ureditve prostora ter tako prispevajo k oživitvi mesta in boljši kvaliteti prostora, hkrati pa javnost opozarjajo na pozabljeno mesto.

Projekt je predstavljen z diagrami, skicami, tlorisi, prerezi ter fasadami in fasadnim pasom v detajlu. Odnos novega do obstoječega, materialnost in novo nastala atmosfera v prostoru so prikazani z vizualizacijami.

s makrolokacija mikrolokacija VEČSTANOVANJSKI OBJEKT V CELJU : IDEJNA ZASNOVA UREDITVE OBMOČJA KAREJA 3 V MESTNI ČETRTI CENTER KOT DEL VIZIJE RAZVOJA MESTNEGA SREDIŠČA V CELJU Jona Rak Koceli I UL FA I EMŠ Arhitektura I Ljubljana I Magistrsko delo I 2018

TEORETSKA IZHODIŠČA

MESTA

VLOGA MEST Zametki mest segajo v obdobje pred našim štetjem, ko so različne oblike naselbin predstavljale le prebivališče in kraj dela človeka. Danes, v času moderne družbe, je mesto središče ekonomskega, političnega ter kulturnega življenja. Za mesto sta danes značilna hitra rast in razvoj ter z njima naraščajoč pomen mesta kot socialne in ekonomske skupnosti. Velike spremembe so se v mestu pokazale v obdobju industrijske revolucije. Spremembe v družbi so zahtevale prilagoditve tako fizične kot socialne strukture mesta. Gradili so se novi industrijski objekti ter infrastruktura (ceste), ki je omogočala obstoj te gonilne sile. Hkrati se je spremenila socialna struktura mest kot posledica vse številčnejših delavcev, ki so se priseljevali v mesto. Želja po zaslužku je vabila ljudi, da so se selili s podeželja v mesto. Mesto je predstavljalo možnost boljšega življenja. Z razmahom proizvodnje mesto kmalu ni več moglo zadostiti potrebam širjenja industrije. Ker je bilo v mestu fizičnega prostora premalo, so se urbane tvorbe začele širiti na podeželja. Pojavila sta se problem onesnaževanja ter stanovanjski problem. Ljudje so se dušili v umazanem zraku ter stiskali v majhnih stanovanjih. Mesta so počasi postala osamljena in uničena, spremenila so se v prostore brez identitete. Javna urbana kultura se je začela razkrajati. Kot logična ter spontana posledica se je pojavila suburbanizacija v obliki spalnih naselij blizu mesta. Največji razmah suburbanosti se je zgodil v obdobju gospodarskega razcveta, ko se je začela razvijati sodobna potrošniška družba. Ljudje so si lahko privoščili življenje v predmestju, blizu narave v hiši z ograjenim vrtom, ker so bežali iz onesnaženega mesta. Počasi so ljudem sledile na obrobje tudi druge

dejavnosti namenjene oskrbovanju prebivalstva ter zadovoljevanju izobraževalnih, zdravstvenih, rekreacijskih in kulturnih potreb. Staro mestno jedro je zato začelo izgubljati osrednjo funkcijo, ki so jo začeli prevzemati novonastali centri v predmestjih. (povzeto po Tomšič, 2004) Danes so za mesto pomembne povsem druge lastnosti kot včasih: lokacija ter dostopnost stanovanj, fleksibilnost poslovnih dejavnosti ter pristnost najsodobnejše tehnologije, raznovrstne storitvene dejavnosti, povečevanje vloge prometnega vozlišča ter centra izobraževanja, možnost kulturnega udejstvovanja ... Mesto dobiva povsem nove razsežnosti, predstavlja prostor s pomočjo katerega si posameznik gradi svojo identiteto, zadovoljuje svoje potrebe ter izraža vrednote, uporablja svoje sposobnosti in soustvarja kulturo. Tako kot del skupnosti soustvarja mestno življenje. Zavedati se je treba, da mesto danes ne predstavlja zgolj fizične forme, ampak tudi ljudi, njihove medsebojne odnose in atmosfero, ki jo ustvarjajo. (povzeto po Krelj, 2007) Mesta so središče gospodarskih aktivnosti, socialnih in kulturnih interakcij, zato so ključna za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj. Poleg tega so mesta tudi žarišče okoljskih in socialnih problemov ter velik porabnik virov. Ne vplivajo le na svoje prebivalce, temveč tudi na razvoj drugih delov države. Zato se v Sloveniji, na ravni EU in na svetovni ravni vedno bolj poudarja ključno vlogo mest pri gospodarskem in družbenem razvoju, varstvu okolja ter pomen mest kot prostora za nove inovativne razvojne priložnosti in trajnostne načine bivanja. (http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/ urbani_razvoj_in_zemljiska_politika/urbani_razvoj/)

S 03 Urbana podoba Celja.

MESTNA SREDIŠČA

MESTO IN JAVNI PROSTOR

VLOGA MESTNEGA SREDIŠČA

MESTNO SREDIŠČE DANES

Javni prostori so od nekdaj prizorišča, kjer se manifestirajo oblike javnega življenja. Javni prostori predstavljajo prostore srečevanja, izmenjave in ustvarjanja ter so ključni za močan mestni utrip.

V zgodovini je bilo mestno središče vedno reprezentativni prostor mesta, žarišče napredka, razvoja ter prizorišče najpomembnejših dogodkov in sprememb. V jedrih mest so se vrstili najpomembnejši dogodki — tako kulturni kot tudi ekonomski ter politični. Posledično je bilo mestno središče prebivališče višjega sloja prebivalstva z višjo izobrazbo ter višjim življenjskim standardom. (povzeto po Novak, 2018)

Mestno središče je danes izgubilo svoje prvobitne funkcije, saj je mesto zaradi širjenja navzven pridobilo več centrov, ki so med seboj enakovredni. Zaradi porazdelitve funkcij v ostala območja je mestno središče izgubilo svoj hierarhično najvišji položaj. Poleg tega se tudi ostala območja dehierarhizirajo, kar pomeni, da se zmanjšujejo razlike med mestom in periferijo.

Javni prostor je ključen gradnik mesta in omogoča izvajanje različnih socialnih praks, kar je bistvena kvaliteta urbanosti. Javni prostor je tako predvsem socialni prostor, katerega fizični okvir ni več določujoč v meri, kot je bil v tradicionalnem mestu (trg, ulica, park ...). V sodobnem mestu različne javnosti ustvarjajo socialni javni prostor brez ozira na fizične okvire. Z njihovim delovanjem različni prostori pridobivajo različne simbolne vrednosti (sestanki v poljavnih ali zasebnih prostorih, performansi ...). V nasprotju s tradicionalnim javnim prostorom, ki je bil razumljen kot javna dobrina in se je razlikoval po tipologiji fizičnih oblik, je sodobni javni prostor razumljen kot prostor nadzora in se razlikuje po pravilih obnašanja, ki določajo kdo ima nadzor do njih in kdo ima moč, da jih nadzoruje. (povzeto po Čerpes in Dešman, 2007)

V času industrijske urbanizacije, ko so se ljudje začeli priseljevati v mesta se je razširil tudi avtomobilski promet. Ulica je kmalu postala avtomobilska cesta, kar je pomenilo manj socialnih stikov prebivalcev mesta. Pred razmahom avtomobila je bilo mestno jedro vedno najbolj dostopen prostor, ki je spodbujal srečevanja, interakcije, navezovanja stikov ter menjave, zdaj je vse to odvisno od regulacije avtomobilskega prometa. Razmah avtomobilske kulture je pomenil tudi razvoj večjih nakupovalnih središč ob prometnih vpadnicah. S preusmerjanjem potrošnikov na obrobje mesta ter s procesom širjenja mest v predmestja se je pospešil še premik nekaterih prostočasnih aktivnosti izven mestnega jedra. V mestnem jedru tako ostajajo le še upravne in druge reprezentančne funkcije, medtem ko so se prostočasne dejavnosti skupaj s potrošniškimi preusmerile na obrobja mest.

Ko mestno jedro nima več prednostnih lastnosti, ki bi ga postavljale pred druga območja, pride do praznjenja mestnega središča. Prebivalci ter uporabniki mesta se napotijo tja, kjer je dostopnejše, cenejše in hitrejše, torej boljše. Daljše obdobje neuporabe prostora privede do izgube vitalnosti mestnega središča. Posledice tega so vidne v praznih ulicah, lokalih ter propadajočih trgovinah. Navsezadnje pride do zmanjšanja ponudbe, selitve prebivalstva izven mestnega jedra ter končno tudi selitve oskrbovalnih dejavnosti na obrobje mest. Mestno jedro v začaranem krogu počasi propada. V mestu danes ostajajo zgolj še upravne dejavnosti, ki so za marsikaterega obiskovalca mesta edini razlog, da ga obišče — pa vendar lahko ponekod opažamo selitev tudi teh dejavnosti na obrobja mest, kjer so ljudem lažje dostopne. Danes ga je zato težko definirati na podlagi njegovih funkcij. Prepoznamo ga edino le zaradi njegove zgodovinske dediščine in specifičnega načina življenja, ki ga ni mogoče zaznati v predmestjih. Tisto, kar je torej značilno za mestno središče, je urbanost, ta mu daje distinktivnost ter prednost pred drugimi, kasneje nastalimi središči mesta.

S 04 Mestno središče Celja, Krekov trg.

FAZE URBANEGA RAZVOJA

URBANIZACIJA O pravi urbanizaciji lahko govorimo šele v industrijski dobi, saj se je s strojno produkcijo povečal presežek delovne sile, ki se je začela seliti v središča industrije. Množična urbanizacije je torej v prvi vrsti selitev delavcev s podeželja, kjer se je ustvarjal presežek delavcev zaradi strojne obdelave polj, v mesta, kjer so prav zaradi strojev manjši obrati zrasli v večje, ki so zaposlovali nove delavce. (Novak, 2018) Evropska mesta so bila do začetka industrializacije jasno fizično ločena od podeželja. Na začetku ni tega spremenila niti industrializacija, saj so bile prve tovarne zgrajene znotraj mest, torej je zgolj pospeševala razvoj mest. Počasi je mesta začela prostorsko ovirati. Kasneje so boljše življenjske razmere in razvoj kmetijstva povzročili deagrarizacijo podeželja. To je omogočilo močno urbanizacijo s čimer je začela meja med mestom ter podeželjem izginjati. Nastala je urbana krajina, ki je kmalu ni bilo več fizično mogoče ločiti od mesta. Mestni način življenja se je začel širiti na obrobje, prav tako mestna struktura, ki pa ni imela več značilne strnjene mestne morfologije. Na robovih mest so se zaradi velikega priliva prebivalstva začele graditi velike stanovanjske soseske, naprej pa se je stavbni gabarit nižal do pritličnih stanovanjskih stavb na obrobju, ki ne predstavljajo značilnega mestnega tkiva. Poleg tega so se v mesta selile velike poslovne stavbe, za katere ni bilo prostora, s čimer je nastalo še večje neskladje.

stanovanjski bloki — litostrojski bloki. Kasneje je porast prebivalstva v slovenskih mestih povzročilo priseljevanje prebivalcev z območja nekdanjih jugoslovanskih republik. To obdobje zaznamuje gradnja tako imenovanih socialističnih sosesk, ki so rešile veliko stanovanjskih problemov. (povzeto po Jakoš, 2006) V Sloveniji je odstotek urbanega prebivalstva 50%, kar je močno pod evropskim povprečjem (73%) (SURS, 2015), zato težko govorimo o urbanizaciji v slovenskem prostoru, kjer so mesta v primerjavi s tujimi zelo majhna. Razlog za to, da pri nas sploh ni prišlo do prave urbanizacije, je po mnenju Hočevarja in Uršiča (2007, str. 32) pomanjkanje “urbane podlage”. To pomeni, da pred industrializacijo slovenska mesta niso bila številčna, prav tako je bilo malo podjetnikov in investitorjev, ki bi bili pripravljeni vlagati v razvoj v času industrijskega razcveta. Večina mestnega prebivalstva je zelo povezana s podeželjem — meščani gredo tja vsaj mesečno na izlet, če ne tedensko. (Hočevar in Uršič, 2007)

Število prebivalcev je po drugi svetovni vojni v večjih slovenskih mestih močno naraslo, saj so se prebivalci naselili v nacionalizirana meščanska stanovanja ter vile. V glavnem mestu so se začeli graditi že prvi večji

SUBURBANIZACIJA Evropska mesta so bila nasičena s prebivalci, centralna območja preobremenjena, zato se je mesto začelo širiti v zaledje. Najpomembnejši dejavnik, ki je vplival na suburbanizacijo, je izboljšanje ekonomskega položaja prebivalca, s tem nastanek srednjega sloja, ki si je finančno lahko privoščil gradnjo ali nakup hiše na obrobju mesta. Tukaj se pojavlja vprašanje, kaj je bilo prej — je bilo to slabšanje kvalitete bivanja v mestu ali želja prebivalca po idealnem domu? Pripadnikom naraščajočega srednjega sloja ni odgovarjala zgoščena poselitev mest, ki so jo največkrat povezovali s slabšo kvaliteto bivanja, nevarnostjo ter preveliko heterogenostjo prebivalstva. (Uršič in Hočevar, 2007, str. 14) Za slovenski prostor so značilne spremembe, ki so se začele dogajati okoli leta 1980, ko je priseljevanje jugoslovanskih narodov začelo pojemati (Jakoš, 2006). Vendar o klasičnem procesu suburbanizacije težko govorimo, saj urbani centri prav zares nikoli niso bili preobremenjeni, kar je bil povsod drugod vzrok za selitev prebivalstva iz mestnih središč. Hočevar in Uršič (2007, str. 43) pravita, da je šlo pri nas za pseudo-suburbanizacijo oz. preskok urbanizacije in direktna selitev prebivalstva iz podeželja v obmestja. Zaradi lahkega dostopa do zemljišč, sproščene prostorske politike, razširjene komunalne infrastrukture in individualne gradnje je bilo to mogoče. Ves proces je pospešilo še pomanjkanje stanovanj v mestih, njihova prepočasna gradnja in nedelujoč nepremičninski trg (Uršič in Hočevar, 2007, str. 48).

Čeprav se je suburbanizacija začela že v obdobju urbanizacije, je dodatni razcvet doživela s pojavom avtomobila, torej motorizacije. Osebni avtomobil je postajal vedno bolj cenovno dostopen in počasi je dnevna migracija postala del vsakdanjika, celo do te mere, da vsakodnevni migracijski procesi narekujejo prometni režim (Jakoš, 2006). Avtomobil je tako omogočil selitev prebivalstva na obrobje, kjer še danes ideal predstavlja enodružinska hiša z vrtom, dovolj oddaljena od hrupnega, umazanega mesta, vendar še vedno dovolj blizu, da je mogoča uporaba javnega prometa. Vendar danes zaradi razširjenosti prometne infrastrukture in porasta avtomobilistične kulture zamira tudi javni promet. Proces suburbanizacije ima torej več vplivov na okolje in družbo. Veliko okoljsko obremenitev predstavlja individualna gradnja, ki porabi veliko fizičnega prostora za bivanje posameznika, posledično problem predstavljajo razpršenost tudi infrastrukture (od komunale do električne in vodovodne napeljave), potrebe po šolah, vrtcih, trgovinah in drugih dejavnostih, ki predstavljajo velik strošek tako za državni proračun kot za lokalno prebivalstvo. Poleg okoljskih se pojavljajo tudi socialne posledice suburbanizacije. Družba je vedno bolj individualizirana s težnjo po samooskrbi in prisvajanju prostora ter virov za potrebe posameznika, poleg tega se pojavljajo tudi demografske posledice, saj večina mladih družin, ki spadajo v srednji sloj prebivalstva, živi na obrobju mesta, medtem ko starejše in socialno šibkejše prebivalstvo prebiva v mestu.

S 05 Tipična predmestna naselja enodružinskih hiš, Slovenija.

S 06 Nove stanovanjske soseske Zeleni gaj, tik ob razraščenih enodružinskih hišah, Ljubljana.

S 07 Prenova Slovenske ceste v Ljubljani, povečanje ponudbe ter ureditev javnega prostora.

DEZURBANIZACIJA

PROTIURBANIZACIJA

REURBANIZACIJA

Dezurbanizacija je proces, ki je posledica suburbanizacije, lahko je tudi njen vzrok. Oba procesa pogojujeta drug drugega, le dogajata se v različnih prostorih. Oba imata negativen prizvok. Suburbanizacija pomeni selitev prebivalstva na podeželje oziroma v predmestje, medtem ko je dezurbanizacija stalno odseljevanje mestnega prebivalstva nasploh.

Protiurbanost predstavlja predzadnjo fazo mestnega razvoja. Pomeni ravno nasprotno od urbanizacije, ko se prebivalstvo začne seliti iz mesta nazaj na podeželje, kar pomeni, da se je meja suburbaniziranosti začela širiti še navzven, tako da je zajela okoliške kraje, ki so bili prej izrazito ruralni.

Reurbanizacija je proces, ki ga počasi izvajajo po številnih slovenskih mestih. Gre za poskus privabljanja prebivalcev nazaj v mesto skupaj z nekaterimi oskrbovalnimi funkcijami ali vsaj ustavljanja odseljevanja prebivalstva izven mest.

Klasičen primer deurbanizacije se ne kaže zgolj v spremenjeni starostni, izobrazbeni in socialni strukturi prebivalstva, temveč tudi v fizičnem prostoru, ki postaja vedno bolj zanemarjen in zapuščen. Ljudje, ki se odseljujejo iz mesta, večinoma obdržijo svoje službe znotraj mesta, kar pomeni, da se povečuje število dnevnih migracij skupaj s številom in obsegom površin, namenjenih avtomobilu. Posledično imajo mesta manj zelenih površin in infrastrukture, namenjene pešcem ter kolesarjem. Odseljevanje prebivalcev iz mest ima posledice tudi za tiste, ki se tam odločijo ostati. Zmanjša se namreč število oskrbovalnih dejavnosti, saj se te selijo tja, kjer je večje povpraševanje. To pomeni nastajanje velikih trgovskih in nakupovalnih centrov na obrobjih mest, kamor se večinoma preselijo tudi prostočasne dejavnosti ter navsezadnje prostori kulturne potrošnje.

Prisotne so tudi namenske selitve ljudi na podeželje kot posledica vrednot posameznikov (Uršič in Hočevar, 2007). Zasledimo lahko tudi pojem “Eksourbanitov”, nove družbene skupine, ki se namensko seli na podeželje, vendar še vedno dovolj blizu mest, da lahko tam ohranja svojo službo, socialne stike in da uživa vse prednosti, ki jih ponuja mesto. Nekateri so se prisiljeni preseliti zaradi dviga cen v mestnih jedrih, tretji se preselijo, ker zavračajo urbani način življenja. Uršič in Hočevar sta podrobneje predstavila protiurbano ideologijo v Sloveniji (2007, str.70). Na podlagi javnomnenjskih raziskav sta predstavila bivanjske preference, kjer prevladuje podeželje, potem obmestje in šele kot zadnje središče mesta. V Sloveniji živi 69% vsega prebivalstva v samostojnih hišah, kar nas uvršča na prvo mesto v Evropski uniji po prostorski razpršenosti (Hočevar, 2012, str. 43). Omenjeni podatki bi bili povsem normalni, če bi se večina slovenskega prebivalstva ukvarjala s kmetijstvom, s katerim se prav zares ukvarja le 5% prebivalstva in nas tako uvršča v vrh deagrariziranih (in hkrati najmanj urbaniziranih) držav.

To je zaželen proces, vendar je precej težaven in drag. Staro stavbno tkivo, ki večinoma predstavlja stavbno dediščino središča mesta, je treba v prvi vrsti ohranjati, da bi takšni prostori zadostili bivanjskim potrebam ter željam sodobnega človeka, jih je treba še dodatno preurediti. Takšne spremembe so izredno zaželene, vendar hkrati zelo zahtevne. Temu procesu mora slediti še zagotavljanje oskrbovalnih funkcij, saj so te pogoj za pravo življenje v mestu. Če je bil proces suburbanizacije oziroma dezurbanizacije spontan, kot odgovor na neugodne razmere v mestnih središčih in pomanjkanje stanovanj, je nasprotno proces reurbanizacije načrten, zavestno spodbujan. Sprva zahteva obnovo mestnega tkiva kasneje pa dobro vsakodnevno oskrbo in ekskluzivno ponudbo, ki je značilna za evropska mestna središča. S tem želi reurbanizacija izboljšati življenjske razmere v obstoječem starem tkivu, privabiti nazaj mlado prebivalstvo, vrniti drobno ter ekskluzivno oskrbo — torej odpraviti negativne posledice odseljevanja iz mest. (povzeto po Jakoš, 2006)

M E S T A V 2 1 . S T O L E TJ U

P O STS O C I A L I ST I Č N O M E STO Po razpadu Jugoslavije je prišlo do večjega prestrukturiranja mest zaradi sprememb v političnem in ekonomskem svetu. Prehod nazaj na lastništvo ter uvedba privatizacije sta nehote vlivala na urbanizem. Kriza, ki se je pojavila v stroki, ni bila omejena samo na gradnjo, temveč je zajela tudi ekonomske ter širše politične vidike. Tako so se trendi prostorske razpršenosti, ki so veljali že v času suburbanizacije, še okrepili. Širitev na obrobja mest, ki jo je prej spremljala fizična stagnacija razvoja mestnih središč, se je nadaljevala. Načrtovalski proces mest in razvoja je bil usmerjan s strani investitorjev in trga, kar je imelo številne posledice, saj ga je bilo težko nadzirati. Slednje je povzročilo prostorska neskladja ter tako privedlo h krizi načrtovalske legitimnosti.

Takšni novi vzorci poselitve niso imeli posledic le v fizični prostorski širitvi, temveč tudi v celotnem stanovanjskem trgu, strukturi prebivalstva ter v nenadzorovani širitvi neformalnih naselij v tistem obdobju. Nenadzorovana naselja so še dodatno povzročila segregacijo prebivalstva ter kaos prostorskega načrtovanja. Mesto je tako počasi začelo izgubljati stanovanjsko funkcijo. Postajalo je vedno bolj turistična destinacija kot bivanjska izbira. Vse to je pospremil še pojav trgovinskih ter drugih dejavnosti na obrobjih mest, tam, kjer je bilo povpraševanje. Nastajala so obmestna središča, ki so se vedno bolj razvijala. Čeprav so bila ločena, so bila zaradi dobrih povezav še zmeraj povezana s starimi mestnimi središči. Z mestnim središčem so sobivala (Mariotti in Koželj, 2016).

Začel se je prehod iz centralističnega v decentralističen načrtovalski sistem, ki je dal prednost razvoja vsem mestom hkrati. To je pomenilo, da je lokalna uprava dobila več moči. Čeprav je proces pozitivno vplival na razvoj infrastrukture, so se po drugi strani mesta razvijala neenakomerno ter še dodatno prispevala k prostorskemu neredu (Mariotti in Koželj, 2016). V Sloveniji se je tako razvijalo 15 nacionalnih mestnih središč, od tega treh somestij, kot eden izmed ciljev Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, 2016). Postsocialistična mesta so zaradi uvedbe tržnega gospodarstva, interesov nepremičninskih investitorjev ter pobude občin za gradnjo na obrobjih dobila velike soseske enodružinskih hiš, ki so predstavljale takratni bivanjski ideal.

STANOVANJSKI ZAKON IZ LETA 1991 V socialističnem sistemu je obstajal stanovanjski fond, v katerega so vsi aktivni prebivalci prispevali okoli šest odstotkov mesečnega bruto dohodka. Od tega so seveda imeli tudi korist. Nekateri so se odločili za posojilo, drugi za pridobitev stanovanjske pravice do družbenega stanovanja. Tako je do leta 1991 kar 225.000 ljudi postalo imetnikov stanovanjske pravice. Ker je bila večina stanovanj dotrajana, so jih obnovili z lastnimi sredstvi. Nekateri so vložili celo toliko denarja, da bi si po takratnih cenah zanj lahko kupili novo stanovanje. Njihova usoda se je obrnila na glavo leta 1991 (Matos, 2003). Na splošno stanje v urbanem prostoru so v času po razpadu Jugoslavije vplivali temeljni privatizacijski zakoni: Stanovanjski zakon (SZ)/UL RS 18/1991, Zakon o denacionalizaciji (ZDen)/UL RS 27/1991 ter Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP)/UL RS 55/1992. Stanovanjski zakon, sprejet oktobra 1991, bolje znan kot “Jazbinškov zakon”, poimenovan po Mihi Jazbinšku, takratnem ministru za okolje in prostor, je eden osrednjih privatizacijskih zakonov, ki naj bi omogočili socialnoekonomski prehod iz socializma v kapitalizem. Temeljno načelo privatizacije stanovanj ter stanovanjskih hiš je bilo izenačenje pravice do nakupa stanovanja za vse tiste občane, ki so bili na dan uveljavitve zakona imetniki stanovanjske pravice. Hkrati je zakon prepovedal odkup tistih stanovanj, ki so v družbeno lastnino prišla s podržavljenjem (Lorenčič, 2009). Zakon je navajal način in pogoje za privatizacijo stanovanj, ki so bila v družbeni lasti. Najemniki

družbenih stanovanj, ki so imeli stanovanjsko pravico, so tako lahko pod relativno ugodnimi pogoji z (relativno majhnim) odkupom pridobili lastninsko pravico nad stanovanjem. Najem je bil tako le tehnična artikulacija dejanske posestne dedne pravice. Čeprav je velikemu številu stanovalcev “Jazbinškov zakon” omogočil nakup nepremičnin, možnost odkupa ni bila za vse enaka. Tudi če se najemnik ni odločil za nakup, so bila njihova stanovanja vrnjena denacionalizacijskim upravičencem in običajno jim je grozila izselitev. Najemnik je imel dve možnosti: da se z lastnikom dogovori o odkupu stanovanja ali da v primeru izselitve dobi odškodnino. Vendar se je za oba modela odločilo le 1700 najemnikov. Večini lastnikov ni bilo v interesu, da bi stanovanja prodajali po cenah, nižjih od tržnih, najemniki stanovanj niso hoteli zapustiti za mizerno odškodnino, ki jo je ponujala država (Matos, 2003). Posledice stanovanjskega zakona iz leta 1991 in denacionalizacijskega procesa se danes že kažejo v mestnem prostoru. Ljudje, ki so odkupovali stanovanja (po poročanju Financ leta naj bi bila cena stanovanja izenačena s ceno takratnega avtomobila Zastave ali Volkswagen golfa (Dnevnik, 2010)), so nepremičnine odkupili po nizkih cenah. Ker smo Slovenci kot narod izredno nemobilni, je zelo verjetno, da so stanovalci danes še vedno v omenjenih stanovanjih. Prav tako lahko zaradi današnjega fizičnega stanja stavb ter stanovanj v mestu predvidevamo, da se socialni položaj teh istih stanovalcev prav tako ni izboljšal.

Vse omenjene predpostavke izhajajo iz opazovanja stanja starih mestnih jeder po državi, kjer so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev lastniki stanovanj nezmožni obnavljati ter prenavljati svoja stanovanja ter hiše. Fasade in celo stavbe propadajo, stanovanja se praznijo ali oddajajo ljudem s še nižjimi finančnimi zmožnostmi. Prenekatere občine se trudijo za večinski odkup stanovanjskih stavb v zgodovinskih jedrih mest, vendar so procesi dolgotrajni zaradi razpršenega lastništva stavb. Večkrat se s strani občine izvajajo tudi razni subvencionirani projekti za obnovo stavbnih fasad, vendar se morajo na razpis lastniki stanovanj prijaviti sami, kar niža uspešnost tovrstnih projektov. Zakon, katerega postopki še danes niso zaključeni, je tako posredno vplival na današnje fizično propadanje mestnih jeder, njihovo demografsko ter socialno sestavo, ambientalnost ter navsezadnje na število obiskovalcev in posledično tudi na ponudbo v mestnem jedru.

S 08 Obnova zunanjega prostora stare socialistične soseske v Velenju.

S 09 Nakupovalno središče Planet Tuš ob Mariborski cesti, Celje.

GLOBALIZACIJA

PROSTORI POTROŠNJE Prehod v tržno gospodarstvo je povzročil nastanek velikih trgovinskih centrov na obrobjih mest. Tem so sledile počasi še storitvene dejavnosti ter sčasoma tudi prostočasne in kulturne dejavnosti (Uršič, 2003). Nastanek trgovskih centrov so omogočile dobre prometne povezave, ki so omogočale hitre in lahke dostope. Ljudje so tako zaradi priročnosti začeli zahajati v nakupovalne centre, kamor so jim sledile še ostale dejavnosti iz mesta — nastajale so kinodvorane, bowlingi, cybercafeji, otroške igralnice, športna igrišča, bari, klubi ter celo parki. Zaradi privatizacije prostora je bilo vse to zasnovano z namenom, da se ljudje na območju zadržijo čim dlje časa ter zapravijo čim več denarja. Velikokrat se kultura meša s prostori potrošnje, na primer z oglaševanjem in promocijo razstav/koncertov v veleblagovnicah. Potrošnja ter kultura nakupovanja sta eden izmed glavnih krivcev za praznjenje mestnih jeder. Če sta bili včasih, pred industrializacijo, omejeni na mestna središča, sta danes postali stvar refleksije, torej izbire posameznika. Če je bila potrošnja včasih vezana na življenjsko pomembnejše stvari, danes ekscesno odstopa od prejšnjih vzorcev. S pojavom popkulture v 60. letih v ZDA in vzponom množične kulture so se začele zmanjševati razlike med visoko in nizko kulturo, kar je otežilo jasno določitev ekonomsko-statusnega razreda posameznika. Posledično se je začelo pospeševanje potrošnje, s čimer se je postopoma izenačil okus potrošnikov, saj so vsi začeli zahajati na eno mesto. Ti novi prostori množične kulturne potrošnje niso večni in ne presegajo zgodovinsko, ambientalno ter simbolično drugih prostorov. Postavljeni so čimbolj funkcionalno ter všečno (Uršič, 2003). Nakupovanje je včasih predstavljalo družabni

S 10 Mc’Donalds franšiza v starem mestnem jedru Celja, 1995.

dogodek, kjer so se ljudje sprehajali po mestu, se družili in obenem nakupovali. Ob tem lahko omenimo pojem “flanerja” (flâneur prvič omeni Charles Baudelaire), brezciljnega sprehajalca, ki raziskuje mesto in uživa v opazovanju okolice. Spontanost in nedoločenost flanerja sta bili eden izmed pomembnejših vidikov urbanosti, ki pa danes niso več prisotni. Eden izmed razlogov za izginjanje flanerja je tudi pojav avtomobila, ki je sprehajalne ulice spremenil v prometne ceste. To je otežilo socialne stike ter preprečilo nastanek uličnega spektakla, t.i. prizoriščnosti. Ta je v mestnih jedrih postal odvisen od regulacije prometa, hkrati je ključen za privabljanje in ohranjanje množic obiskovalcev. Če je spektakel omejen v mestnih središčih, si največ spektakla lahko privoščijo prav nakupovalna središča, saj lahko v celoti prilagajajo ambient. To nam pove, da se je kultura spremenila v tržno blago. Sodobni flaner je tako postal hibrid sprehajalca ter potrošnika. (povzeto po Uršič, 2003) Neprostorska potrošnja ima posledice v fizičnem prostoru. Nakupujemo preko spleta v svojih dnevnih sobah.

Informacijska doba ter z njo povezane tehnološke spremembe in inovacije so povzročile za 21. stoletje značilno medsebojno povezovanje informacij, blaga ter ljudi na globalni ravni (Hočevar, 2000). K temu je pripomogla tudi razširjena infrastruktura, ki je omogočila hitro dostopnost prostora, dobrin in informacij. Razdalje so se fizično začele krajšati. Lahko bi rekli, da se nam je svet zmanjšal ali pa z drugo besedo približal. Mlinar (1994) pravi, da če se je družbeno dogajanje v preteklosti omejilo na lokalno, regijsko ter državno raven, se danes širi na internacionalno in svetovno raven. To vpliva na prostor v smislu, da se zmanjšuje pomen fizične lokacije. Če je bilo včasih potrebno, da so dejavnosti, ki sodelujejo med sabo, vse fizično prisotne na eni lokaciji, je danes to zaradi tehnologije nepotrebno. Danes razdalje med dejanskimi lokacijami podjetij ne ovirajo njihove komunikacije. Z globalizacijo ter dostopnostjo se heterogenost dejavnosti ter populacije zmanjšuje. Velika dostopnost do raznovrstnosti je povzročila, da mesta izgubljajo svojo značilno kulturno heterogeno vrednost. Na tej točki je ključno, da mesto poudari tiste specifične značilnosti, zaradi katerih se loči od drugih mest, ter jih izkoristi, saj predstavljajo strateško prednost pred drugimi mesti. Mesto se mora povezovati na nadnacionalni ravni ter biti konkurenčno ostalim mestom. Le tako bo preživelo (Hočevar, 2000).

PRISTOPI K OŽIVLJANJU MEST

ALI JE REVITALIZACIJA IZKLJUČNO POZITIVNA? revitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, da kaj ponovno zaživi, se obnovi; oživiti, obnoviti: revitalizirati stara mestna središča Danes je pomembno, da se zavedamo, da so mesta izgubila pravo (tradicionalno) središčnost zaradi raznih družbenih trendov in preobrazbe. V tem kontekstu je torej težko govoriti o idealizirani ter romantični oživitvi mest, temveč je treba natančno zasnovati strategije ter orodja, s katerimi se lahko projekt “oživitve” najbolje izpelje. Prav tako se je treba zavedati, da je v starih mestnih jedrih, ki so večinoma kulturnozgodovinsko zaščitena, težje ali nemogoče izpeljati megalomanske projekte, medtem ko predmestja zaradi manjše strnjenosti to dovoljujejo. Kaj torej predstavlja revitalizirano mesto? To je prostor, ki je živahen, dinamičen z velikim številom prebivalcev. Ima veliko ponudbe, kulturnih ter umetniških vsebin, izobraževalnih ustanov, podjetij, političnega življenja, upravnih dejavnosti ter druženja. Prebivalci takšnega mesta imajo lahek dostop do vseh teh elementov. Mesto mora obenem imeti najnovejšo tehnologijo, dovršeno infrastrukturo in dobre povezave. To mu mora omogočati nadnacionalno povezovanje z drugimi evropskimi ter svetovnimi mesti. Posledično morajo v mestu biti tako heterogene vsebine kot tudi raznolike etnične skupine prebivalstva. Vse to predstavlja utopično sliko revitaliziranega mesta, saj je v resnici proces zelo zapleten in kompleksen — odvisen od financ, birokracije ter časa.

S 11 London Docklands, za urbaniste ter sociologe primer tipične gentrifikacije, za ekonomiste pa primer sitizacije.

Revitalizacija je proces, ki se ukvarja s poskusom ponovne oživitve mest in mestnih predelov. Ne osredotoča se zgolj na fizično prenovo mestnega tkiva, temveč tudi na funkcijske, demografske ter socialno-kulturne vidike prenove. Fizična prenova zajema grajene strukture, od stanovanjskih stavb, hiš do mestnih institucij, tudi odprti javni prostor ter infrastrukturo. Socialna revitalizacija se osredotoča na problem vse večje individualnosti — zaradi pomanjkanja javnih dogodkov in napredka tehnologije je človek vedno bolj navezan na dom ter domače okolje, kar pomeni, da je njegova potreba po druženju močno zmanjšana (Hočevar, 2000). Hočevar (2000) opozarja, da je pri revitalizaciji treba upoštevati dva postmoderna kriterija: • zagotavljanje integracijskih funkcij (družabnost, zapolnjenost, raznovrstnost, dostopnost), • omogočiti različne oblike individualnosti v prostoru (selektivnost, ločenost, samostojnost). Pri samem procesu revitalizacije Hočevar opozarja, da se morajo mestne oblasti osredotočati na razpršitev aktivnosti na vseh ravneh v prostoru. Fokusirati se morajo na oživljanje, popestritev ter poudarjanje lokalnih posebnosti, prednosti ter atraktivnosti. Pri tem je možno uporabiti več modelov revitaliziranja ali pa jih med sabo kombinirati. Modeli revitaliziranja so: gentrifikacija, turistifikacija, konzervacija ter sitizacija, ki so podrobneje opisani v naslednjih odstavkih. Čeprav je pojem revitalizacije razumljen večinoma kot pozitiven pojav oziroma ukrep, imajo modeli revitalizacije negativen prizvok, saj v svoji ekskluzivni aplikaciji prinašajo prav negativne posledice v mesta (segregacija, izseljevanje..).

S 12 Prenova trga Martim Moniz v Lizboni, kjer so se z revitalizacijo ukvarjali predvsem v okviru fizične ter kulturne prenove historičnega dela mesta ter javnega prostora.

GENTRIFIKACIJA Gentrifikacija je eden izmed prvih in najbolj raziskanih modelov revitaliziranja. Predstavlja proces fizične rehabilitacije, novogradnje, spremembe v družbeni stratifikaciji in popolni zamenjavi prebivalstva (Hočevar, 2000). Praviloma pomeni gradnjo visoko standardnih stanovanj ali hiš, ki privabljajo premožnejše prebivalce, to praviloma pomeni izselitev nižjih slojev, ki so predhodno prebivali na obravnavanem območju — vse zaradi zvišanja stroškov bivanja izboljšane soseske. S tem mislimo predvsem na dvig cen nepremičnin oziroma najemnin, kar onemogoča obstanek socialno šibkejših na lokaciji. Gentrifikacija je torej posledica želje po zaslužku, saj gre večinoma za privatna vlaganja v gradnjo novih stavb. Investitorji izberejo lokacijo, kjer nepremičnine niso veliko vredne, in jim z obnovo povečujejo vrednost. Z vsako prenovo se razlika med trenutno in potencialno najemnino veča, torej se vlaganje tudi vse bolj izplača. Če bi bila gentrifikacija vedno odgovor (občin) na zamrlo mestno jedro, bi bilo to seveda sporno, saj za oživitev mest ne smemo upoštevati samo profitabilnih vidikov, temveč tudi socialne, družbene, okoljske in kulturne vidike. Mesto nikoli ne sme biti skupek zgolj profitabilnih dejavnosti. Namen gentrifikacije namreč ni, da se z lokacije odžene nižje sloje prebivalstva, temveč da se prebivalce civilizira in spodbudi k večji produktivnosti. Hočevar (2000) tukaj omenja obliko “blažje gentrifikacije”, ki upošteva razredne razlike ter posebno pozornost namenja družbeni stratifikaciji.

S 13 Park Superkilen, kot poskus revitalizacije javnega prostora, Nørrebro, Kopenhagen.

TURISTIFIKACIJA

KONSERVACIJA

SITIZACIJA

Pri procesu turistifikacije gre predvsem za ohranjanje ali vpeljevanje vsebin, ki privabljajo potrošnika, da se v mestu čimdlje časa zadržuje. Okolje se prilagaja potrebam in željam obiskovalcev mesta ne glede na lokalno prebivalstvo. Obiskanost mesta je tako pogojena z zabavnimi dogodki, ki potrošnika sproščajo. Še več, če je v mestu kakšna lastnost, ki ne povzroča priliva kapitala, je zanemarjena ali celo izrinjena iz mesta.

Pri modelu konservacije gre za ohranitev kulturnih ter zgodovinskih območij ali stavb, ki so v mestu. Primaren namen tega je, da se zaščiti kulturna dediščina. Takšen model revitalizacije zahteva, da se v tkivo ne posega, saj predstavlja estetsko, funkcionalno ter simbolično vlogo. Poseg v tkivo je upravičen le, če je to potrebno za ohranitev objekta ali če ta ogroža lokalno prebivalstvo (Hočevar, 2000).

Sitizacija ali drugače poimenovana tudi komercialna oziroma poslovna revitalizacija je model oživljanja mest, kjer se mestna središča spreminjajo v poslovna središča. Osnovna predpostavka je, da je fizična prenova mestnih središč tako draga, da lahko vanjo vlagajo le bogate velike korporacije, podjetja ter organizacije, ki so zaradi želje po centralni lokaciji pripravljene vanjo investirati (Hočevar, 2006).

Takšna metoda revitalizacije je pogosto zastopana v obmorskih mestih, kjer se pospešeno gradijo hoteli, odpirajo gostinski lokali, organizirajo zabavni večeri, koncerti itd. “V znanstveni literaturi se pojavlja tudi izraz “turistična gentrifikacija” (tourism gentrification), ki je definirana kot transformacija stanovanjskih sosesk predvsem srednjega sloja v relativno ekskluzivne turistične enklave, ki jo spremljajo korporativno podprti prostori, namenjeni zabavi in prostemu času” (Novak, 2018). Turistifikacija je negativna v merilu masovnega turizma, ki izpodrinja iz mesta vse tiste vsebine, ki niso s turizmom neposredno povezane (razna podjetja, tradicionalne obrti itd.), onesnažuje okolje in obremenjuje infrastrukturo ter nenazadnje povzroča izgubo lokalne identitete krajev. Da ne pride do velike degradacije okolja, je treba proces regulirati s strani države.

Takšna revitalizacija je predvsem fizična in večinoma podprta s strani strokovnjakov, manj pa s strani prebivalcev mesta, saj s takšnim pristopom ustvarimo muzejsko mesto in ne živega mesta (Hočevar, 2000). Velikokrat se takšen model prenove združuje s turistifikacijo, ko se v zgodovinske stavbe umešča komercialni program, namenjen obiskovalcem (muzeji, gostinski programi, trgovine). V veliko primerih prenova zahteva večje finančne vložke, zato se mesta obnavljajo počasi. Dostikrat se v prenovo vključujejo organizacije, kot je na primer UNESCO. Proces konservacije določa Zakon o varstvu kulturne dediščine, ki določa stroge usmeritve. Hočevar (2000) pravi, da so zakoni, ki urejajo to področje, preveč togi in onemogočajo modernizacijo. Modernizacija bi bila ključna za potrebe lokalnega prebivalstva, zato Hočevar (2000) poudarja, da navkljub nekaterim pozitivnim učinkom konservacija vodi k muzealizaciji mesta ter posledično ovira življenje vsakdanjega prebivalstva.

Hočevar (2000) med drugim izpostavlja, da ima sitizacija lahko prav tako negativne učinke, saj gre za obliko gentrifikacije. Pojavi se težava socialne strukture prebivalstva, ki zopet z območja izrine nižje sloje. Med druge težave uvršča tudi izpraznjenost mest v večernih urah, ko je običajnega delovnika konec in gredo ljudje domov. Pojavlja se še problem privatizacije javnega prostora, kar povzroča slabo ambientalnost ter prazne javne prostore in nenazadnje enoličnost mestnih vsebin, saj si druge dejavnosti zaradi visokih najemnin ne morajo privoščiti najema prostorov. Problem takšnega modela danes je tudi zastarelo prepričanje o centralni poslovni četrti, saj je z razvojem tehnologije opazna večja razpršenost podjetij — lokacija nima več pomembne vloge, še več, podjetja niso nujno vezana na samo eno lokacijo (Hočevar, 2000). Načeloma podjetja danes gledajo na čim manjše stroške zaradi lokacije, tista, ki pa ostajajo v centru, tam ostajajo zaradi prestiža, ki ga takšna lokacija prinaša.

KATERI MODEL TOREJ IZBRATI? Katerikoli model revitalizacije je uporabljen, mesto brez prebivalcev ne bo zaživelo. Kot predpogoj vitalnega mesta so torej nova primerna stanovanja za sodobnega človeka, ki privabljajo ljudi nazaj v mestna jedra. Tudi v centru Celja primanjkuje kvalitetnih stanovanjskih enot, zato se magistrska naloga osredotoča predvsem na reševanje tega problema. Na splošno je najbolje, da se pri prenovi uporabljajo vsi modeli revitalizacije, ki so med seboj uravnoteženi. Če katerega od modelov uporabljamo večinsko, lahko to prinese negativne posledice, torej popolnoma nasprotne učinke, ki jih želimo doseči z revitalizacijo. Ključno je, da se ustvari prostor mešane rabe. To pomeni, da se pozornost namenja tako ohranjanju stavb, poslovnim ter turističnim vsebinam. Nekatera območja naj se obogatijo, ne pa vsa. Pomembno je, da se takšna območja razvijajo enakovredno in brez večinske prevlade posameznih rab. Poleg vsega naj se v mestu identificirajo ter poudarjajo lokalne značilnosti. S 14 Pomembno je sodelovanje s prebivalci ter različnimi strokami. Na sliki je prikazan utrinek urejanja javnega prostora s prebivalci — ekipa ProstoRož.

Prav tako je pomembno, da se v procese oživljanja mesta vključuje tudi prebivalstvo (participacija), vsekakor pa strokovnjaki z različnih področij. Žal se takšen proces — zaradi konfliktov med strokami, pomanjkanja časa ter denarja — le redko uresniči tudi v praksi.

STRATEGIJE

KAJ IN ZAKAJ?

NAPOVEDOVANJE PRIHODNOSTI

Hitro spreminjajoče razmere kot posledice globalizacijskih procesov silijo mesta v nove načine odzivanja na zunanje ter notranje silnice. Veliko truda in pozornosti je treba nameniti razmisleku o prihodnosti. “Prihodnost ni nekaj, kar pride, ampak nekaj, kar se pričakuje — s strategijo ali brez.” (Straus, 2014)

Futuristi pogosto govorijo o treh glavnih tipih prihodnosti: možne, verjetne in zaželene. Nekateri raziskujejo možne, drugi verjetne, tretji poskušajo oblikovati zaželene prihodnosti. Tri glavne tipe prihodnosti lahko razširimo na 7 tipov prihodnosti: zaželena, zelo verjetna, predvidena, verjetna, mogoča, nezaslišana. Za lažjo predstavo je zelo priročno prikazati različne tipe prihodnosti v stožčastem diagramu. Takemu diagramu pravimo “prihodnostni stožec”. Prvi je idejo zanj dobil Charles Taylor (leta 1990). Vsi tipi prihodnosti so subjektivne ocene o idejah o prihodnosti, ki bazirajo na trenutnem stanju. Tipi prihodnosti za isto idejo se lahko spreminjajo skozi čas. (Lep primer tega je pristanek človeka na Luni. Najprej je bilo nezaslišano, potem pričakovano, sedaj je zgodovina.)

Globalizacija je povzročila večanje raznovrstnosti in primerjanje mest z drugimi, kar je spodbudilo tekmovalnost, ki je prej v homogenem teritoriju ni bilo. Strategije ter tekmovanja z drugimi so bila mnogim mestom neznana. Zdaj pa kompleksnost družbenega sveta zahteva prehod od kratkoročnega načrtovanja k strateškim dolgoročnim mislim. Tukaj se pojavlja vprašanje — kako strukturirati strateški proces? Analiza globalnih trendov ter njihovih posledic v prihodnosti sicer vključuje določeno mero negotovosti, ki pa ni tako pomembna, saj namen ni natančno napovedati dogodkov, temveč ustvariti širšo sliko. Ker trendi niso povsod prisotni v enakih merah, mnogi to razumejo kot razlog za neupoštevanje trendov — z argumentacijo, da pri nas trendi niso opazni in nimajo vpliva na družbeno ter prostorsko organiziranost. Strategije želijo preseči tekmovanje z ustvarjanjem nečesa edinstvenega, s čimer mesta krepijo svojo vlogo v družbenih okoljih. Edinstveno pomeni iskanje specifičnih rešitev na globalna vprašanja. Strategija torej ponuja odgovore na izzive, s katerimi se soočajo mesta, tako da nudi teoretični okvir ter menedžersko prakso. (povzeto po Straus, 2014)

Kratka razlaga tipov prihodnosti: •

• •

•

• •

Potencial — vse od trenutne točke v času dalje je potencialna prihodnost. To izhaja iz predpostavke, da prihodnost ni določena, temveč “odprta”. Nezaslišano — to so prihodnosti, ki jih označujemo kot “smešne”, “nemogoče”, torej take, ki mislimo, da se ne bodo nikoli zgodile. Mogoče — tukaj so prihodnosti, za katere menimo, da se bodo mogoče zgodile. Torej prihodnosti, ki so možne ob predpostavki, da osvojimo znanje, ki ga trenutno nimamo. Verjetne — to so prihodnosti, ki mislimo, da se bodo verjetno zgodile ob našem trenutnem razumevanju sveta (fizikalni zakoni, družbeni procesi). Zaželene — prihodnosti, ki želimo, da se zgodijo. Obstaja seveda tudi nasprotni tip — nezaželene prihodnosti — tiste, ki nočemo, da se zgodijo. Predvidene — privzeta prihodnost, ekstrapolirano nadaljevanje zgodovine preko trenutnega stanja. Temu tipu bi lahko rekli tudi najbolj verjetna prihodnost.

Bolj, kot se premikamo od zunanjega roba stožca proti centru, bolj verjetne so prihodnosti. Potencialne prihodnosti so seveda tudi zunaj stožca. Če si neke prihodnosti ne znamo zamisliti, to še ne pomeni, da se ne more zgoditi ... Znotraj stožca so torej vse, ki si jih uspemo zamisliti. Prva podmnožica teh so nezaslišane, sledijo mogoče, ki so prav tako podmnožica nezaslišanih. Potem so tu “mogoče” ter “verjetne” in ena sama najbolj verjetna prihodnost. Zaželene prihodnosti lahko zasedajo vsakega in vse druge tipe prihodnosti od nezaslišanih do predvidenih. Ker morajo biti zaželene prihodnosti take, ki si jih lahko zamislimo ali predstavljamo, morajo biti znotraj stožca. Zasedajo pa lahko katerikoli tip, ker se človekove želje raztezajo od predvidene do nezaslišane prihodnosti. (povzeto po Voros, J., 2017)

Zgornje razlage si je najbolje zamisliti kot ugnezdene tipe prihodnosti in ne kot strogo ločene kategorije.

Nezaslišano! “Povsem nemogoče, se ne bo nikoli zgodilo!”

Mogoče

Potencial

Vse dalje od tega trenutka.

“Obstaja možnost, da se zgodi...”

Verjetno “Lahko se zgodi.”

Predvidena prihodnost “Pričakovana prihodnost.”

Zelo verjetno “Prav verjetno se bo zgodilo.”

Zaželjeno Čas

“Moralo bi se zgoditi. Želimo, da se zgodi.”

S 15 “Stožec prihodnosti”, povzeto po Voros (2003)

STRATEŠKI KORAKI

PRISTOP 1. Analiza Baza podatkov o določeni lokaciji

2. Vizija

območje lokacije

Potenciali okolja

Potencial

8. Revrednotenje

Vse dalje od tega trenutka.

Revidiranje zastavljene strategije

6. Rast+vlaganje Širjenje prepoznavnosti potencialov in vlaganja v spremembe lokacije

7. Okostenelost

Strategija za pristop k degradiranim območjem mora biti kontinuiran ter usmerjen, vendar ne togo določen proces. Strategija izpostavlja ter vrednoti določena območja v prostoru, za katera se podčrta vprašanje o ustrezni uporabi ali neuporabi. V okviru izvajanja strateških korakov se išče rešitve ter se predlaga ukrepe za izboljšanje ali nadgrajevanje kvalitete prostora. Obenem je namen strategije v proces vključevati širšo javnost z namenom širjenja zavedanja o stanju v prostoru ter spodbujanja družbe in posameznikov k aktivnemu sodelovanju. Glavni korak pri strategiji je njena konstantna pozornost na spremenjene situacije v prostoru, nenehna spremenljivost, prilagodljivost ter usmerjenost v prihodnost.

Rigidnosti razvoja območja

4. Participacija Sodelovanje z javnostjo

3. Strateške izbire Odgovori na realno stanje

Čas

5. Intervencije Urbane akcije

Spodaj opisani koraki so splošno začrtani in niso specifično zasnovani za določen prostor ali mesto. Prav tako se lahko strategija interpretira na različnih merilih v prostoru, naj bo to večje mesto, kraj, kare, neurbano območje ali pa določena stavba. Prav tako se lahko strategija reinterpretira za potrebe oblikovanja nefizičnega prostora ali dejavnikov.

S 16 Umestitev strateških korakov v primeru stožca.

1. ANALIZA

2. VIZIJA

3. STRATEŠKE IZBIRE

4 . PA RT I C I PA C I J A

Prvi korak strategije predstavlja baza podatkov, na podlagi katere presodimo, ali obravnavano lokacijo vključimo v proces strategije ali ne. Bazo podatkov predstavljajo prednosti ter slabosti lokacije, ki so podlaga za podrobno razumevanje okolja. Preučiti je treba mikro območje ter njegov odnos do širše okolice. Podrobno poznavanje lokacije je osnova za uspešno izvedeno strategijo.

Na podlagi podrobne analize arhitekturnih in družbenih dejavnikov se dodobra spoznamo z okoljem ter prepoznamo njegove potenciale. V okviru stroke definiramo tiste kvalitete območja, za katere je nujno, da se v okviru strategije poudarijo ter nadgradijo. Na drugi strani izpostavimo manjkajoče dejavnike, ki so ključni za nadaljnji razvoj določene lokacije. Oblikujemo strokovne možnosti, ki določajo osnovne okvire za preoblikovanje ter razvoj prostora.

Ko so izpostavljeni potenciali lokacije poiščemo ustrezne spremembe, ki ponujajo potrebne odgovore na realno stanje v prostoru. Ob tem razvijamo ukrepe, ki definirajo jasno pot do teh sprememb. Nujno je, da ne posnemajo tujih ali starih ukrepov, temveč predstavijo specifičen in različen pristop od drugih. Namesto strategije povzemanja je potrebna strategija razlikovanja. Osnova za takšen pristop je razumevanje preteklih napak ter izogibanje starim interpretacijam.

Z namenom edukacije ter širitve zavedanja o problemih v prostoru se določene lokacije ter njihovi potenciali predstavijo javnosti. Ta korak predstavlja ključno komunikacijo med stroko in laiki. Poleg edukacije je cilj spremeniti pasivno javnost v aktivnega akterja. Posamezniki in družba so vključeni v proces, s čimer se krepi občutek pripadnosti, povezanosti s sosesko ter občutek odgovornosti zanjo. Participacija lahko poteka v različnih oblikah ( javne razprave, okrogle mize, delavnice ...) ter v več fazah strategije.

5. INTERVENCIJE

6. RAST + VLAGANJE

7. OKOSTENELOST

8. REVREDNOTENJE

Urbane akcije se izvedejo na določenem območju z namenom reaktivacije propadajočega ambienta ali njegove krepitve. Te ne/urbane intervencije morajo biti izbrane na podlagi javnih ter tudi zasebnih interesov, zato je predhodno ključna participacija. V tem koraku se participacija lahko pojavi v bolj neformalni obliki, na primer kot pomoč pri fizični postavitvi inštalacij ali pa sodelovanje pri koncertu itd. S hitrimi in začasnimi, včasih tudi nelegalnimi, posegi v prostor povečamo prepoznavnost območja ter ga predstavimo javnosti. Takšne intervencije predstavljajo vzorčne modele celotne strategije.

S pomočjo različnih medijev se prepoznavnost lokacije in njenih potencialov vedno bolj širi. Tako pritegnemo pozornost (zasebnih) investitorjev, ki začnejo vlagati v razvoj določenega območja ter tako finančno prispevajo k njegovi fizični prenovi. Ko je strategija uspešno implementirana s pomočjo angažiranih posameznikov, lahko javni akterji zmanjšajo svoj vpliv (s subvencioniranjem itd.). Novo implementacijo strategije je tako možno izvajati na drugih degradiranih lokacijah z namenom širitve kvalitete prostora.

Vsak nadaljnji razvoj območja pa ironično prinaša nove rigidnosti. Ustvari se utvara o neskončni rasti ter razvoju lokacije na podlagi strategije. Nujno je, da se zavedamo nevarnosti rigidnosti razvoja območja. Treba je aktivno ter sprotno preverjati razvoj ter čimprej identificirati možne nastale togosti. Čas okostenelosti je treba zmanjšati ter hitro preiti v nov krog razvoja lokacije.

V spremenjenih razmerah in novih okoljih z novimi pravili, kjer se soočamo s (popolnoma) novimi situacijami, je treba nenehno revidiranje zastavljene strategije. Zaradi nevarnosti nadaljnjega nazadovanja območja je potrebno hitro ukrepanje z namenom preprečitve procesa. “Pri vseh zahtevnejših, dolgotrajnih projektih, posebej pri tistih, kjer ni mogoče dovolj natančno predvideti posledic, je priporočljiva ustanovitev tripartitnega sveta, ki združuje predstavnike stroke, politike (stranke) in civilne družbe (društva, neformalne skupine itd.)” (Kos, 2002, 127).

MAKROLOKACIJA

ZGODOVINA CELJA

O D K E LT O V D O D A N E S “Če hočemo postaviti nove temelje mestnemu življenju, moramo predvsem razumeti zgodovinsko podobo mesta in razločevati med njegovimi izvirnimi nalogami, ki so se razvijale iz njega sproti, in tistimi, ki bi mu jih še radi nadalje namenili.” Lewis Mumford (Gajšek in drugi, 2005)

V prečno Spodnjo Savinjsko dolino se spušča reka Savinja z regulacijo ublaženim ovinkom med Miklavškim hribom ter Starim gradom. Na najnižjem delu kotline leži kraj, ki je bil zaradi svoje ugodne lege vedno poseljen. Celje je imelo v vsakem zgodovinskem obdobju vzpone in padce, kar je mestu, ki ga vidimo danes, dalo poseben pečat. Najstarejšo naselbino so na območju Miklavškega hriba ustvarili že Iliri. Svoje gradišče so postavili na kopi hriba, kjer je danes Mestni park. Kasneje so jih izpodrinili keltski Tavriski. Ti so na nižini ob reki postavili “oppidium” (mestno naselbino) z imenom Keleia. Reka Savinja je takrat mesto oblivala na severu. Danes o keltski kulturi na naših tleh pričajo bogato ohranjene materialne kulture. Kasneje, v 16. letu pr. n. št., so mesto nadgradili Rimljani ter ga poimenovali v Municipium Claudia Celeia, postalo je avtonomno mesto z latinskim imenom. Bilo je pomembna vojaška postojanka, obmejno mesto, ki je varovalo rimski imperij. Sprva je bila postojanka neobzidana, kasneje pa z obrambnim sistemom zaradi vdorov barbarov. Zanjo je bila značilna tudi bogata etnična sestava prebivalstva (Afričani, romanizirani Kelti, Sirci ...). Klicali so jo Troia Secunda — Mala Troja. V tem

S 17 Upodobitev Celja, 1750.

obdobju je potres leta 270 spremenil tok Savinje tako, kot ga poznamo danes. Rimsko mesto Celeia so dokončno razdejali Heruli leta 475. Okoli leta 600 so območje končno zasedli Slovani. “Cylie” se prvič omenja okoli leta 1122. Plemiški rod Žovneških gospodov slovenskega izvora, je leta 1322 nasledil posesti izumrlih Vovbržanov. Ambiciozna rodbina Žovneških si je s spretno politiko ter preračunljivimi ženitvami nenehno povečevala bogastvo, vpliv ter oblast. Leta 1341 so bili povzdignjeni v Celjske grofe, leta 1436 pa v državne kneze. Mesto Celje tako ni bilo le del Srednje Evrope, temveč je srednjeveško Srednjo Evropo tudi sooblikovalo. Leta 1451 je Ulrik II. meščanom dal pravico izvolitve župana, mestnega sveta ter sodnika — mestne pravice so dobili celo prej kot Ljubljana — s tem so Celje povzdignili v trg. Po smrti Ulrika Celjskega, zadnjega člana rodbine, se je Celje sicer še naprej razvijalo v trgovsko, obrtniško in upravno središče, vendar je sčasoma izgubilo vlogo, ki jo je imelo — verjetno najpomembnejšo v svoji zgodovini. “Knežji dvor, mestna rezidenca grofov Celjskih, po mnenju kastelologov predstavlja najpomembnejšo nesakralno gotsko arhitekturo na Slovenskem. Stari grad je predstavljal prostorsko dominanto in dejanski center moči oz. obvladovanja teritorija.” (Gajšek in drugi, 2005) Okoli leta 1570 so v mestu začeli zidati nove hiše. Meščanske hiše, ki so bile sklenjene gospodarske celote, so začele dobivati arkade na notranjih dvoriščih, kjer je bilo življenje skrito pred sosedi (Stopar, 1986).

V tem času je številne reforme izvajala tudi Marija Terezija. Mesto je dobilo prvo šolo, Spodnji grad se je spremenil v vojašnico. Pospeševali so razvoj prometa ter širili ceste. Leta 1785 so na dražbi prodali obzidje z jarki in mestnimi vrati, saj se je mesto znašlo v finančni stiski. Celje so kasneje prizadele številne težave (kobilice, kuga). Razvoj je popolnoma prerezal velik požar leta 1798, ki je od 192 hiš prizanesel le šestim, ki niso bile krite z lesenimi skodlami, temveč so imele opečno kritino. Šele v prvi polovici 19. stoletja je število prebivalcev v mestu začelo naraščati. Začeli so graditi zidane in večnadstropne stavbe, ki stojijo še danes. Prazne vmesne prostore so zapolnili novi trgi. Leta 1808 je mesto dobilo prvo gimnazijo, leta 1846 prvo slovensko knjižnico (Stopar, 1986). Nov gospodarski ter kulturni razcvet je prinesla južna železnica leta 1846, ko je 24. julija v mesto pripeljal prvi vlak iz Gradca. Železnica je povezovala Dunaj s Trstom in mu tako odprla okno v svet. Z železnico je v mesto prihajal svež kapital, predvsem s prihodom tujega prebivalstva. Celje se je začelo hitro razvijati, gradile so se nove reprezentančne stavbe (gledališče, bolnišnica, hranilnica, Narodni dom, pošta itd.), uredili so mestni park z lesenimi kopališči, mesto je dobilo tlakovane ulice, moderno kanalizacijo ter plinsko javno razsvetljavo (Stopar, 1986).

S 18 Motiv iz Celja, danes Trg Celjskih knezov, 1961.

V 16. stoletju je mesto doživelo gospodarski razcvet, razvijali sta se obrt in trgovina. V mestu je delovalo okoli 111 obrtnih dejavnosti, obrtniki istih strok pa so bili povezani v cehe. Celjski mojstri so dosegali tudi čast mestnih sodnikov ter županov (Stopar, 1986).

Celje je z ustanovitvijo več tovarn prešlo v dobo industrializacije. Med najpomembnejše tovarne so sodile: plinarna Glazija (1872), Cinkarna (1873) ter Westnova tovarna emajlirane posode (1894). Prav tako je bila leta 1863 v Celju prva moderna sejemska razstava. Leta 1922 je prva obrtna razstava v mesto privabila kar 167 razstavljavcev (www.o-4os. ce.edus.si/gradiva/zgo.html). Leta 1848 smo Slovenci dobili prvi politični program, ki je zahteval združitev vsega slovenskega ozemlja, enakopravnost jezika in lasten parlament. Imenoval se je Zedinjena Slovenija. V Celju je istega leta začel izhajati časopis Celske slovenske novine, ki je bil prvi časnik izven Ljubljane. Leta 1895 je Celje dobilo dvojezično gimnazijo. Prav tako se je po letu 1860 sprostilo javno življenje in začela se je doba čitalnic. Te so predstavljale žarišče slovenskega političnega ter kulturnega življenja. Celjska Narodna čitalnica je bila ustanovljena marca 1962, v njej so se več desetletij zadrževali vplivni celjski Slovenci in oblikovali številne kulturne ter družbene dejavnosti. Ob koncu 19. stoletja so se zaostrili nacionalni odnosi, v mestu so bili takrat na oblasti celjski Nemci. Dejavnosti, gostilne, trgovine, celo cerkvene maše so se delile na nemške ter slovenske. Leta 1896 so Celjani postavili Narodni dom kot žarišče slovenskega kulturnega, političnega in socialnega življenja. Kot odgovor so leta 1906 Nemci zgradili Nemško hišo (danes Celjski dom). Celje je v avstro-ogrski monarhiji veljalo za eno najbolj konfliktnih mest. Avstro-Ogrska je razpadla po prvi svetovni vojni in Celje je bilo kasneje vključeno v Kraljevino

Srbov, Hrvatov ter Slovencev — kasneje Kraljevino Jugoslavijo. V novi državi je industrija dobila nov zagon, v Celju je bilo ustanovljenih 40 novih podjetij. Med trgovci sta izstopala Rakusch (Rakuschev mlin, trgovec z železnino) ter Stermecki (manufaktura). Z drugo svetovno vojno, ki je 11. aprila, ko so nemške čete zakorakale v mesto, zajela tudi Celje, se je začelo aktivno raznarodovanje. S tem je vojna hitro ter vztrajno krepila upor med Celjani, že leta 1941 je bila ustanovljena I. celjska četa. Nemci so na upore odgovarjali z nasiljem — takratni samostan (današnja pivnica) Stari pisker je bil spremenjen v zapor, kjer so usmrtili skoraj 400 talcev. V letalskih napadih leta 1945 je bilo v Celju poškodovanih 521 zgradb. Bombni napadi so za seboj pustili mestne vrzeli, od teh so nekatere vidne še danes. Po koncu vojne smo Slovenci prešli iz enega političnega sistema v drugega. Po sovjetskem vzoru se je izvajal model gospodarstva. V Celju je bil opazen industrijski napredek (Aero, Zlatarna Celje, Libela, Etol ...). Prevladujoči panogi sta bili tekstilna industrija (Metka, Toper) ter metalurgija (Emo, Cinkarna Celje). Pomembni so bili tudi živilsko-predelovalna industrija (Celjske mesnine, Klasje, Mlekarna Celeia), gradbeništvo (Remont, Nivo ter Ingrad) in trgovina (Kovinotehna, Merx — organizacija združenega dela, ki je skrbela za preskrbo prebivalstva). Ljudje so se v tem času zaradi novih delovnih mest selili v mesto. Število prebivalcev se je povečalo za polovico, zato se je mesto začelo širiti. Graditi so se začele stanovanjske soseske na Otoku, Hudinji, v Gaberjah ter ob Dečkovi ter Kersnikovi ulici.

S 19 Prazno mestno plombo je končno zapolnil objekt TIC-a Celje, 2016.

Dvignil se je življenjski standard, hkrati se je moč celjske obrti zmanjševala, povečeval se je zaslužek od turizma. Povečala se je tudi skrb za kulturo ter dediščino. Ustanovili so se muzeji (Pokrajinski muzej, Muzej novejše zgodovine — prvi otroški muzej v Sloveniji), Zgodovinski arhiv ter Zavod za spomeniško varstvo (povzeto po www.o-4os. ce.edus.si/gradiva/zgo.html). “Kresničke v očeh razposajenih otrok, ki nasmejani pršijo po mestnih ulicah, dvoriščih in zelenicah, vedno znova razodevajo, da se nam jutrišnjega dne ni treba bati.” (Stopar, 1986) Pa vendar so z osamosvojitvijo Slovenije za celjsko gospodarstvo nastopili težki časi. Velike spremembe sta prinesli denacionalizacija ter privatizacija, poleg tega je gospodarstvo prizadela izguba jugoslovanskega trga. Celje se je iz industrijsko močnega mesta počasi prestrukturiralo v storitvene ter predelovalne dejavnosti (povzeto po www.o-4os. ce.edus.si/gradiva/zgo.html). Celje tudi danes ohranja vlogo širšega regionalnega središča. Ob mestnih vpadnicah so se razvila velika nakupovalna središča, ki so razlog za manjšo obiskanost starega mestnega jedra. Prebivalstvo srednjega sloja se vztrajno seli iz mesta na obrobje, kjer živijo v enodružinskih hišah, medtem ko v zgodovinskem “propadajočem” delu mesta prebivajo večinoma ljudje nižjega sloja, saj si drugega ne morejo privoščiti. Danes se občina ter občinske organizacije trudijo s fizično prenovo, organizacijo dogodkov in podobnega privabiti ljudi nazaj v mesto, vendar je proces zahteven in dolgotrajen ...

S 20 Pogled na Celje danes, posnetek s celjskega gradu.

S 21 Franciscejski kataster, Celje (Stadt Zilli), 1825.

S 22 Celje, mestni načrt, 1997.

S 23 Celje danes, ortofoto posnetek, GURS (2017).

RAZVOJ CELJSKEGA PROSTORA SKOZI ČAS

URBANISTIČNO NAČRTOVANJE Začetke urbanističnega načrtovanja mesta Celja zasledimo šele okoli leta 1875. Po tem letu, do prve svetovne vojne, se delo dopolnjuje z dodatnimi regulacijskimi načrti, meritvami, določitvami širine ulic ter stavbnih črt (Germadnik, 2007). V obdobju po drugi svetovni vojni, med letoma 1945 in 1964, je bilo onemogočeno dolgoročno ter srednjeročno urbanistično načrtovanje zaradi množice različnih skupnosti. Šele po letu 1964 so se strasti umirile, vendar je Celje postalo le ena izmed občin, kar je mestu odvzelo zgodovinsko pomembno gravitacijsko vlogo, saj se je razvoj intenziviral v Velenju ter bližnjem Žalcu. Gajšek opozarja na problem, opazen po letu 1965, ko ni obstajala mestu primerna teritorialna enota, torej okraj oziroma regija saj jih je federalna vlada ukinila. Investicije so se drobile in se še danes drobijo v množico občin in tudi zaradi tega Celje ni zgradilo načrtovanih paralelnih prometnic severjug, mestnega cestnega obroča, centralne čistilne naprave (zgrajena šele l. 2004), novega centra v podaljšku Stanetove in Aškerčeve ulice, mestnega centra, 19 subcentrov in še česa (Gajšek, 2004). Gajšek (2004) tudi poudarja, da so posledice takšnega razvoja še danes vidne v odsotnosti obvozne ceste sever-jug na vzhodu ter zahodu mesta, odsotnosti mestnega ringa na več ravneh ter urejenih nivojskih križanj z železnico. Pravi tudi, da je neobstoj regionalne administracije Celju namenil funkcijske in ne administrativne dejavnosti, torej šole, bolnišnico, sodišče ter srednješolstvo. Obdobje med letoma 1945 in 2000 je označevalo zelo strokovno ter kvalitetno delo na področju načrtovanja. Celje ni prav nič zaostajalo za drugimi

mesti, prav tako so se tako v Celju kot tudi drugod pojavljale posledice kampanjskega dela. Oblast namreč ni bila pripravljena na dolgoročno ter časovno kontinuirano prostorsko načrtovanje. Glavni celjski urbanistični dokumenti so bili torej naslednji: 1

“Urbanistični plan za Celje — mesto 1950—1960”, “Generalni urbanistični načrt Celje — osnutek, 1956—58”, preimenovan 1957 v “Urbanistični program za mesto Celje”. Vse troje je izdelal “Projektivni atelje”, podjetje za arhitekturo, urbanizem in nizke gradnje.

“Urbanistični načrt”, sprejet 1968, popularno imenovan “UNC”. Izdelal ga je Zavod za napredek gospodarstva Celje.

“Urbanistični načrt”, 1982. Izdelal ga je Razvojni center Celje, TOZD Planiranje.

“Prostorske sestavine srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje 1986—2000” sprejet 1985 in dopolnjen 1992, 1996. Izdelalo ga je RC Planiranje, d.o.o., leta 2000 Geodetski zavod Celje in ZPI Celje.

Leta 1986, pred zadnjim urbanističnim načrtom, je bilo Celje zopet priznano kot regionalno središče, vendar regija ni imela jasno začrtanih mej. Gajšek (2004) pravi, da je poleg tega še vedno prihajalo do fragmentacij administrativnih ureditev, saj sta se odcepila Vojnik ter Štore ter tako onemogočila investicije velikih projektov. Celje se kot tudi vsako drugo mesto uči na podlagi polpretekle urbanistične zgodovine, kaj je bilo dobro narejeno in kje so napake. Mesto Celje se mora tako na temelju bogate dvatisočletne zgodovine nadgraditi v 21. stoletju. Mestna občina Celje danes piše, da je mesto Celje dinamično in razvojno mesto. Je upravno, administrativno, kulturno, izobraževalno, gospodarsko, sejemsko in turistično središče regije (https://moc.celje.si/o-celju). V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je zapisano, da se Celje razvija kot središče nacionalnega pomena, in sicer kot pomembno zaposlitveno, proizvodno, storitveno središče in regionalno prometno vozlišče, ki se povezuje v širšem mestnem območju z Velenjem (Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, 2014). Mestna občina Celje je danes razdeljena na 9 krajevnih skupnosti ter 10 mestnih četrti, pri čemer se bom v magistrski nalogi osredotočila na mestno četrt Center, saj predstavlja staro mestno jedro Celja.

(povzeto po Gajšek in drugi, 2004)

Mestna občina Celje v slovenskem prostoru

Krajevne skupnosti in mestne četrti v Mestni občini Celje

Mestna četrt Center

ODSELJENI

PRISELJENI

-1500 -1200 -900

-600

-300

300

600

900

1200 1500

Celje

CENTER

*Opomba: Zaradi lažjega prikaza se merilo grafov razlikuje.

-50

-40

-30

-20

-10

70 Dobrova Lahovna Ljubečna Prekorje

SEVERNO

Škofja vas Šmarjeta pri Celju Trnovje pri Celju Košnica pri Celju Pečovnik

JUŽNO

Tremerje Bukovžlak Slance VZHODNO Teharje Začret Zadobrova Gorica pri Šmartnem ZAHODNO

Lokrovec Lopata Medlog

Vir: SURS(2011);SURS(2012);SURS(2013);SURS(2014);SURS(2015b), Selitveni prirasti po naseljih. (povzeto po Novak, J., 2018)

Leta: 1996-2000 2001-2005 2006-2010 2011-2015

RAZVOJ MESTA CELJA PO LETU 1991 Po razpadu Jugoslavije, ko se je Slovenija osamosvojila, je v Celju propadel večji del primarne industrije. Hkrati je v istem obdobju Republika Slovenija začela z izvajanjem avtocestnega križa, ki bi povezoval celotno ozemlje nove države. V mestu Celju je bil predviden najprej le izvoz na Mariborski cesti, ravno tam, kjer je bila prej industrija, saj so bila zdaj tam izpraznjena zemljišča. Včasih mestna ulica je kar naenkrat postala hitra cesta, ki je avtocesto povezala z mestnim središčem ter mestom Laškim, v širšem smislu pa edina cesta, ki je mesto Celje povezala s celotno Slovenijo. “Osrednja in prometno nadpovprečno obremenjena lega je bila kot naročena za to, da zemljišča ob Mariborski cesti pokupijo različne trgovske verige in na njih postavijo nakupovalna središča.” (Krušec v Gajšek in drugi, 2005.) Mesto se je zares začelo najbolj razvijati prav na območjih Hudinje ter Mariborske ceste. Na izpraznjenih območjih bivše industrije so zrasla velika nakupovalna središča skupaj z zabaviščnimi ter športnimi centri. Vse to je na obrobje mesta privabilo veliko obiskovalcev ter prebivalcev Celja in drugih okoliških mest. Čeprav je pojav pritegnil v mesto nov kapital ter ustvaril nova delovna mesta, je na drugi strani povzročil še manjši obisk že tako zapostavljenega mestnega središča. Ker so ljudje odhajali iz mesta nakupovat in se družit v nakupovalna središča, so manjše nekonkurenčne trgovine ter kavarnice v mestnem jedru začele propadati. Sprehode po Stanetovi ter Prešernovi ulici, obiske mestne tržnice ter posedanje v kavarni Zvezda so zamenjali obiski zaprtih nakupovalnih centrov, kamor se lahko pripelješ do vrat trgovin z avtomobilom.

S 24 Stanetova in Prešernova ulica, Celje, 1961.

“Pojav je še toliko bolj logičen, če ga razumemo kot posledico desetletij odrekanja in hrepenenja po dobrinah, ki nam jih je preko medijev obljubljal zahodni svet.” Krušec v Gajšek in drugi, 2005. S pojavom nakupovalnih središč se torej ni spremenil le fizični prostor praznih industrijskih predelov, temveč tudi prostor ulice, ki je postala štiripasovna hitra cesta (Mariborska cesta), neprijazna pešcem z redko obcestno zazidavo, popolnoma ločena od ostalega mesta. Spremenil se je tudi širši prostor v okolici, saj so se sočasno začele množične stanovanjske gradnje na območjih Hudinje ter vzdolž Mariborske ceste. Namesto da bi se zgoščevalo stavbno tkivo v starem mestnem jedru, so ostajale mestne plombe (z izjemo par natečajev) prazne, mesto se je širilo na obrobja v vse strani. Proces suburbanizacije je prikazan na prejšnji strani, in sicer s selitvenimi prirasti nekaterih naselij v Mestni občini Celje med letoma 1996 ter 2015 (povzeto po Novak, J., 2018). Selitveni prirast pomeni razliko med številom priseljenih ter številom odseljenih na določenem območju v koledarskem letu. Naselja so izbrana na način, da poskušajo najbolje orisati procese urbanizacije, suburbanizacije ter drugih selitev v Celju. Da si lahko smer gibanja prebivalstva bolje predstavljamo, so naselja razdeljena v štiri skupine glede na njihovo lokacijo — sever, jug, vzhod, zahod Celja. Naselje Celje je edino, katerega selitveni prirasti so v vseh časovnih okvirih negativni: 1996—2000: -968 2001—2005: -1367 2006—2010: -879 2010—2015: -138

Iz prikaza je razvidno, da je proces suburbanizacije najbolj prisoten na severnem delu Celja (glej Ljubečna, Škofja vas, Trnovlje). Prav tako je suburbanizacija vidna pri naseljih Lopata ter Medlog na zahodnem delu občine. Na južnem delu (Košnica, Tremerje in Pečovnik) so opazna odseljevanja prebivalstva. Razlog za to je hribovito območje, ki onemogoča večje poselitve, zato tudi proces suburbanizacije ni prisoten. Na vzhodnem delu mesta je zanimivo opazovati priseljevanje v skoraj vseh naseljih (razen Slanc), ne glede na to, da je to industrijsko območje (Cinkarna), ki je bolj onesnaženo ter splošno znano kot slabše okolje za poselitev. Opazno je, da je priseljevanje prebivalcev prisotno v skoraj vseh okoliških naseljih vsaj v enem časovnem okviru (razen Tremerij, ki je naselje med Bukovžlakom ter Teharjami v industrijski coni), torej ima Celje suburbanizirana območja prisotna na vseh straneh, medtem ko je upad prebivalstva konstanten v samem naselju Celje. Na eni strani se suburbanizirana naselja v okolici mesta širijo ter počasi zlivajo ter zraščajo eno z drugim, hkrati pa se ljudje še vedno izseljujejo iz mesta. Vprašanje na tem mestu je torej: ali lahko staro mestno jedro s svojimi starimi stavbami ter ozkimi ulicami sploh še odgovarja sodobnemu načinu življenja? Magistrska naloga skuša v projektni rešitvi odgovoriti na to vprašanje.

S 25 Prodaja rož na celjski tržnici, 1961.

PRENOVA CELJA

URBANISTIČNI NAČRT IZ LETA 1986 Zaradi nakopičenih problemov v starem mestnem jedru so potrebo po izboljšanju razmer oziroma načrtnem urejanju takratnega stanja zaznali tudi v Celju. Problemi so se kazali zaradi nepovezanega razvoja starih mestnih jeder in novih delov mest, zaradi vse večjih prometnih zagat, kopičenja trgovin ter poslovnih dejavnosti v staro mestno jedro ter odseljevanja velikega števila aktivnega prebivalstva v nove soseske. Tako so se bivalne razmere v jedru mesta slabšale, prav tako se je spremenila starostna in socialna struktura prebivalstva. Ker daje staro mestno jedro Celju specifično podobo tako v oblikovnem kot v vsebinskem smislu, so to podobo z načrtom prenove želeli ohraniti. Načrt prenove starega mestnega jedra Celja je potekal že od leta 1975, ko so pristopili k ureditvi cone za pešce in napajanja od zadaj (dostava blaga z dvoriščne strani), kar je vodilo do spoznanja, da je za celovito prenovo potrebna dobro pripravljena dokumentacija. Pri slednji so zato kasneje sodelovali arhitekti, ekonomisti, sociologi, gradbeniki, komunalni delavci, krajinarji, umetnostni zgodovinarji, konservatorji, arheologi in drugi. Proces prenove so opredelili z dveh vidikov: z vidika izboljšanja funkcionalnosti prostora ter z vidika izboljšanja socialnih pogojev bivanja, pri čemer predstavljata varstvo in obnova naravne in kulturne dediščine enega izmed najpomembnejših ciljev. Poudarili so tudi pomembnost ohranjanja humane dimenzije mestnega središča, ki je pogoj za živo mesto ter njegovih ambientalnih vrednot. Z vprašanjem humanizacije je neposredno povezano stanovanjsko vprašanje. Ker je imelo (in ima še danes) mestno središče Celja lokacijske prednosti, ki so povzročile določene oblike “propadanja” fizične strukture in izginjanje

stanovanjskega prostora, so se vprašali, če lahko fizična struktura mesta prenese nadaljnje lokacije centralnih dejavnosti brez večjih strukturnih ter socialnih posledic. Pritisk se je vršil s strani trgovskih ter poslovnih dejavnosti. Pri prenovi starega mestnega jedra, izvedeni leta 1986, so zato akterji zagovarjali stališče, da je treba nove tehnološko zahtevnejše in po površini večje centralne dejavnosti locirati izven starega mestnega jedra, na obrobje. To pomeni, da niso upoštevali interesov kapitala, vodilo je bil interes delovnega človeka in stanovalca starega mestnega jedra. Osnovni cilj prenove je bil torej izboljšati kvaliteto življenja v mestnem središču. Izgradnja in prenova stanovanj v mestnih središčih se pretežno obravnava z vidika poživitve mestnega središča. To pomeni premeščanje oziroma izsiljevanje socialno šibkejših slojev, ki so dotedaj prebivali v starem mestnem jedru, v degradiranih stanovanjskih območjih. Problemi v zvezi s prebivalci kažejo, da je poleg do sedaj opisanih ciljev prenove poseben poudarek treba posvetiti predvsem prebivalcem starega mestnega jedra. Kot prvi cilj prenove so izpostavili potrebo po definiciji vloge in pomena starega mestnega jedra v okviru mesta, občine in regije ter določiti in ustvariti ustrezno kontinuiteto izgrajevanja mesta kot celote. To je pomenilo, da je poleg fizične prenove predvsem treba določiti predvsem pravilno funkcijo – vsebino mestnega jedra. Splošni cilji prenove starega mestnega jedra so bili: • Obdržati in ponekod vzpostaviti ravnotežje med stanovanjskimi in poslovnimi površinami. Med poslovnimi površinami imajo prednost tiste dejavnosti, ki ne potrebujejo velikih parkirišč in ne povzročajo hrupa in onesnaževanja.

S 26 Staro mestno jedro, arhitektonsko zazidalna situacija, prometna ureditev, ozelenitev (1986).

•

Velika pozornost bo usmerjena v stanovanjsko prenovo. Pri tem si bomo prizadevali, da bi oblikovali politiko t.i. “mehke prenove”, to je postopnega prenavljanja manjših strnjenih območij, kjer morajo aktivno sodelovati tudi vsi uporabniki. Vzporedno s prenovo stanovanj bomo urejali funkcionalne površine objektov, torej dvorišča, in jih namenili predvsem potrebam stanovalcev. V zvezi z izboljšanjem bivalnih pogojev stanovalcev bo treba urediti dinamični in statični promet, ukiniti tranzitni promet, nenačrtna parkirišča in parkiranje obiskovalcev preusmeriti v obrobje mesta. Vzporedno z vsemi aktivnostmi prenove bo prvenstveno treba stremeti k ohranjanju in obnovi kulturne dediščine in kulturnih spomenikov, zaščiti in ohranjanju enotne celote prostora, strukture in vsebine starega mestnega jedra. Predvidene novogradnje morajo upoštevati izgradnjo objektov s stanovanji v etažah, v pritličju pa s tako namembnostjo, ki bo v skladu s prenovo. Vse novogradnje morajo biti skladne z osnovnimi izhodišči za prenovo: kontinuiteta obulične pozidave, razmerje v masah objektov, vsebinska povezanost. (povzeto po Kocuvan Polutnik, 1985)

Kot rezultat načrta prenove iz leta 1986 je bilo prenovljenih več starih srednjeveških stavb in njihovih podstrešij. Urejene so bile pešcone ter servisna napajanja objektov od zadaj. Zazidalni načrt je predvidel interpolacije na mestu vrzeli, ki so se sicer delno izvedle, nekatere rešitve se nikoli niso prevedle v dejanski fizični prostor. Priložnosti in izboljšav je torej še veliko, kar potrjuje dejstvo, da je prenova dolgotrajen ter zahteven proces.

CELJE IN REVITALIZACIJA

UKREPI TER POSKUSI Podobno, kakor akterji prenove iz leta 1986 opisujejo spremembe v mestnem jedru Celja, je lahko opaziti spremembe tudi danes. Zaradi že opisanih pojavov nakupovalnih središč, so se iz mestnega jedra začele seliti tudi trgovine, lokali in nenazadnje tudi upravne dejavnosti. Mestno jedro je zato danes izgubilo poleg prebivalcev še obiskovalce in uporabnike mesta. Ljudje se danes v mestno jedro Celja odpravijo s točno določenim ciljem in takoj, ko lahko, tudi odidejo. Mestna občina Celje se je zato začela aktivno spoprijemati s problemom zamrlega starega mesta z različnimi projekti.

Kot eden izmed večjih projektov je bila leta 2010 dokončana nova mestna tržnica, ki je ponudila prebivalcem nov svetel in odprt prostor, vendar pa danes v popoldanskih urah tudi ta prostor zamre. Oživi se le ob dogodku Odprte kuhne, ki se zgodi bolj poredko.

Eden izmed prvih poskusov je bilo nakupovalno središče Celeiapark, zgrajeno leta 2003, ki pa navkljub legi, pestri ponudbi trgovin, lokalov in parkirni hiši ni nikoli zaživelo.

Eden izmed mogoče najbolj zanimivih projektov je koncept Mestne plaže na Savinjskem nabrežju, ki ga Zavod Celeia Celje izvaja že od leta 2009. Projekt prikazuje, da za uspešno oživitev območja ne potrebujemo celovite fizične prenove, saj gre za manjši gostinski lokal brez stalne infrastrukture, ki poleg majhnega kontejnerja vsebuje še ležalnike, viseče mreže in prireditveni oder. Prostor je prizorišče več dogodkov, vendar obratuje le v času poletja.

Leta 2004 je bil ob Ljubljanski cesti zgrajen poslovno stanovanjski objekt Maksimiljan, arhitekta Nandeta Korpnika, za katerega pravi Završnik v Gajšek in drugi (2005), da “odgovarja na mnoga vprašanja o smiselnosti in načinih obuditve zamrlega zgodovinskega mesta. Njegova pomembna pozicija na samem vstopu v ožje mestno jedro mu nudi posebno vlogo sodobnega mestnega portala [...] Avtorsko oblikovan projekt šokira z nenavadno drznimi previsi, plastenjem in izvijanjem kot posledico kontekstualne umestitve v pestro geometrijo prostora.” Hkrati se je Mestna občina Celje (v nadaljevanju MOC) ukvarjala tudi s prenovami javnega prostora. Strogo mestno jedro se je zaprlo za promet, prenovil se je tudi Trg celjskih knezov z natečajno rešitvijo arhitekta Nandeta Korpnika. Prav tako se je prenovil tudi spomenik državnega pomena, Knežji dvor, v katerem sta danes arheološka zbirka in situ ter Galerija sodobne umetnosti Celje.

Istega leta je bila obnovljena ter dograjena Mestna knjižnica. Knjižnica s svojo umestitvijo in dopolnilnim programom danes predstavlja enega najbolj živahnih predelov mesta. Letos se je začela tudi prenova Muzejskega trga pred knjižnico, ki bo dobil novo urbano opremo.

Leta 2012 se je začela prenova tudi dveh največjih ulic, Prešernove in Stanetove ulice, skupaj s tremi trgi, ki so prikazani na spodnjih fotografijah. Namen te prenove je zagotovitev ustreznih prireditvenih površin za dogodke, ki se bodo vrstili skozi celo leto. Ulice in trgi so dobili nov tlak, novo urbano pohištvo ter razne spomenike iz celjske zgodovine.

V mestnem jedru se je obnovilo tudi nekaj zgodovinsko pomembnih objektov. MOC se je leta 2014 odločila, da bo del proračunskega denarja namenila konservaciji zaščitenih objektov. Prenovila sta se Marijina cerkev ter že omenjeni Knežji dvor. Primer, ki se je v zadnjem letu večkrat pojavil v medijih, obravnava prenovo stare stavbe na Glavnem trgu skupaj s prenovo dela notranjosti mestnega kareja 3, katere zasebni investitor je Peter Merkscha. Skupaj z arhitekti so zasnovali idejni projekt 28 stanovanj skupaj z otroškim igriščem, vrtovi ter dvoetažno podzemno garažo. Mesto bi naj s tem pridobilo sodobna kakovostna stanovanja za najem. Če se je MOC v preteklosti ukvarjala le s fizično prenovo mesta, njegovim videzom in javnim prostorom, je letos pri prenovi glavnih ulic prenovila še infrastrukturo nad katero so se prebivalci pritoževali. Prav tako so s hčerinskim podjetjem Nepremičnine d.o.o. kupili več starih stanovanj, jih prenovili in oddali v najem mladim družinam. MOC je prav tako del projekta EPOUrban za sofinanciranje in pomoč pri obnovi fasad stavb, katerega želja je, da se etažni lastniki vključijo v prenovo.

Pomembni sta tudi prenova splavarskega mostu ter oživitev mestnega parka, kjer je bila prenova na začetku bolj družbena, saj se je MOC soočala s problemom vandalizma, ki so ga povzročali opiti srednješolci, zato je izgubil svojo prvotno funkcijo, saj je postal nezaželen za ostale uporabnike.

S 28 Prenovljena knjižnica z lapidarijem in kavarno je danes eden najživahnejših prostorov.

S 27 Poslovno-stanovanjska stavba Maksimiljana je zagotovila nova luksuzna stanovanja.

S 29 Fontana na Krekovem trgu pred Celjskim domom, kot del prenove mestnega jedra.

KROVNI PROBLEM MESTNEGA JEDRA

Stanovanjski zakon iz l. 1991

A N J Š A A R V P

lastniška stanovanja

najem/nakup socialno šibkejših prebivalcev

manj investicij v mestno življenje

zmanjšana atraktivnost mesta

finančna nezmožnost obnavljanja stavb

? ?

slabo vzdrževana stanovanja

manj zanimanja za mesto

VZROKI manj vsakdanjih dogodkov

POSLEDICE

manj prebivalcev Celja

odseljevanje prebivalcev na obrobje mesta

slab ambient v prostoru

zmanjšanje obiskovalcev mesta

zmanjšanje ponudbe

zmanjšanje uporabnikov mesta slabše bivalno okolje manj oskrbovalnih dejavnosti

Ko obiščemo mestno jedro Celja, najprej opazimo lepo tlakovani glavni ulici, ki ju omejujejo pisane fasade staromeščanskih stavb, s katerih visi rdeče cvetje. Ko se sprehodimo po eni ter drugi ulici, hitro ugotovimo, da je mesto brez prebivalcev in obiskovalcev. Temu pritrjujejo tudi prenekatere zaprte trgovine, trafike in lokali. Na prvi pogled ne moremo ugotoviti, zakaj mestno jedro zamira, saj je vendar lepo urejeno z odlično lokacijo blizu reke in parka, zgodovinsko zanimivo in blizu mnogih izobraževalnih, kulturnih ter zdravstvenih ustanov. Kje je torej vzrok, da je mestno jedro brez prebivalcev? Kaj vidijo Celjani, česar bežni obiskovalci starega jedra ne opazijo? V tem delu je predstavljen razmislek o vzrokih za izpraznjeno mestno jedro Celja, čemur sledijo poskusi odgovora na vprašanje, kako mesto oživiti.

S stanovanjskim zakonom leta 1991 je bilo veliko starega mestnega tkiva v jedru Celja razdeljenega med takratne najemnike stanovanj. Čeprav je bilo takratno lastništvo stanovanj za najemnike odlična priložnost, se je čez čas pokazalo, da so novi lastniki finančno nezmožni obnavljati in prenavljati stavbe. Stanovanja so tako postala slabo vzdrževana in neprimerna za bivanje, zato so jih stanovalci raje dali v najem za nizko ceno, sami pa so se preselili v boljša stanovanja ali hiše. Novi najemniki so danes večinoma ljudje iz socialno šibkejšega sloja, ki živijo v propadajočih stanovanjih. Slabo vzdrževana stanovanja ne vplivajo le na življenje tistih, ki v njih živijo, temveč slabijo bivalno okolje tudi preostalih Celjanov. S slabšanjem stanja stanovanjskih stavb in bivalnega okolja se zmanjšuje ambientalnost ter privlačnost mestnega jedra, kar povzroči, da mestno jedro ne privablja toliko obiskovalcev in uporabnikov mesta. Če mesto nima potrošnikov, turistov ter drugih uporabnikov, se v mestu zmanjša tudi ponudba vsebin, dejavnosti..

Slednje neposredno povzroči, da mesto predstavlja slabše bivalno okolje. Zmanjšana ponudba ter slaba ambientalnost mesta sta razloga, da se začnejo ljudje seliti na območja z boljšimi življenjskimi pogoji, večinoma na obrobja mesta. Selitvi prebivalcev praviloma sledijo še oskrbovalne dejavnosti (trgovine, lekarne, frizerji ...), kar še dodatno poslabša kvaliteto bivanja v starem mestnem jedru. Zadnji del začaranega kroga predstavlja zamrlo mesto. Ker na ulicah ni prebivalcev, ki bi se srečevali in pogovarjali, je možnost nastanka spontanih dogodkov v mestu skoraj nična. Mesto, ki je mrtvo ni zanimivo niti za potencialne prebivalce niti za investitorje. Projektov za razvoj mesta je malo, saj investitorji ne vidijo razloga za vlaganja v mesto, ki ni atraktivno. Mesto tako postane zgolj platforma od zunaj organiziranih dogodkov za obiskovalce mesta, ki pa prireditev obiščejo le za čas trajanja, potem pa mestno jedro zapustijo.

RAZMISLEK O MOŽNIH REŠITVAH

možnost ustvarjanja novih delovnih mest

R I O V O O D G več prebivalcev starega mesta

več oskrbovalnih dejavnosti

postopno prenavljanje občinskih stavb zasnova kakovostenjših bivalnih prostorov

več ponudbe za mlade uporaba mesta kot finančni povratek občini

REŠITVE privabljanje ljudi nazaj v mestno jedro

MOŽNOSTI investicije v izboljšanje mestnega okolja

majhne spremembe v javnem prostoru

vključevanje medijev z namenom promocije mesta

vzpodbujanje skrbi prebivalcev za (svoje) mesto

opozarjanje na neizkoriščene potenciale v mestu izboljšanje ambientalnosti na ključnih točkah

Z orisom začaranega kroga vzrokov zamrlega središča Celja je opazen krovni problem, s katerim se jedro mesta sooča. Selitve prebivalstva na obrobje mesta so osrednji razlog, da v mestu ni dovolj ponudbe, oskrbovalnih dejavnosti, vsakdanjih dogodkov ter nenazadnje ambientalnosti. Ljudje se ne priseljujejo nazaj v jedro mesta, ker jim ne ponuja dobrega bivalnega okolja in kvalitete bivanja. Pojavi se torej vprašanje — če je običajni pristop mest najprej k obnovam javnih prostorov res pravi začetek, ali lahko rešujemo probleme drugače? Bi bilo v tem primeru dovolj zagotoviti prenovljene stanovanjske enote starih stavb ali te ne zadoščajo več potrebam sodobnega človeka? OSREDNJI PROBLEM starega mesta v Celju je torej POMANJKANJE KVALITETNIH STANOVANJ, ki bi prebivalcem omogočala sodoben način bivanja v kontekstu starega zgodovinskega mesta, hkrati pa bi doprinesla k ambientalnosti mesta.

aktivno širjenje informacij in pobud k spremembam

posreden vpliv na urejenost okolice

Odgovore v magistrski nalogi iščem v prenovi stavbnega tkiva in ne v načrtni prenovi javnega prostora, kot je to običajno pri začetnih korakih prenov mest, saj se Mestna občina Celje s to tematiko že aktivno ukvarja. Kot prvi korak izpostavim prenovo tistih stanovanj, ki so v lasti Mestne občine Celje oziroma Nepremičnin Celje d.o.o., saj s tem v mesto privabijo nove prebivalce, predvsem različne sloje prebivalstva, ki kasneje uporabljajo mesto ter tako spodbujajo, uporabljajo in soustvarjajo programe in vsebine mestnega jedra. S povečanjem prebivalstva v mestu se izboljša tudi ambientalnost mesta. Javni prostor je bolj frekventen, ljudje zahajajo tudi v manjše ulice, kar povzroči, da se okolica na posreden način ureja. S teorijo razbitega okna (broken window theory) se sosedje med seboj spodbujajo k bolj urejeni okolici.

S povečano zavestjo za skrb okolice se poveča tudi aktivnost prebivalstva. Ljudje in stroka začnejo opozarjati na neizkoriščene potenciale v prostoru, s čimer širijo informacije o mestu — lahko tudi preko medijev — kar spodbudi investicije v različne projekte za razvoj mestnega jedra. Novi projekti znotraj mestnega jedra privabljajo prebivalce nazaj v mesto. Ključno je, da projekti ciljajo na raznolike skupine ljudi, saj le tako zagotovimo uspešno oživljanje mesta (da ne pride recimo do gentrifikacije). Prav tako je pomembno, da v mesto privabimo mlade, saj mestu dajejo živost. Z več prebivalci se v mestu začne pojavljati tudi več oskrbovalnih dejavnosti, dogodkov, prostočasnih vsebin in nenazadnje tudi novih delovnih mest.. Kar pomeni, da je mestno jedro Celja še privlačnejše za nove prebivalce.

ANALITIÄ&#x152;NI DEL

STARO MESTO

A N A L I Z A M E S T N E G A T K I V A P O S T O L E TJ U N A S T A N K A

7 Mestna četrt Center v Celju, ki v celoti obsega staro mestno jedro, predstavlja zgodovinsko najbolj bogat predel mesta. V prostoru so še danes vidne plasti razvoja mesta iz preteklosti, ki so bile vedno nepogrešljiv gradnik identitete mesta ter njegovih prebivalcev. Danes je življenje v mestu — kako se gibamo ter bivamo v prostoru — močno prepleteno z zgodovino mestnega tkiva. Z analizo je prikazana starost objektov v mestnem jedru Celja glede na stoletje nastanka. Najstarejše stavbe v mestu so nanizane ob Glavnem trgu, Gosposki ulici ter Stanetovi ulici, torej ob ulicah ohranjenih še iz rimskih časov. Na teh območjih so stavbe najbolj zgoščene in imajo značilno morfologijo z osrednjim atrijem.

M 1:3000 0 10

Opazimo tudi, da so stavbe do 18. stoletja nastanka le v okviru srednjeveškega zidu, kar je posledica dejstva, da se je mesto Celje znebilo spon obzidja šele v poznem 18. stoletju. Mestno jedro se je začelo fizično širiti šele kasneje, kar prikazuje svetlo obarvano tkivo zunaj označbe srednjeveškega zidu. Takšno stavbno tkivo je najbolj razpoznavno na severovzhodnem delu mestnega jedra. Redki so primeri sodobnejših posegov v mestno tkivo. Opazni so le trije večji projekti: nakupovalni center Celeiapark na vzhodu, mestna tržnica v osrčju ter poslovno-stanovanjska stavba Maksimiljan na vzhodu mestnega jedra.

100

območje obravnave potek srednjeveškega zidu Danes staro stavbno tkivo soustvarja mestni ambient, ki je prijeten tako za prebivalce kot za uporabnike in obiskovalce mesta, vendar pa ljudem ne omogoča sodobnega načina bivanja v rigidnih okvirih srednjeveških stavb. Prostori so večinoma slabo osvetljeni ter težko dostopni, prav tako s svojo togo strukturo otežujejo različne prostorske uporabe ter načine bivanja.

srednji vek, 1.—15. stoletje 16. in 17. stoletje 18. stoletje 19. stoletje 20. stoletje 21. stoletje

FOTOANALIZA

S 30

S 31 Trg celjskih knezov

S 33

Gosposka ulica

S 34 Stanetova uliica

S 36

S 32

Muzejski trg

S 35 Glavni trg

S 37 Vodni stolp s srednjeveškim obzidjem

Krekov trg s Celjskim domom

S 38 Knežji dvor

Lapidarij pri knjižnici

STARO:NOVO

PROJEKTI IZVEDENI PO NAČRTU PRENOVE IZ LETA 1986

5 6

8 1

V starem mestnem jedru so se (po predlogu načrta prenove iz leta 1986, ki je predstavljen v teoretičnem delu magistrske naloge) izvedli novi projekti, ki so reševali prostorske težave mestnega jedra na različne načine. V tem delu je torej želja prikazati posege v srednjeveškem tkivu za razumevanje načina na katerega so bile nove prostorske ideje prepletene s pestro zgodovino mesta. Z analizo so prikazane sodobnejše prostorske rešitve včasih degradiranih delov starega mestnega jedra. Opazimo, da novi projekti zavzemajo spoštljiv odnos do obstoječe morfologije mesta. Objekti smiselno dopolnjujejo ter zapolnjujejo mestne vrzeli. Večinoma dopolnjujejo stavbne nize in zaključujejo mestne kareje ali zapolnjujejo majhne prazne prostore med srednjeveškimi hišami. Izjema sta le objekta na vhodu v mestno jedro, to sta poslovno-stanovanjski kompleks Maksimiljan ter nakupovalni center Celeipark, ki sta od mestnega tkiva najbolj oddaljena, zato tudi svobodneje oblikovno ter morfološko zasnovana. Zanimiv je tudi projekt tržnice, ki navidez prostor zapira, čeprav s svojo zasnovo v resnici ponuja pokrit nov prostor za interakcijo med prebivalci in obiskovalci mesta, ki se tal dotika le na nekaterih mestih, ter tako zavzema spoštljiv odnos do mestnega prostora.

V zgodovinsko bogatih mestnih jedrih je vedno pomembno vprašanje odnosa novega do obstoječega. Ena izmed najzahtevnejših nalog arhitekta je umestitev sodobne arhitekture na način, da s starim mestnim tkivom ustvarja enakovreden dialog. Vse omejitve ter kompromisi predstavljajo izziv s katerim se mora prostorski načrtovalec soočiti, vendar to ne sme biti ovira, da se v mesto preneha posegati. Stara mestna jedra potrebujejo nove objekte, saj se drugače začnejo spreminjati v muzejska mesta brez prebivalcev, saj slednjim ne zagotavljajo sodobnega načina bivanja. V mestih je pomembna prisotnost tako starih kot novih objektov, saj le tako združimo ambientalnost skupaj s kvaliteto bivanja, kar je recept za živa in privlačna mesta.

M 1:3000 0 10

100

območje obravnave izvedeni objekti po načrtu prenove 1986 spregledani objekti načrta prenove iz leta 1986 srednji vek, 1.—15. stoletje 16. in 17. stoletje 18. stoletje 19. stoletje 20. stoletje 21. stoletje

FOTOANALIZA

S 45

S 46 Banka na Trgu celjskih knezov (arh. Edvard Ravnikar)

S 42

Poslovno stanovanjski objekt na Prešernovi ulici (arh. Miloš Bonča)

S 43 Poslovno-stanovanjska stavba Ljubljanska cesta

S 39

S 47

Poslovno stanovanjska stavba na Gosposki ulici (arh. Danilo Sajovic)

S 44 Poslovno-stanovanjska stavba Levstikova cesta

S 40 Poslovno-stanovanjski kompleks Maksimiljan

Nakupovalni center Celeiapark s parkirno hišo

S 41 Mestna tržnica Celje

TIC Celje na Glavnem trgu

ČEZ CELJE HITIMO

ANALIZA TOKOV LJUDI V PROSTORU

12 10

2 5

3 4

6 8 7 Ko zavijemo v center Celja, hitro ugotovimo, da je tranziten prostor. Ljudje hitijo po opravkih z enega konca na drugega, dokler se ne usedejo v avto in odpeljejo iz mesta. Majhnost mestnega jedra omogoča uporabniku, da ga hitro prehodi in zato ne potrebuje avtomobila. Če bi hodili ob obzidju mesta, bi porabili 20 minut. Za obhod celotne mestne četrti Center bi porabili le deset minut več. Z analizo so simbolno prikazani tokovi ljudi po mestu. Analiza je empirična in rezultat lastnega opazovanja ljudi v mestu ob različnih delih dneva. Večina obiskovalcev mesto prečka po Prešernovi ulici, saj predstavlja glavno pešpovezavo celotnega mesta do železniške postaje. Podobno prehodni sta tudi Stanetova ulica in prostor mestne tržnice, saj je tam največ mestotvornega programa. Za razliko od tržnice je Stanetova ulica živahna tudi ob nekaterih popoldnevih. Veliko ljudi se sprehaja tudi na nabrežju Savinje, ki je preko Muzejskega trga povezano z jedrom mesta, in pa ob Levstikovi ulici, ki vodi do glavne avtobusne postaje. Manj tranzitne so tiste ulice, ki ne vsebujejo programa privlačnega za obiskovalca mesta. Ljudje le redko zavijejo v takšne ulice, razen če se tja namenijo načrtno. Nekatere ulice samevajo tudi po več dni. Prehodnost mestnega jedra je torej na eni strani posledica pomanjkanja vsebin, ki bi ljudi zadržale na določenem mestu, delno pa tudi posledica pomanjkanja urbane opreme, zaradi česar se ljudje ne zadržujejo na javnih površinah. Mestna občina Celje je z novimi prenovami in namestitvami klopi stanje malo izboljšala.

Gibanja ljudi v izrazitih tokovih v prostoru puščajo posledice. Ulice z največjo frekventnostjo obiskovalcev so urejene z novim tlakom, nekatere imajo urbano opremo in so na splošno privlačne. Tiste, v katere ljudje redkeje zaidejo, postajajo parkirišča avtomobilov, odlagališča smeti ter tako počasi propadajo. Prostor lahko tako analiziramo s tehniko sledi in emocij, ki je predstavljena na naslednji strani, da raziščemo, kako se stanje v prostoru spreminja z njegovo prehodnostjo. Prostor starega mesta Celja bi se s povečano prepletenostjo poti uporabnikov čez grajeno tkivo enakovredno razvijal. Manjše ulice bi bile privlačnejše in bi tako soustvarjale prijetnejše življenjsko okolje Celjanov, hkrati pa bi dopolnjevale ambient starega mesta.

M 1:3000 0 10

območje obravnave pot sprehajalca mestno tkivo

100

PROSTORSKE SLEDI IN EMOCIJE V PROSTORU

S 48

S 49

S 50

S 51

S 52

S 53

S 54

S 55

S 56

S 57

S 58

S 59

PROSTORSKI ZNAČAJ

IDENTIFIKACIJA ŠTIRIH RAZLIČNIH TIPOV PROSTOROV

2 7

8 5 4

Staro mestno jedro ima prepoznavno “polno” ter “prazno” strukturo, ki sta posledici kontinuiranega prostorskega razvoja skozi zgodovino. Prostor se deli na tri najbolj značilne elemente, ki so osnovni gradnik značaja fizičnega prostora. Z analizo so prikazane tri prostorske značilnosti, ki so prisotne po celotnem starem jedru mesta: prehod, atrij in kare. Ti trije elementi gradijo prostor mesta (pozitiv), medtem ko je ulica, ki se razširja v trge in oži v kapilarno velike prehode, element praznega prostora (negativ). Mestno jedro je sestavljeno v osnovi iz več karejev, katerih skupna značilnost je ta, da je tkivo, ki se neposredno dotika ulice, regularno, urejeno in gosto, medtem ko tkivo v notranjosti karejev izgublja urejeno ter nadzorovano obliko. Osrčja karejev so razdrobljena, kar je posledica razdrobljenega lastništva zemljiških parcel ter pomanjkanja regulativ v prostoru. V manjšem merilu je skozi celotno staro jedro prisoten stavbni atrij staromeščanskih stavb. Razlog za to je zgoščenost tkiva, ki mora stanovalcem zagotoviti zadostno osvetljenost. Atriji so poljavna dvorišča stanovalcev, ki so večkrat zaprta ali polna avtomobilov. Neposredno z atriji pa so povezani prostori podhodov čez stavbe, ki so v več primerih dostopni le stanovalcem, saj vodijo do stopnišč v stavbi.

M 1:3000 0 10

območje obravnave odprt prostor (ulice) prostori znotraj karejev Mesto bi lahko z urejeno večplastno povezanostjo postalo v svojem dojemanju velikosti večje, bolj privlačno za radovedneže ter hkrati bolj domačno za prebivalce. S tem bi se tudi okrepila in dodatno identificirala identiteta posameznih predelov malega mestnega središča.

atriji stavb prehodni podhodi

100

FOTOANALIZA

S 60

S 61 Manjši podhod v ulici Na okopih, ki vodi do Slomškovega trga

S 63

Sodobno prenovljen podhod čez Mohorjev atrij

S 64 Prehoden atrij stavbe v Gosposki ulici

S 66

S 62

Podhod čez Prothasijev dvorec do Trga celjskih knezov

S 65 Neprehoden atrij stavbe na Glavnem trgu

S 67 Mikroambient kareja 2

Odprt atrij stavbe na Stanetovi ulici

S 68 Notranjost kareja 3

Kare 9

IDENTIFIKACIJA POTENCIALNIH POVEZAV V MESTU

3 1

5 2 4

Sprehod skozi Celje lahko hitro postane igra odkrivanj novih prostorov ter povezav med njimi. Čeprav je najbolj očitna pot čez mesto neposredna, nas večkrat zamika tista, ki je manj očitna, s karakterjem bližnjice, čeprav to verjetno ni. Takšna pot je polna podhodov, prehodov, včasih tudi ovir. Struktura dela mesta, ki ga predstavljajo staromeščanske hiše, je navidez kompaktna ter gosta, vendar je v resnici skoraj praviloma “preluknjana”, lahko bi rekli permeabilna. Tega se ne zavemo, dokler ne premoremo dovolj predrznosti in pokukamo čez kakšna od velikih masivnih lesenih vrat. Za vsakimi vrati se skriva svetel atrij, ki ga žal prevečkrat zasenčijo veliki smetnjaki, postavljeni ob rob prehoda. Ta skrivnostna vrata ne spremljajo vseh atrijev. Tiste hiše, ki so ob manj prehodnih ulicah, nas vabijo, da pokukamo v njihovo notranjost kar tako, brez ovir. Seveda za odsotnostjo vrat večinoma stoji popolnoma funkcionalen razlog — da v atrij lažje spravimo avto. Z analizo želim prikazati vse podhode in prehode skozi hiše, ki so sedaj nedostopni za javnost, njihovo odprtje za mesto predstavlja neizkoriščen potencial, ki bi lahko neposredno prispeval k oživljanju oziroma revitalizaciji mestnega jedra.

M 1:3000 0 10

100

območje obravnave odprt prostor (ulice) Mestno jedro bi lahko z urejeno večplastno povezanostjo postalo v svojem dojemanju velikosti večje, bolj privlačno, atraktivno ter hkrati bolj domačno za prebivalce, saj bi se krepil občutek povezanosti — skupnosti. Obenem bi se tudi okrepila in dodatno identificirala identiteta posameznih predelov malega mestnega središča, ki so danes pozabljeni.

prostori znotraj karejev atriji stavb prehodni podhodi možnost prehoda/podhoda

FOTOANALIZA

S 69

S 70 Zaprt prehod na Gosposki ulici

S 72

Zaprt prehod proti Glavnemu trgu

S 73 Zaprt prehod do Glavnega trga

S 75

S 71

Zaprt prehod proti Prešernovi ulici

S 74 Zaprt prehod v notranjost kareja 3

S 76 Onemogočen prehod okoli Veleblagovnice T

Zaprt prehod proti Prešernovi ulici

S 77 Zaprt prehod med nizom hiš ob srednjeveškem zidu pri mestni tržnici

Zaprt prehod proti notranjosti kareja 9

STAVBNA DEDIŠČINA

ANALIZA ENOT NEPREMIČNE DEDIŠČINE MESTNE ČETRTI CENTER

8 2 3

Pri analizi starosti tkiva je bilo razvidno, da je Celje mesto z bogato stavbno zgodovino. Posledica slednjega je, da je mestno jedro zaradi svoje zgodovinske ter kulturne vrednosti predmet varstva kulturne dediščine. Za varovanje, identificiranje, vrednotenje ter dokumentacijo nepremične kulturne dediščine v Celju skrbi Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Celje. Pod vodstvom Ministrstva za kulturo izvajajo nadzor, arheološke raziskave ter posredujejo nasvete lastnikom kulturnih dediščin za ravnanje z njimi, vse to od leta 1963 naprej. Z analizo je prikazan delež stavbnega tkiva, ki je zaščiteno kot nepremična kulturna dediščina, označene so tudi zaščitene zunanje površine. Razvidno je, da tkivo, ki je zaščiteno v veliki meri sovpada s časom nastanka stavbe (starejše stavbe, ki so znotraj srednjeveškega obzidja ter imajo pomembno ambientalno vrednost, so zaščitene), medtem ko objekti kasnejšega nastanka niso vključeni v kulturno varstveno zaščito.

M 1:3000 0 10

100

Kadar je arhitekt soočen z zgodovinsko zaščitenim območjem, je potrebno tesno sodelovanje s kulturnovarstveno stroko, da se prepreči razvrednotenje stavbne dediščine. Obenem je pomembno, da se kulturna dediščina oblikovno ne posnema, temveč se od novega objekta jasno loči in z njim tvori skladno celoto.

območje obravnave

V projektu magistrske naloge želim predstaviti spoštljiv odnos tako do odprtega prostora kot do grajenega tkiva starega mesta. Zasnovati želim prostor, ki je osnovan na prostorskih značilnostih starega mestnega tkiva, vendar interpretiran na način, da se prilagaja sodobnejšemu času.

enote nepremične kulturne dediščine zunanje površine

potek srednjeveškega zidu enote nepremične kulturne dediščine stavbe

FOTOANALIZA

S 78

S 79 Park na Gledališkem trgu

S 81

Prothasijev dvorec

S 82 Knežji dvorec

S 84

S 80

Narodni dom

S 83 Stara grofija

S 85 Celjski dom

cerkev Sv. Danijela

S 86 Ljudska posojilnica

Vodni stolp

DEMOGRAFIJA

RAST PREBIVALSTVA MOC IN MČ CENTER Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih, od 14. do 18. stoletja, se je število prebivalcev komaj podvojilo. Od 18. stoletja dalje je število občanov vztrajno naraščalo. Danes je Celje tretje največje mesto v Republiki Sloveniji.

število prebivalcev (tisoč) 40 38 408 ljudi

Upad prebivalstva v celotni Mestni občini Celje je opazen v času recesije, in sicer od leta 2008 do leta 2011, dokler se ni zmanjševanje števila prebivalcev ustavilo leta 2013, ko se je spet začelo večati.

37 37 490 ljudi

Prebivalstvo je v zadnjih štirih letih začelo počasi naraščati. Po podatkih statističnega urada je imela Mestna občina Celje (MOC) 49.380 prebivalcev, od tega je bilo v mestu prijavljenih 37.787 prebivalcev (SURS, 2017).

čas 2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

Vir: SURS(2008-2017), število prebivalcev v MOC.

Število prebivalcev se počasi povečuje tudi v mestni četrti Center. Podatki iz leta 2002, 2010 ter 2017 kažejo, da se je v 15 letih število prebivalcev povečalo za 120 oseb.

število prebivalcev (tisoč) 3,5

Spremembe so majhne ter dolgotrajne, vendar nakazujejo pozitivne spremembe za prihodnost. Trud MOC s prenovo mestnega jedra, infrastrukture ter obnove najemniških stanovanj počasi dobiva rezultate.

2900 ljudi

3,0

3020 ljudi

Staro mestno jedro potrebuje veliko več prebivalcev, ki bodo soustvarjali mestni utrip. Eno izmed raziskovalnih vprašanj je torej na kakšen način ljudi spodbuditi, da se bodo znova preselili v mestno jedro.

čas 2017

2015

2011

2010

2005

2002

2,5

Vir: SURS(2012);SURS(2010);SURS(2017), število prebivalcev v MČ Center.

STRUKTURA PREBIVALSTVA V MČ CENTER

150

120

150

120

2011

120

150

2002

Z grafi so prikazane strukture prebivalstva po petletnih starostnih skupinah (>5, 5–9, 10–14,...80– 84, 85<), razdeljene po spolu.

2017

51% 49% moški 150

120

150

ženske

Vir: SURS(2002);SURS(2011);SURS(2017), četrtna skupnost Celje, Slovenija.

Med prebivalci Mestne občine Celje je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših. Prav tako se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji.

Grafi prikazujejo staranje prebivalstva, ki je problem večine mest po svetu. Opazimo, da se število najstarejših povečuje skozi vsa leta, hkrati se izravnava število moških ter ženskih prebivalcev mesta. Zadnji graf iz leta 2017 prikazuje tudi porast pri otrocih, žal je populacije okoli 20–25 let še vedno najmanj. Mestnemu jedru dajejo živost tudi in predvsem mlade populacije, ki uživajo ob zabavah, nakupovanju, galerijah ter nočnem življenju, zato so ključni del atraktivnega in živahnega mestnega jedra. V jedru Celja je ravno teh prebivalcev najmanj, zato je treba poiskati načine kako, mlade privabiti nazaj v mesto.

DRUŽINE PO ŠTEVILU OTROK Iz statističnih podatkov zadnjih let je opazna sprememba v sestavi družin: • Število družin brez otrok se je samo v štirih letih povečalo kar za 3%. • Številčnost otrok v družinah z otroki zmanjšalo. Kar za 5% več družin ima samo enega otroka.

2002

23 %

26 %

23 %

Razlogov za to je lahko več, a sklepamo o dveh poglavitnih: 1. Stara in neprimerna stanovanja z omejeno kvadraturo prisilijo družine k selitvi v večja stanovanja izven centra ali pa v hiše v predmestju Celja. 2. Odsotnost skupnih zunanjih površin ob stavbah ali drugih prostorov, kjer se otroci lahko brezskrbno igrajo. Če želimo, da je v mestu več mladih družin, mora biti ponudba dobrih stanovanj in mestnih vsebin zagotovljena.

2015

2011

77 %

74 %

77 %

družine: z otroki brez otrok 2002

2011

2015

35 %

39 %

32 %

54 %

60 %

65 %

število otrok: eden dva trije štirje in več

Vir: SURS(2002);SURS(2011);SURS(2015), četrtna skupnost Celje, Slovenija.

PREBIVALCI, STARI 15 LET ALI VEČ, PO SPOLU IN STATUSU AKTIVNOSTI 2002

V Mestni občini Celje je bilo leta 2011 med aktivnim prebivalstvom v povprečju 14,6% registriranih brezposelnih oseb, to je več od povprečja v državi (11,8 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. V mestni četrti Center se je število brezposelnih gibalo v okviru slovenskega povprečja (11%). Iz podatkov je razvidno, da se je število brezposelnih oseb povečalo za 2%. Skupaj z upokojenci ter ostalimi neaktivnimi prebivalci mesta predstavljajo enakovreden delež zaposlenim osebam. Študenti, dijaki in učenci danes predstavljajo le 8% prebivalcev, saj se je njihov delež prav tako znižal za 2% od leta 2011. Za aktivno mesto je potrebno, da imajo prebivalci kupno moč ter lahko aktivno uporabljajo mestne vsebine. Prav tako živahnost mestu dajejo mladi, dijaki in študenti, saj se družijo na ulicah, krepijo mestni duh, se zabavajo in kratkočasijo, skratka uporabljajo servise mestnega središča. Tako bi lahko centru Celja vrnili urbani značaj.

2011

2017

10 %

11 % 46 %

11 %

8% 45 %

11 %

45 %

11 % 10 %

30 %

12 %

24 %

Vir: SURS(2002);SURS(2011);SURS(2017), četrtna skupnost Celje, Slovenija.

zaposleni upokojenci brezposelni ostali neaktivni učenci, dijaki, študentje

STANOVANJA

ANALIZA STAVB S STANOVANJI

Večina stavb v središču mesta ni zgolj stanovanjskih, temveč so stanovanjsko-poslovne, saj se je programska struktura staromeščanskih hiš ohranila do danes. V poljavnih pritličjih je mestotvorni program, ki ga dopolnjujejo stanovanjske enote v višjih nadstropjih. Na shemi je prikazan delež poslovno-stanovanjskih ter izključno stanovanjskih stavb v starem mestnem jedru Celja. Izključno stanovanjski program je le na območjih, ki so odmaknjena (stanovanjske vile na zahodnem delu) ali pa skrita znotraj mestnega tkiva (na zahodnem in južnem delu mesta). Izstopata tudi dva stanovanjska bloka, ki prav tako stojita na podstavku z javnim programom (trgovina, pekarna, radio).

M 1:3000 0 10

Programska struktura stavb je tradicionalna, saj jasno ločuje del objekta, kjer so trgovski, poslovni ter drugi javni programi, od dela, kjer so stanovanja. Takšna stavbna delitev je danes rigidna, saj živimo v svetu, kjer sta dom in delo med seboj povezana. Dilema, ki nastopi, ko se poljavni in javni programi začnejo pojavljati v višjih nadstropjih, je kako pripeljati stranke/kupce in druge obiskovalce mimo stanovanjskih enot. V starejših rigidnih objektih takšne dileme težko rešujemo, medtem ko lahko v novih objektih reguliramo programsko strukturo ali način gibanja skozi stavbo tako, da je za vse uporabnike stavbe ustrezno.

100

območje obravnave stanovanjsko-poslovne stavbe izključno stanovanjske stavbe

STANOVANJA PO ŠTEVILU STANOVALCEV 2011 Po statističnih podatkih o številu stanovalcev vidimo, da se je zmanjšalo število stanovalcev, ki so živeli sami ali v dvoje, hkrati se je povečalo število stanovanj s tremi ali več stanovalci. Iz sprememb sklepamo, da so v mestu pogosta predvsem manjša stanovanja, v katerih bivajo posamezniki ali pari, saj je število stanovanj z več prebivalci manjše, torej je prisotno manjše število velikih stanovanj. Sklepamo lahko, da v mestnem jedru primanjkuje kvalitetnih stanovanj za mlade družine. Možno je tudi, da primanjkuje primernejših (prehodnih) enot za študente in mlade posameznike, ki morajo zato živeti z več sostanovalci.

2015

3% 10 %

2% 13 %

eden

41 %

18 %

dva

35 %

trije štirje

20 %

pet

26 %

šest in več

24 %

Vir: SURS(2011);SURS(2015), Mestna četrt Center Celje, Slovenija.

STANOVANJA PO ŠTEVILU L ASTNIKOV 2011

2015

24 %

19 %

ČS Celje: en lastnik Leta 2011 je bilo v Četrtni skupnosti Center 384 stanovanj v 90 stavbah, od tega je bilo 146 stanovanj v lasti pravnih oseb. Leta 2015 je bilo 16 stanovanj več, in sicer v okoli 100 stavbah, od katerih je bilo 110 stanovanj v lasti pravnih oseb.

76 % 33 %

35 %

Iz podatkov je razvidno, da se število lastnikov stanovanj povečuje, kar pomeni, da je težje nadzorovati in urejati stanovanja in druge prostore znotraj objektov.

MO Celje: en lastnik

65 %

(Poleg tega se je treba zavedati, da je v času med obema popisoma 2011 in 2015 prišlo do večjega urejanja podatkov v evidencah, zato je del sprememb gotovo tudi posledica tega urejanja evidenc.)

Razdrobljeno lastništvo objektov predstavlja oviro k celovitemu pristopu prenove stavbnega tkiva, ki je ključno za oživljanje območja starega mesta Celja.

več lastnikov

81 %

več lastnikov

67 % Vir: SURS(2011);SURS(2015), Mestna četrt Center Celje in Mestna občina Celje, Slovenija.

Opomba: pri uporabi podatkov (posebej na nižjih teritorialnih nivojih) je potrebno upoštevati, da so bili izvedeni na osnovi podatka o deležu lastništva, ki je nekoliko nižje kakovosti (vpisan in logično pravilen za ok.90% stanovanj)

STANOVANJA PO NASELJENOSTI 2011

2015

24 %

28 %

76 %

72 % naseljena nenaseljena

Vir: SURS(2011);SURS(2015), Mestna četrt Center Celje, Slovenija.

2015 500

400

300

200

100

Vir: SURS(2011);SURS(2015), Mestna četrt Center Celje, Slovenija.

naseljena

150,0 <

120,0-149,0

100,0-119,0

80,0-99,9

60,0-79,9

50,0-59,9

< 39,9

150,0 <

120,0-149,0

80,0-99,9

60,0-79,9

50,0-59,9

0 40,0-49,0

0 100,0-119,0

V starem mestu Celja primanjkuje sodobnih, kvalitetnih in fleksibilnih stanovanj, velike pestrosti tipologij.

2011

40,0-49,0

Iz podatkov je razvidno, da se število nenaseljenih stanovanj v mestni četrti Center res povečuje, v štirih letih se je delež povečal kar za 4%. Prav tako manjša stanovanja ohranjajo največji delež nezasedenih enot, iz česar lahko predvidevamo, da so zasnovana neustrezno za sodobnega človeka.

STANOVANJA PO NASELJENOSTI TER POVRŠINI

< 39,9

Na podlagi prejšnjih analiz ter orisa krovnega problema starega mesta Celja pričakujemo, da bo število nenaseljenih stanovanj danes večje, kot je bilo v preteklih letih, saj se prebivalci zaradi boljšega bivalnega okolja selijo iz mesta na podeželje. Prav tako sklepamo, da so stanovanja neustrezna zaradi svoje majhnosti in neprilagodljivosti sodobnemu načinu življenja.

nenaseljena

PRIMERI PRENOVLJENIH STANOVANJSKIH ENOT

Mlade druĹžine Mansarda, 62m 2 278 eur / mesec

/ -#'#%' / ( %(" / / &

/ $!* &#$ / / &

Mlade druĹžine PodstreĹĄje, 53m 2 243 eur / mesec

/ / / / $% +#.'#/ ) *$!,/ / &

5 @ ?3,1 @9,:1.2 5 @

@ @ @ + =?.6. 793.=1 5 @ @ =?:79 -,;,6/. 5 @

'*#$)& %"!$()$ @ 5 @ ?3,1 9,:1.4 5 @ =2.6. 8 5 @ >-,<,60 5 @

/ $% +#.'#/ ) *$!,/ / &

# # # ! # # # # #

# # # # # # # #

Mlade druĹžine Mansarda, 60,5m 2 283 eur / mesec

Mlade druĹžine PritliÄ?je, 73m 2 321 eur / mesec Mlade druĹžine Drugo nadstropje, 74m 2 319 eur / mesec

$ $ $ #$ $

$ #

$ $

$ $ #

! $

" $ $ $

# $

$ $ $ $ $

$ #$

$ $ $

Mlade druĹžine Prvo nadstropje, 91m 2 382 eur / mesec

#$ 0,$5,) $%1($:

Mladi Visoko pritliÄ?je, 43m 2 223 eur / mesec

DruĹžba NepremiÄ?nine Celje d. o. o., je dne 19.1.2018, na spletni strani objavila Javni razpis za dodelitev stanovanj mladim in mladim druĹžinam 2018. Gre za drugi tovrsten ukrep na podroÄ?ju stanovanjske politike v Mestni obÄ?ini Celje, ki je namenjen zagotavljanju stanovanj mladim in mladim druĹžinam. DruĹžba je na razpisu ponudila 14 stanovanj z dobo najema do 8 let in moĹžnostjo podaljĹĄanja. 9 stanovanj je bilo namenjenih prednostni skupini Âťmlade druĹžineÂŤ in 5 prednostni skupini ÂťmladiÂŤ. Najemnine se razlikujejo glede na velikost in strukturo stanovanj in so ugodnejĹĄe od trĹžnih.

VEÄ&#x152;STANOVANJSKI OBJEKT V CELJU : IDEJNA ZASNOVA UREDITVE OBMOÄ&#x152;JA KAREJA 3 V MESTNI Ä&#x152;ETRTI CENTER KOT DEL VIZIJE RAZVOJA MESTNEGA SREDIĹ Ä&#x152;A V CELJU Jona Rak Koceli I UL FA I EMĹ Arhitektura I Ljubljana I Magistrsko delo I 2018

M 1:3000 0 10

100

obmoÄ?je obravnave objekti s stanovanjskimi enotami objekti v katerih se nahajajo stanovanja v lasti podjetja NepremiÄ?nine d.o.o.

I N T E R VJ U Pogovor z direktorjem Nepremičnin d.o.o., Primožem Brvarjem pogovor preko elektronske pošte, 2. februar, 2018

Ali je dovolj zanimanja mladih (ter izobraženih) za življenje v starem mestnem jedru?

Za katere predele mesta menite, da imajo največji stanovanjski problem? Kje vidite potenciale?

Mladi, ki pri nas iščejo stanovanja praviloma ne preferirajo lokacije ampak sta jim bolj pomembni primerna velikost in sobnost stanovanja.

Kot stanovanjskemu skladu nam iz vidika procesov obvladovanja poslovanja največjo težavo predstavlja razpršen stanovanjski fond (2000 stanovanj v 400 stavbah), iz finančnega vidika pa obnova stanovanj v starem mestnem jedru in najemnina, ki jo lahko iz tega fonda iztržimo. Trenutno sile usmerjamo v gradnjo 135 novih stanovanj v Dečkovem naselju, kjer bo 30 % stanovanj namenjenih izključno skupini mladi in mlade družine, 10% bo prilagojenih stanovanj za starejše, ostala bodo oddana skladno s Pravili za oddajo stanovanj v neprofitni najem in namenjena vsem. V celotnem fondu nam največ stanovanj primanjkuje v segmentu 3- in 4-članskih gospodinjstev, zato bo tudi nova soseska imela največ tovrstnih stanovanj. V starem mestnem jedru bodo stanovanja primarno namenjena mlajši populaciji.

Imate mogoče kakšne načine, s katerimi oglašujete takšen način bivanja? (Bivanje v starem jedru v historičnih stavbah, kjer je vse na dosegu roke, kjer lahko živiš brez avtomobila, hkrati blizu narave itd.). Stanovanja, ki jih oddajamo, praviloma oddamo preko javnega razpisa. Povpraševanje presega ponudbo, tako da se nam, če sem iskren ni treba preveč truditi, kar pa seveda ne pomeni, da se ne. Za namen oglaševanja in zagotavljanja transparentnosti poslovanja objavljamo razpise na naši spletni strani, preko naših socialnih omrežij, tiskanih medijev… V naših PR-sporočilih poudarjamo, da so stanovanja v starem mestnem jedru in da s tem pripomoremo k oživljanju mesta.

Kakšen je vaš pogled na problematiko vse bolj živahnega, a še vseeno praznega, mestnega jedra? Mu manjka kritične mase ljudi/potrošniške, storitvene in družbene ponudbe/dogodkov ...? Je preveč ljudi nižjega socialnega sloja? Premalo študentov? V velikem delu ste na vprašanje že odgovorili sami (študenti, socialna in demografska struktura, kritična masa). Pa vendar mesto Celje ni veliko mesto, če se želiš udeležiti kakšnih dogodkov imaš iz kateregakoli dela Celja največ 5 minut vožnje z avtomobilom, taksi do mesta stane 2,5€, ko bo uveden še mestni promet, bo le-ta še povečal dostopnost. Po moji oceni je ključna ponudba oziroma pomanjkanje raznovrstnosti ponudbe predvsem trgovin z oblačili in obutvami znamk srednjega in višjega razreda. Ko govorimo o gostinski ponudbi lokalov in kavarn, je ta po moji oceni dobra, dviguje se tudi ponudba gostinskih storitev prehrane, žal pa je tako, da je večina teh gostiln ob nedeljah zaprtih, kar kaže na to, da ni povpraševanja in kupne moči. Z vidika stanovanjskega fonda v mestu primanjkuje kvalitetnih stanovanj. Večina je bila v denacionalizacijskih postopkih, kar je pomenilo, da se vanje ni vlagalo zato so propadala, hkrati so bila to najemniška stanovanja, ta so iz starih meščanskih stanovanj (po 2. svetovni vojni) razbili na manjše enote, ki jih je danes težko sestaviti in prilagoditi sodobnim trendom življenja, hkrati pa zaradi dotrajanosti to pomeni velik vložek. In tu pridemo na kupno moč Celja, ki je žal očitno prenizka.

Imate kakšno strategijo glede stanovanj v lasti fizičnih oseb, predvsem starejših, ki niso zmožni upravljati z nepremičninami? Recimo, da jim ponudite primernejšo enoto v zameno za neoskrbovano? V tem trenutku ne, morda v prihodnosti. Glede na število zaposlenih smo v tem delu omejeni. Izkušnje npr. JSS MOL, ki je starejšim nudil odkup stanovanj ter jim hkrati nudil nadaljnje bivanje v istem stanovanju ni naletel na odobravanje, Slovenci smo navezani na svoje nepremičnine, še posebej starejši. Na to kaže tudi energetska revščina, saj ljudje niso pripravljeni prodati svojih nepremičnin, ampak raje živijo v slabših bivalnih pogojih. Žal bo, da se spremeni miselnost, preteklo še veliko Savinje. Se vam zdi, da je dovolj ponudbe stanovanjskih tipologij? Menite, da bi lahko vpeljali princip sobivanja v mestu? Kot sem že omenil, nam primanjkuje stanovanj za 3- in 4-članska gospodinjstva, prav tako je veliko povpraševanje po oskrbovanih stanovanjih, vendar, ko pride do ponudbe, je pogoj lokacija (ob Savinjskem nabrežju, kjer imamo oskrbovana stanovanja), ki je omejena, hkrati pa ljudje še ne bi šli in bi še počakali, tako se zgodi, da prvih 15 na listi odkloni in je šele 16. je tisti, ki se za to odloči. Navijam za sobivanje starejših, kakšna pa bo realizacija, pa je težko reči. Trenutno tega projekta nimamo v načrtih.

LASTNIŠTVO PRAVNIH OSEB 2011 38 %

62 % 2015 28 %

72 % MČ Center: javni sektor Nepremičnine Celje d.o.o.

Vir: SURS(2011);SURS(2015), Mestna četrt Center Celje, Slovenija.

GOSPODARSTVO

GIMNAZIJA CELJE CENTER

ANALIZA PROGRAMA MESTNEGA JEDRA

NAKUPOVALNO SREDIŠČE CITY CENTER 1,5 KM

NEPOSREDNA BLIŽINA

naku p o va lna ulica

CELJSKI MLADINSKI CENTER MCC NEPOSREDNA BLIŽINA

SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE 200 M

išč

SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA 500 M

PRVA GIMNAZIJA V CELJU 200 M

osn

ovn

kino a šo

+ trg

nih

jav

sti

tniš

ka u

lica

Ce ljs ki do m

obr

obmo

Kne

žji

č je u p

dvo

rec

+ li

ra v

d e ja v n

čje

ra v n ih

ko v

ni s

alo

dnj

osti

sre

DRSALIŠČE MESTNI PARK 250 M

knj

ižn

ica

uze

j, u

tniš

čet

Jedro Celja je danes še vedno programsko raznolik prostor, kar je bilo za mestna središča značilno, preden so se dejavnosti začele seliti na obrobja mest. Z analizo je prikazano, da lahko v središču Celja programsko določimo več območij. V zahodnem delu, takoj ob vstopu v mestno jedro se zgostijo upravne funkcije v mestu: občina, banka, upravno in okrajno sodišče ter mladoletniški zapor. Proti južnemu delu meje srednjeveškega zidu najdemo več kulturnih ustanov: Slovensko ljudsko gledališče, Likovni salon, Knežji dvor, Osrednja knjižnica Celje, Pokrajinski muzej, umetniška četrt Celje ter Glasbena šola Celje. Ob Prešernovi ter Stanetovi ulici, ki se nadaljuje naprej na Glavni trg, je potrošniški program. Te ulice predstavljajo s trgovinskim programom največji generator mestnega življenja. Mestni vrvež ustvarja tudi predel s tržnico, kjer prevladujejo gostinske ponudbe. Restavracije ter kavarne so razpršene po celotnem jedru, z jasno zgostitvijo ob več trgovinah.

M 1:3000 0 10

vzgoja in izobraževanje kulturne in verske ustanove društva V analizi se pojavljajo črne pike, ki predstavljajo prazne prostore v mestnem jedru. Večinoma so to trgovine in gostinski lokali, ki so bili zaradi pomanjkanja potrošnikov in gostov prisiljeni zapreti svoja vrata. Te prazne prostore kasneje zasedejo novi programi, ki pa kmalu zopet izginejo.

gostinstvo

Vprašanje, ki se na tem mestu pojavi, je, ali lahko te kratkoročno, vendar konstantno, prazne prostore mesto izkoristi za oživljanje starega jedra.

prazni prostori

trgovine storitvene dejavnosti upravne dejavnosti zdravstvena in osebna nega

100

DELEŽ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI PO ULICAH

22 %

5% 7%

18 %

15 %

Vodnikova ulica Št. podjetij = 22

Stanetova ulica Št. podjetij = 94 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil Druge dejavnosti Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti Informacijske in komunikacijske dejavnosti Predelovalne dejavnosti

Druge dejavnosti Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Izobraževanje Zdravstvo in socialno varstvo

27 %

59 %

Podjetniško in poslovno svetovanje Pravne in računovodske dejavnosti Arhitekturno in tehnično projektiranje Druge strokovne in tehnične dejavnosti

25 % 6% 6% 8%

24 % 16 %

Dejavnost članskih organizacij Druge storitvene dejavnosti

Gosposka ulica Št. podjetij = 80 Druge dejavnosti Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti Predelovalne dejavnosti Gostinstvo Druge storitvene dejavnosti Dejavnost članskih organizacij Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo

Kocenova ulica Št. podjetij = 38 39 %

8% 11 % 16 %

Na okopih Št. podjetij = 11

9% 9% 9%

45 %

Druge dejavnosti Informacijske in komunikacijske dejavnosti Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Izobraževanje Zdravstvo in socialno varstvo Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti

16 %

Druge dejavnosti Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Zdravstvo in socialno varstvo Poslovanje z nepremičninami Predelovalne dejavnosti Gostinstvo

Dejavnost članskih organizacij Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo Druge storitvene dejavnosti

Dejavnost članskih organizacij Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo

Vir vseh podatkov: AJPES, 2018 VEČSTANOVANJSKI OBJEKT V CELJU : IDEJNA ZASNOVA UREDITVE OBMOČJA KAREJA 3 V MESTNI ČETRTI CENTER KOT DEL VIZIJE RAZVOJA MESTNEGA SREDIŠČA V CELJU Jona Rak Koceli I UL FA I EMŠ Arhitektura I Ljubljana I Magistrsko delo I 2018

VIZIJA NADGRADNJE PROGRAMA MESTNEGA JEDRA

V analizi so prikazane rdeče pike, ki zamenjajo prazne prostore, označene s črnimi pikami. Rdeče pike predstavljajo programski potencial mesta in se zato še dodatno spodbuja njihov nastanek. Spodaj so opisani principi, kako se lahko takšni prostori v mestu uporabljajo. Označena so tudi tri različna območja, za katera so predstavljeni primeri novih oblik mestnega programa. S

Prazne trgovine, prazna stanovanja: Mladim podjetnikom, ki nimajo dovolj denarja za najem nastanitve in poslovnih/trgovinskih prostorov se ponudi prostor z manjšo najemnino, vendar s predpogojem, da mora biti odprta dlje časa – tako, da lahko zaslužijo za najemnino.

Raznolikost + stalna zasedenost: Nenehna menjava programov je odlična priložnost za vsebine pop-up (vabljeni prodajalci, telovadbe, umetniki, možnost najema..) Vsebine pop-up so lahko: joga, trgovina, prostor za “co-working”, turistična nastanitev, igralnica itd.

Prazni pritlični prostori: Ponudnikom storitev, ki nimajo potrebe po velikih prostorih, vendar občasno potrebujejo večje prostore za sestanke, se ponudi najem sejnih sob v pritličnih prostorih. Te se lahko najamejo kratkoročno za določen del dneva in so razpršene po mestu. Namenjene so tudi uporabnikom mesta, ki se zaradi pestre ponudbe sestanejo v starem mestnem jedru in v ta namen najamejo “sestankovalnico”.

Turistična ponudba: Prazni prostori, ki niso zanimivi za podjetnike ali trgovce, saj so na manj opazni lokaciji ali pa nimajo ustrezne velikosti, se lahko namenijo v turistične namene. Pritlični prostori predstavljajo potencial alternativnih turističnih nastanitev, razpršenih po mestu (razpršeni hotel), in ponujajo neposredno doživljanje mestnega utripa skozi cel dan.

M 1:3000 0 10

vzgoja in izobraževanje kulturne in verske ustanove društva gostinstvo trgovine storitvene dejavnosti upravne dejavnosti zdravstvena in osebna nega območja, ki se trenutno programsko nadgrajujejo potencialna območja novih programov

100

PRIMERI NOVIH OBLIK MESTNEGA PROGRAMA 1 “Makerversity” V Gosposki ulici se poudari njen zgodovinski obrtniški značaj, ki je v danes zamrl. V praznih pritličjih se ustvarijo prostori, namenjeni profesionalnim ustvarjalcem na vseh področjih: obrtnikom, tehnologom, inženirjem, izumiteljem, umetnikom, oblikovalcem, ustvarjalnim podjetnikom. Prostori niso specifični, temveč hibridni, saj združujejo studio, delavnico, učilnico ter trgovinico v enem. Nekaj podobnega predstavlja TipoRenesansa v Ljubljani. S 87

S 89

Namen “Makerversityja” ni samo ponudba prostora kot takšnega, ampak povezovanje strok med seboj, medsebojno sodelovanje ter širjenje strokovnega znanja med mlajše generacije.

S 90 S 88 “Makerversity”

2 Študijski prostori Na Miklošičevi ulici, v neposredni bližini Gimnazije Celje Center ter visoke šole, se organizirajo učilnice za potrebe srednješolcev. Prostori učilnic so različnih velikosti ter značajev in imajo urejen dostop do interneta, tiskalnike ter sanitarije. Učilnice so drugačne od knjižničnih študijskih prostorov, saj ne zahtevajo popolne tišine ter tako omogočajo učencem skupinsko učenje v prostorih, ki so neformalni in v neposredni bližini šole. Tako se lahko tja zatečejo tudi med prostimi urami ali odmori ter nadgrajujejo znanje. Ideja je, da so prostori opremljeni z modularno opremo, kar omogoča, da se prilagodijo številu in zahtevam uporabnikov.

S 92 S 91 “Study box”

3 Združevanje programov Združevanje programov omogoča, da se v mestu poveča raznolikost vsebin. Posledično mestne vsebine nagovarjajo širšo ciljno skupino obiskovalcev. Programi se lahko združujejo po dva ali več, kot naprimer knjigarna-kavarna ali pralnica-igralnica itd. Posebej zanimivi so programi, ki se izmenjujejo skozi dan, kot je recimo restavracija-disko. To omogoča, da mesto, ki nima dovolj prostora, vseeno zagotovi pestro ponudbo, ki je lahko na voljo 24 ur.

S 94 S 93 Zeliščni vrt s čajnico

Na označeni lokaciji (v notranjosti kareja 3) se odpre čajnica, ki zeliščne čaje izdeluje iz zelišč nabranih na vrtu za hišo. Gostje lahko čaj uživajo na Glavnem trgu ali zadaj na zeliščnem vrtu. Tako se odpre tudi povezava kare-trg, ki je posebej atraktivna zaradi hitre pešpovezave s Kocenovo ulico.

MOBILNOST

A N A L I Z A C E ST N I H P O V E Z A V T E R PA R K I R I Š Č V M E ST N E M J E D R U

64 PM

ODPRTO PARKIRIŠČE VRUNČEVA ULICA 250 M / 698 PM

10 P

ODPRTI PARKIRIŠČI OBLAKOVA I, II 600 M / 340+200 PM

Mik

če v

a ul

ica

PARKIRNA HIŠA GLAZIJA 250 M / 608 PM

14 P

loši

Vo d

uli

Lile

ko v

ljs

ica

Canka

r je va u

ODPRTO PARKIRIŠČE TKANINA 130 M / 150 PM

li c a

8 PM

a ul

3 PM

2 0 PM

3 PM

kih

spo

ska

Mu 44

zej

ski

ulic

Kocenova ulica

Tr g

242

va u li

šer

Pre

lica

tov

g ra

har

Ašk erč eva ulic a

Lin PM

est

nji

išk

nsk

45 PM

G u b če

15 6 PM

250 m

dal

blja

Gle

ški

ulic

trg

Lju

o va

lic

nik

a 21 P

trg

15 PM

107 PM

6 PM

Ra zla go va ul ic

6 PM

4 PM

U li c a X IV . d iv iz ij e

Sl om šk ov trg

3 2 PM

vin

jsk

re ž

ODPRTO PARKIRIŠČE MESTNI PARK 350 M / 77 PM

M 1:3000 0 10

Javni prostor mestnega jedra je najpomembnejši gradnik družbenega dogajanja, zato je ob njegovi neustrezni rabi ali obliki mestno življenje ogroženo. Prvi pristop k oživljanju mest se prav zato vedno začne z javnim prostorom. MOC je v zadnjih letih uvedla več izboljšav javnega prostora, ki so opisane v teoretičnem delu magistrske naloge. V analizi je prikazano obstoječe stanje v prostoru Celja. Navkljub trudu MOC, da bi izboljšala javni prostor, je na novotlakovanih ulicah še vedno parkiranih veliko avtomobilov. Del največjih pešpovezav (Stanetove in Prešernove ulice) je zaprt za promet, Gosposka, Ljubljanska, Vodnikova ter Razlagova ulica so še vedno odprte za motorni promet.

Pešcu danes pot večkrat prekriža avtomobil, ki ima na nekaterih ulicah še vedno prednost. Da bi mesto lahko postalo tranziten in prepleten prostor, poln majhnih in prijetnih ambientov, je ključno, da se mestno jedro Celja zapre za motorni promet in se posledično parkirna mesta (tako za obiskovalce kot za prebivalce) uredijo zunaj mestnega jedra.

glavni ulici v mestu enosmerni promet dvosmerni promet avtobusna postajališča parkirna mesta, modra cona zakupljena parkirna mesta

Kot dodatni del analize so prikazani različni cestni profili znotraj obravnavanega območja, ki prikazujejo deleže površin, namenjene pešcu, cesti ter parkiriščem.

100

območje obravnave

parkirna mesta, II. cona

analizirani cestni profili parkirna hiša železniška postaja

ANALIZA CESTNIH PROFILOV V JEDRU MESTA

Turška mačka

Prešernova ulica

S 95

4% 14 % 82 %

x x x x

S 96

Mestna plomba namenjena plačljivim parkirnim mestom

30 %

Ni prehoda za pešce Zelo ozek pločnik Odsotnost kolesarske poti

Gosposka ulica

70 %

Vodnikova ulica

S 97

24 %

43 %

33 %

x Zelo prometna ulica x Parkiranje na obeh straneh ceste x Ozek pločnik na obeh straneh x Odsotnost kolesarske poti ✓ Osvetljenost ulice ✓ Širok pločnik na obeh straneh ulice

1 Trg celjskih knezov

S 98

42 % 58 %

12 % 28 % 60 %

x Dvosmerna ulica x Neustrezen predprostor sr. šole x Odsotnost urbane opreme x Odsotnost kolesarske poti ✓ Širok pločnik na obeh straneh ulice ✓ Osvetljenost ulice

Slomškov trg

S 99

x Dvosmerna ulica x Zelo prometna ulica x Odsotnost kolesarske poti x Odsotnost kolesarskih parkirišč ✓ Osvetljenost ulice ✓ Širok pločnik ✓ Urbana oprema na Trgu c. knezov

x Dvosmerna ulica x Parkiranje na obeh straneh ceste x Odsotnost urbane opreme x Odsotnost kolesarske poti ✓ Območje umirjenega prometa ✓ Širok pločnik na obeh straneh ulice

S 100

15 %

36 %

49 %

x Otežen prehod pešcev x Odsotnost kolesarske poti ✓ Ustrezno tlakovanje ✓ Umirjen enosmeren promet ✓ Omejeno parkiranje ✓ Osvetljenost trga

V I Z I J A C E ST N I H P O V E Z AV I N PA R K I R I Š Č V M E ST N E M J E D R U

AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE KERSNIKOVA ULICA 350 M / 5 MIN

AVTOBUSNA POSTAJA AŠKERČEVA ULICA 90 M / 1 MIN

Mik

AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE GLAZIJA 190 M / 2 MIN

loši

če v

a ul

ica

“MIŠKO KNJIŽKO”

Vo d

nik

o va

ulic

Lju

lica

2 šer

Lile

uli

ko v

a ul

ica

kih

Pre

g ra

va u li

nji

tov

G u b če

har

Ašk erč eva ulic a

est

išk

nsk

lic

blja

Lin

Canka

r je va u

li c a

GARAŽNA HIŠA TKANINA 130 M / 400 PM

Tr g

ljs

6 1

Go Mu

zej

ski

spo

ska

ulic

Kocenova ulica

“PR’ KNEZU”

trg

Ra zla go va ul ic

U li c a X IV . d iv iz ij e

Sl om šk ov trg

“ŠPITAL”

vin

jsk

re ž

AVTOBUSNO POSTAJAČIŠČE BREG MOST 200 M / 3 MIN

V analizi je prikazan predlog zmanjšanja parkirnih mest in ukinjanje motornega prometa v samem centru mesta — prej dostopne ulice se sedaj spremenijo v intervencijske ter dostavne poti. Uvedejo se nova avtobusna postajališča za manjše lokalne avtobuse. Hkrati se zasnujejo nove garažne hiše na obrobju mesta, ki lahko ponujajo še dodatni program (hotel, igrišče, športne programe in podobno).

M 1:3000 0 10

100

območje obravnave glavni ulici v mestu

intervencijska pot/dostava

enosmerni promet

ukinitev prometa

dvosmerni promet

Razmisli se tudi o možnosti spremembe cestnih profilov, tako da ima pešec zopet prednost pred avtomobilom. Primeri so prikazani na sosednji strani.

avtobusna postajališča

nova avtobusna postajališča

parkirna mesta, modra cona

parkirna mesta, stanovalci

parkirna mesta, II. cona

omejitev parkirnih mest

Takšne ukrepe lahko uvrščamo med trajnostne oblike mobilnosti, za katere si prizadevam tudi v okviru projekta magistrske naloge.

parkirna hiša

re-analizirani cestni profili

železniška postaja

nova parkirna hiša

zakupljena parkirna mesta

POTENCIALI CESTNIH PROFILOV

Turška mačka

Prešernova ulica

S 101

20 %

60 %

✓ ✓ ✓ ✓ ✓

Ukinitev parkirišča Ukinitev ceste (dovoz)

S 102

17 %

Nivo tlaka se izenači Možnost nove stavbe Pešec in kolesar imata prednost

Gosposka ulica

83 %

Vodnikova ulica

S 103

17 %

83 %

✓ Delna ukinitev parkirišč ✓ Delna razširitev pločnika ✓ Kolesarji prednost pred avtomobili ✓ Urbana oprema (kolesarska park.) ✓ Osvetljenost ulice ✓ Ambient nakupovalne ulice

1 Trg celjskih knezov

S 104

17 %

83 %

7% 26 %

67 %

✓ Enosmerna ulica, umirjen promet ✓ Izenačen nivo pločnika in ceste ✓ Sprememba v tlaku ✓ Pešci in kolesarji niso ločeni ✓ Urbana oprema (počitek, druženje) ✓ Osvetljenost ulice

Slomškov trg

S 105

✓ Enosmerna ulica ✓ Izenačen nivo trga in ceste ✓ Kolesarji prednost pred avtomobili ✓ Urbana oprema (kolesarska park.) ✓ Osvetljenost ulice ✓ Širok pločnik ✓ Urbana oprema na Trgu c. knezov

✓ Ukinitev ceste (dovoz) ✓ Parkiranje omejeno na eno stran ✓ Urbana oprema (igra,kolesarska p.) ✓ Povezava s Trgom c. knezov ✓ Kolesarji in pešci skupaj ✓ Drevesa in drugo zelenje

S 106

18 %

82 %

✓ Poenotena površina brez stebričkov ✓ Urbana oprema (počitek) ✓ Ustrezno tlakovanje ✓ Umirjen enosmeren promet ✓ Ukinitev pakiranja ✓ Osvetljenost trga

KAJ PRAVIJO LJUDJE? / ANKETA

R E Z U LT A T I V P R A Š A L N I K A N A M E N J E N E G A P R E B I V A L C E M I N O B I S K O V A L C E M M E S T N E G A J E D R A V C E L J U Anketa se je izvajala za raziskovalne potrebe magistrske naloge na Fakulteti za arhitekturo. Magistrska naloga obravnava izključno mestno četrt Center v Celju, njen razvoj ter stanje, ki ga poznamo danes. Želja magistrske naloge je razviti strategijo kot poskus izboljšanja življenja v starem mestnem jedru Celja. Začetna točka razvoja takšne strategije je pridobivanje podatkov in informacij od ljudi, ki mesto poznajo. Škatle z vprašalniki sem postavila na tri različne lokacije po mestu, kjer sem poskušala ciljati na tri različne starostne skupine. Prvo anketo sem izvajala v Mladinskem Centru Celje, ki je v neposredni bližini starega mestnega jedra in predstavlja zbirališče mladih. Drugo sem izvajala v Osrednji knjižnici Celje, ki je na Muzejskem trgu v centru mesta in je eden najbolj frekventno obiskanih javnih zavodov v mestu. Tretjo, zadnjo, sem izvajala v Splošni

bolnišnici Celje, kjer sem ciljala predvsem na starejšo populacijo. Poleg fizičnih vprašalnikov sem anketo izvajala tudi preko spleta. V anketi je sodelovalo 263 ljudi, od tega je bilo analiziranih 249 anket, ki so bile popolno ter pravilno izpolnjene. Rezultati so prikazani spodaj z infografikami.

živeti v centru Celja (53%), kar je vsesplošna značilnost Slovencev (Uršič in Hočevar, 2007). Temu sledita razloga o premajhni živahnosti mesta ter pomanjkanju zelenja v mestu. Ljudje prav tako menijo, da je bilo mestno jedro včasih bolj živahno, ter pogrešajo predvsem mestni utrip. Zelo pomemben je tudi odgovor o pomanjkanju primernih stanovanj (10%).

S pomočjo rezultatov ankete pridemo do več sklepov: Sklepamo lahko, da ljudje, ko po mestu hodijo peš, verjamejo, da se brezciljno sprehajajo, čeprav je njihov odgovor, da hitijo po opravkih (33%). To nakazuje, da je mesto prehoden, tranziten prostor, kar potrjuje tudi rezultat, da se ljudje v Celju zadržujejo le kratek čas — največ po eno uro (41%). Naslednji sklep je ta, da ljudje večinoma zaradi protiurbanega načina življenja (“Življenje v mestu mi ni všeč, raje živim na podeželju.”) ne želijo

Rezultati ankete podprejo teze, ki jih magistrska naloga zastavi že prej — mestno jedro je izgubilo svoj utrip, saj je v mestu premalo prebivalcev, ki nimajo na voljo primernih stanovanj. Magistrska naloga se prav tako posveča problematiki zelenih površin v zgoščenem mestnem tkivu.

Spol

Se kdaj brezciljno sprehajate po mestu?

62 %

ženski

51 %

38 %

moški

49 %

Starost

Se vam zdi center Celja danes bolj živahen kot včasih? 31 %

19 - 30 let

30 %

51 let in več

70 %

24 %

31 - 50 let

30 %

15 %

18 let in manj

Kako pogosto obiščete staro mestno jedro?

Naštejte vsaj eno stvar, ki jo pogrešate v mestu: 21 %

dogodki

urbana oprema

46 %

večkrat tedensko

15 %

ljudje/živahnost

parkirna mesta

19 %

enkrat tedensko

15 %

trgovine/butiki

zelenje

18 %

parkrat na leto

14 %

program za mlade

javni prevoz

17 %

enkrat mesečno

13 %

restavracije/kavarne

športni park

Kaj je namen vašega obiska?

Bi živeli v starem mestnem jedru Celja? 33 %

opravki

29 %

druženje

21 %

šola/služba

17 %

nakupi

Koliko časa približno traja vaš obisk?

53 %

44 %

tukaj že živim

Če ne bi živeli v centru mesta, zakaj ne?

41 %

eno uro

36 %

več ur

14 %

pol ure

cel dan

40 %

mestno življenje mi ne ustreza

prevelika onesnaženost zraka

22 %

ni živahnosti v mestu

14 %

premalo je zelenja

premalo parkirnih mest

10 %

ni ponudbe ugodnih stanovanj

premajhna pestrost ponudbe

STRATEÅ KI DEL

STRATEGIJA I. KORAK

INTERVENCIJE V OSRČJU MESTNEGA JEDRA

3 4

Prvi del strategije za mesto Celje predstavlja načrt urbanih intervencij. Te so specifične ter zasnovane za točno določen prostor v mestnem jedru Celja, in sicer tako, da prebivalcem, obiskovalcem ter uporabnikom mesta prikažejo neskladja ali potenciale prostora.

Ker je v mestnem jedru veliko prostorov, ki ljudem danes ne ponujajo nobene možnosti njihove uporabe, sem prostorske intervencije razdelila na dva dela: - intervencije v osrčju mestnega jedra - intervencije na robu mestnega jedra.

Intervencije so oštevilčene, kar predstavlja njihovo časovno zaporedje, v katerem se v mestnem jedru pojavljajo (od 1=Tržnica do 6=Veleblagovnica T). To časovno zaporedje je ključno, vendar samo ob pogoju, da se vsaj dve zaporedni urbani intervenciji izvajata istočasno, saj le tako dosežejo svoj bistven namen: oživljanje povezav znotraj mesta, predvsem tistih, ki so zapostavljene.

Namen tega je optimizacija vpliva intervencij na skrite povezave v prostoru, saj so povezave najmočnejše takrat, kadar so intervencije zgoščene na manjšem mestu in je frekvenca ljudi na ulicah največja.

M 1:3000

Začasne, hitre in poceni intervencije naj bi tako poudarile potencial prostora in porušile njegovo trenutno ustaljeno rabo z namenom sprožitve trajnih sprememb v prostoru. Takšne urbane inštalacije so nujno posledica sodelovanja s prebivalci ali uporabniki mesta (na primer z dijaki), s ciljem, da spodbujajo angažiranost ljudi ter širijo zavest o trenutnem stanju prostora.

Najprej se torej urbane inštalacije postavljajo zgolj na lokacijah, ki so prav v osrčju mesta, tam kjer jih največ ljudi tudi naključno opazi. Takšne zanimivosti v samem osrčju mesta povzročijo gibanje ljudi po mestu v drugačnih tokovih kot sem jih analizirala v prejšnjem delu magistrske naloge. Ulice, po katerih prej ni bilo nobenih sprehajalcev, in so bile zato zanemarjene, se na takšen način oživijo ter posledično tudi uredijo. Mestno jedro tako počasi zaživi drugače in postane mesto sprememb (na boljše).

0 10

100

območje obravnave nove povezave v mestu že obstoječe povezave v mestu območja urbanih inštalacij 1 divje parkirišče pri mestni tržnici 2 mestna plomba pri Muzejskem trgu 3 mestna plomba pri Slomškovem trgu 4 ulični prostor Kocenove ulice 5 parkirišča v kareju 3 pri Glavnem trgu 6 dovozna rampa podzemne garaže pri veleblagovnici T na Lilekovi ulici

S 107 Stoli, ki jih lahko prispevajo prebivalci, so obešeni na steno ali fasado sosednjih stavb.

S 108 Nekaj barve in veliko pridnih rok, pa se prostor zapolni z idejo.

2 Muzejski trg

1 PARKirišče Mestna tržnica se podaljšuje na majhen (skoraj trški) prostor z drevesom, kjer danes parkirajo avtomobili. Ta mestna plomba je postala odlagališče ter parkirišče avtomobilov, namesto, da bi dopolnjevala prostor tržnice. Zid sosednje stavbe postane nekakšna razstava urbane opreme, ki jo lahko uporablja vsak mimoidoči. Namen tega je, da prostor pri tržnici znova zasedejo ljudje in parkirišče spremenijo v prostor interakcij, v mikropark sredi mesta.

Mestna plomba pri Muzejskem trgu kar kliče po novi vsebini, vendar vse kaže, da so Celjani pozabili na potenciale tega praznega prostora. Prostor, kjer zdaj parkirajo avtomobili, se začasno izprazni, na tla se nariše tloris stavbe, ki bi lahko stala v tej mestni odprtini. Z inštalacijo se torej opozori na pozabljene ali spregledane priložnosti v mestu, ki bi moralo biti v svojem jedru zgoščeno, ne pa polno lukenj.

S 109 Živahno košarkarsko igrišče potrebuje le koš in nekaj barve. In seveda košarkarje.

S 110 Igriva uporaba preprostih in poceni predmetov lahko hitro poživi ulico.

4 Kocinasta Kocenova

3 SlomšKOŠ Mestna plomba pri Slomškovem trgu je, kakor večina takšnih prostorov, urejena kot parkirišče. Urbana inštalacija košarkarskega igrišča želi opozoriti ne samo na drugačno možno uporabo prostora, temveč tudi na programsko pomanjkanje v mestnem jedru. Primanjkuje namreč zunanjih športnih površin ali igrišč, s čimer bi imelo takšno delno zaprto športno igrišče velik doprinos mestu.

Kocenova ulica je tista, v katero redko zaidemo, saj je neurejena. Razlog za to so zaparkirani prehodi ter servisni vhodi v hotel z odlagališči smeti. Na koncu ulice je vrtec, zato je namen inštalacije, da se ustvari zabaven prostor, kamor bodo otroci želeli prihajati, obiskovalci pa ga bodo večkrat opazili. Ulica postane zanimiva ter hkrati poudari hitro povezavo Krekovega trga s Savinjskim nabrežjem.

S 111 Vrt se lahko začne že z malo zemlje in lesenimi paletami.

S 112 Za tobogan sta dovolj le zadosten naklon in nekaj pločevine po kateri lahko drsimo.

6 T kot tobogan

5 Glavni vrt Inštalacija zasede prostor parkirišča znotraj včasih zelenega kareja 3 ob Glavnem trgu. Del parkirnih prostorov se nameni urbanemu vrtu, ki ga lahko uporabljajo prebivalci ter uporabniki mesta. Zasnova spodbuja druženje sosedov ter s tem krepi medsebojne odnose, hkrati pa spominja na uporabo prostora v preteklosti, ko so bili na tem mestu srednjeveški vrtovi. Srce kareja se za potrebe inštalacije poveže z Glavnim trgom s prehodi skozi atrije stavb, kar povzroči interakcijo s celotnim mestom in obiskovalci.

Notranji kare med Lilekovo in Stanetovo ulico je še posebej zapostavljen zaradi dovozne rampe Veleblagovnice T. Inštalacija uporabi obstoječ naklon rampe in ustvari tobogan proti notranjosti kareja ter tako prostoru doda novo zanimivo vsebino, ki vabi ljudi in otroke k igri. Zdaj neatraktiven prostor, skrit očem obiskovalcev, hkrati pa ovira prebivalcem mesta, postane točka zbiranja ljudi. Negativna prostorska kvaliteta dobi novo vsebino s katero prostor oživi.

STRATEGIJA II. KORAK

INTERVENCIJE NA ROBU MESTNEGA JEDRA

8 11 7

Potem, ko so se urbane intervencije zgoščevale zgolj v mestnem jedru Celja in so (hipotetično) spremenile vzorce gibanja ljudi ter dojemanja prostora, je naslednji korak širjenje teh intervencij na bolj obrobna dela mestnega jedra.

M 1:3000

Namen teh intervencij je bolj neposredno povezovanje mestnega prostora z okolico, hkrati pa privabljanje ljudi, da se v mestno jedro odpravijo peš. Končni cilj je namreč tudi ta, da ljudje mestnega jedra ne dojemajo kot ovire do želenega cilja, recimo, da morajo na pošto, ampak kot skupek hitrih bližnjic, ki jim pot do pošte popestrijo. S takšnim dojemanjem prostora bi v mestu lahko zmanjšali količino prometa ter parkiranih avtomobilov, zaradi česar bi bil javni prostor še prijetnejši. Intervencije so torej zgoščene ob robu mesta in odgovarjajo na specifične programske ali prostorske probleme. Navezujejo se na že obstoječe lokacije urbanih inštalacij in na programe izven območja mestnega jedra (na primer z gimnazijami ali avtobusno postajo).

0 10

100

območje obravnave nove povezave v mestu že obstoječe povezave v mestu območja urbanih inštalacij 7 mestna plomba Turška mačka 8 Kare 9 ob Aškerčevi ulici 9 parkirišče ob Miklošičevi ulici 10 Park pri gledališkem trgu 11 parkirišče za stavbo Maximilijan 12 parkirišče Spodnji grad

S 113 Začasni stolčki so obešeni na količke ob cesti.

S 114 Preproge umetne trave Lahko parkirišče hitro spremenijo v golf igrišče.

8 Celjski golfi

7 Sedi in gledi’ Ena najstarejših mestnih lukenj, parkirišče pri Turški mački, je ob najbolj frekventnem prostoru mestnega jedra. Ljudje tukaj vedno hitijo in se redko ustavijo, zato prazna mestna plomba ne dobi dovolj pozornosti. Na količke ob parkirišču se tako obesijo začasni stoli z namenom, da se prostor ne dojema zgolj kot prehoden, temveč tudi kot prostor počitka. Ljudje se ustavijo in spočijejo, hkrati pa opazujejo prostor v katerem se gibajo in zaznajo luknjo sredi tkiva, ki ima velik potencial, da postane kvaliteten prostor za Celjane.

Kare 9 je eden izmed največjih karejev mestnega jedra, ki ima največ prostih površin, torej tudi največ parkirišč. Z začasnimi umetnimi preprogami trave se zasede del parkirišč ter se tako ustvari igrišče za golf z namenom interakcije med prebivalci ter obiskovalci mesta. Hkrati se tudi opozori na možno pešpovezavo — nekakšno novo bližnjico iz jedra starega mesta do avtobusne postaje na robu mesta.

S 115 Tako imenovani “parklet” lahko dijaki zasnujejo sami in ga prilagodijo svojim željam.

S 117 Knjige ob drevesih nas privabijo v park.

10 Bralni bunker

9 Klopet - klop za klepet Lokacija na robu starega dela mesta v neposredni bližini Gimnazije Celje Center, ki je zdaj namenjena parkirišču, z inštalacijo dobi drugo vsebino. Parkirišče se spremeni v odprt prostor z urbano opremo, tako da postane predprostor gimnazije, namenjen druženju dijakov. Dijaki lahko prostor samoiniciativno spreminjajo po svojih željah, skupaj v sodelovanju z občino ter prebivalci.

Parkovno urejen trg na dveh nivojih, Gledališki trg, je prav zaradi nivojske razlike večkrat spregledan. Z inštalacijo odprte mestne čitalnice, ki je akustično ustrezna prav zaradi višinske razlike, damo pešcem razlog, da se povzpnejo v park. Redko prehoden prostor tako postane destinacija, prostor počitka in refleksije.

S 116 Urbana oprema iz recikliranih materialov.

S 118 Parkirišče se z malo barve lahko spremeni v igrišče.

11 Maxipark

12 Parkigrišče

Ker je parkirišče za objektom Maximilijan v neposredni bližini Prve gimnazije v Celju, je intervencija namenjena predvsem druženju gimnazijcev po zaključenem pouku. Nekaj parkirnih mest se začasno spremeni v mikro dnevne sobe, ki jih lahko prav tako sooblikujejo dijaki. Hkrati je namen spremeniti tok ljudi v mesto tudi preko parkirišča namesto po prometni Ljubljanski cesti.

Parkirišče Spodnji grad je neposredno povezano s Savinjskim nabrežjem, čeprav do njega nima nobene povezave, razen fizične. Z intervencijo se del parkirne površine nameni začasnim rekreacijskim površinam, kot so “DIY” kalistetični parki ali narisana igrišča, hkrati se skuša parkirišče zazeleniti, in sicer s premičnimi koriti. S pobarvanim asfaltom se spodbuja gibanje ljudi, z zelenjem se poudari možnost širitve parka v mesto.

STRATEGIJA III. KORAK

A N A L I Z A L A ST N I ŠT VA PA R C E L N A P OT E N C I A L N I H LO K A C I J A H

5 8 7 1

Občina naj bo zgled in demonstrator za nadaljnje prenove mesta. Če želimo, da se začne neko območje prenavljati in olepševati, investira občina v kakovostne in urejene javne površine in prenovo par objektov. MOC je ta korak že začela. Naslednja logična sprememba bi naj bila ta, da bodo lastniki okoliških objektov težje pustili svoje nepremičnine neurejene in se bodo hitro lotili prenov (tako imenovana teorija “broken window theory”, Straus, 2014). Ko je v mestu več dejavnikov, sredstev pa premalo za vse, je treba postaviti prioritete. V prvem koraku je predlaganih več majhnih projektov, ki lahko vodijo do večjih projektov. Ti majhni projekti so lahko mikro “flagship” projekti, ki jih je občina dejansko zmožna realizirati. Torej, namesto da se delo takoj začne z ambicioznimi projekti (“center inovativnosti”..), je bolje začeti s podjetniškimi krožki ter mreženji, nato pa te vsebine seliti v nov objekt, ki omogoča nadaljnji razvoj dejavnosti. V tem koraku predvidevamo, da je mesto Celje uspelo v prvih dveh korakih strategije osnovati mreženja in start-upe, s pomočjo katerih je mesto pripravljeno na nov projekt. Z analizo so predstavljene potencialne lokacije kjer bi lahko zasnovali nov projekt. Njihovo vrednotenje je predstavljeno na naslednji strani.

M 1:3000 0 10

100

območje obravnave parcela v lasti MOC parcela v lasti javne osebe parcela v lasti fizične osebe 1 divje parkirišče pri mestni tržnici

6 parkirna mesta ob Miklošičevi ul.

2 mestna plomba pri Muzejskem trgu

7 parkirišče pri Turški mački

3 mestna plomba pri Slomškovem trgu

8 parikiršče za stavbo Maximilijan

4 kare 3 s Kocenovo ulico

9 parkirišče Spodnji grad

5 kare 9

KRITERIJI ZA IZBOR LOKACIJE Z NAJVEČJIM POTENCIALOM ZA PROJEKT

Plomba pri mestni tržnici

Plomba pri Muzejskem trgu

Plomba pri Slomškovem trgu

Kare 3 skupaj s Kocenovo ulico

Notranjost kareja 9

Parkirišče pri Miklošičevi ulici

Plomba/ parkirišče pri Turški mački

Parkirišče za stavbo Maximilijan

Parkirišče Spodnji grad

Delež lastništva MOC

✓

Obseg projekta v prostoru

majhen

srednji

velik

srednji

majhen

velik

Projekt bi oživil poti v okolici

✓

Projekt bi spodbudil okolico k obnovi tkiva

✓

Možnost ureditve velikih zelenih površin

✓

Stanovanjski program je na lokaciji primeren

✓

V bližini so prisotni že novi projekti obnove

✓

LOKACIJE

KRITERIJI

Da je projekt, ki želi prispevati k oživitvi mesta, uspešen, ni dovolj le njegova odlična izvedba tako v prostorsko arhitekturnem kot programskem smislu. Bolj kot posamični bleščeči projekti je za urbani razvoj pomembna kopica manjših povezanih aktivnosti, ki v prispodobi predstavljajo tisti skriti del ledene gore. En projekt lahko katalizira spremembe v mestu le z vidika percepcije, kar pomeni, da se spremeni podoba oziroma dojemanje prostora. Možno je, da s spremenjenim dojemanjem prostora (imidžem prostora) privabimo v mesto nove investitorje, ki z vlaganjem v mesto pripomorejo k razvoju mestnega jedra. Vendar je kljub temu do oživitve prostora potrebno še veliko dela.

V magistrski nalogi so zato prostori vrednoteni na način, da se poskuša zagotoviti čim večji potencial spremembe v prostoru na razvoj mestnega jedra. Lokacije so vrednotene z ozirom na več parametrov: Lastništvo: tisti prostori, ki so v večinski lasti MOC imajo prednost. Velikost: lokacija ne sme biti prevelika, saj je tako težko obvladljiva, pojavi se tudi nevarnost, da MOC zmanjša potrebnih sredstev za projekt. Oživitev poti: če lokacija omogoča nastanek novih povezav znotraj mesta, ima prednost. Spodbuda sosedov k prenovi: lokacija je vrednotena višje, če bi s projektom spodbudila sosede k obnovi svojih stavb (“broken window” teorija).

Z vrednotenjem je izbrana lokacija kareja 3 ob Kocenovi ulici, saj je velikost posega srednje velika in tako finančno obvladljiva. S projektom bi se povezala notranjost kareja z Glavnim trgom in oživila Kocenova ulica. Notranjost kareja je danes neurejena, zato bi projekt spodbudil tudi lastnike sosednjih stavb k obnovi. Stanovanjski program je na mestu ustrezen, hkrati je v neposredni bližini že zasnovan idejni projekt zasebnega investitorja Petra Merkscha, ki načrtuje gradnjo 9 vrstnih hiš in stanovanjske stavbe s sedmini stanovanji. Izziv, s katerim se je magistrska naloga ukvarjala, je zagotavljanje kvalitetnih zelenih površin za nove prebivalce mesta.

Možnost zelenih površin: lokacija, ki omogoča ureditev zelenih površin, ima prednost. Stanovanjski program: če je na lokaciji stanovanjski program ustrezen, je ta lokacija primernejša, saj je osrednji motiv magistrske naloge, da zagotovi nova kvalitetna stanovanja v jedru mesta. Prisotnost drugih projektov: lokacija ima večji potencial, da bo privlačnejša, če so v bližini prisotni že drugi projekti prenove, saj je s tem zagotovljena medijska pozornost, hkrati je izboljšava bivalnega okolja z dvema interpolacijama naenkrat močnejša. Takšni projekti imajo večjo možnost, da hitreje sami zaživijo.

MIKROLOKACIJA

Pre

šer

nov

S ta n e

t o va u

lica

ANALIZA IZBRANE LOKACIJE

lica

KREKOV TRG

uli

SLOMŠKOV TRG

U li c a X IV . d iv iz ij e

K o ce n o v

GLAVNI TRG

R a zl a go va u li

a u li c a

rek

Obravnavana lokacija je del kareja 3, ki ga omejujeta dve ulici, Prešernova in Razlagova ulica, ter dva trga, Slomškov in Glavni trg. V neposredni bližini je Krekov trg s Celjskim domom ter na drugi strani Savinjsko nabrežje z mestno plažo. Samo dve ulici stran poteka glavna vpadnica v mesto, Ulica XIV. divizije. Navkljub navidez prehodnemu območju, kjer je veliko kulturnega dogajanja ter prometa, je lokacija zelo mirna in tiha. Kare preseka Kocenova ulica, ki poteka ob bivšem srednjeveškem zidu ter se zaključi na manjšem trgu pri vodnem stolpu. Ulica je zaradi trenutne ureditve večkrat zasedena z avtomobili ter tako za pešca težko prehodna. Zaradi tega na njej ne srečamo veliko mestnih sprehajalcev.

vin

avi

jsk

re ž

nja

Lokacija projekta je neposredno ob Kocenovi ulici, kjer stoji dotrajan gospodarski objekt, ki je bil včasih v uporabi podjetja Aera, danes je v uporabi Javnega zavoda Socio, ter zajema celotno osrčje mestnega kareja, vse do območja že načrtovanih posegov. Lokacija je omejena z dvoriščnimi fasadami srednjeveških stavb, zidom opatijskega vrta ter Kocenovo ulico. Na severnem delu osrčja kareja je označeno območje, kjer je zasebni investitor z lokalnimi arhitekti že začel postopek prenove in novogradnje novih stanovanj v Celju. Stavbna lamela s poslovnim programom se po njihovih načrtih poruši, na istem mestu zgradi 9 vrstnih hiš skupaj z malim stanovanjskim blokom ob Kocenovi ulici 8. Poleg novogradenj se prenovi še stavba Glavnega trga 4.

kare 3 območje že načrtovanih posegov območje obravnave

OBSTOJEČE STANJE — FOTOANALIZA

S 119

Na začetku Kocenove ulice so na površinah, namenjenih za pešce, postavljeni smetnjaki Hotela Evropa. Na pločniku je tudi zunanje skladišče zabojnikov za pijačo, ki zavzema celotno širino pločnika. Na desni je vidna dvižna rampa, ki vodi do zasebnega pokritega parkirišča v notranjosti kareja.

S 122

Pred starim gospodarskim objektom je zaprto zasebno parkirišče, namenjeno članom ter obiskovalcem Javnega zavoda Socio. Lahka konstrukcija se razprostira med obema kulturnovarstveno zaščitenima stavbama in zagotavlja pokrit prostor za prireditve.

S 125

Kareju dajejo posebno značilnost stare stavbe, nizane ena za drugo. Območje dvorišča za njimi se večinoma uporablja za namene parkiranja. Jasno so opazni prehodi čez stavbe ter majhen delček zelenja.

S 120

Parkirišče v središču kareja je nadkrito in onemogoča poglede v notranjost kareja. Tako zamejuje prostor notranjih vrtov ter preprečuje prehajanje po celotnem kareju. Površine so namesto zelenja in vrtov asfaltirane in tako prebivalcem ne ponujajo nobene dodatne kvalitete bivanja v mestu.

S 123

Edino možno pešpot v notranjost kareja predstavlja asfaltirana povezava, cesta za prebivalce ter intervencijska pot, ki poteka med z zidom ograjenim opatijskim vrtom ter zadnjo fasado gospodarskih stavb.

S 126

Na drugi strani kareja je slika popolnoma drugačna. Gospodarski objekti zamejujejo prostor ter s svojo višino onemogočajo prehode. Stavba je stara ter nevzdrževana, prav tako je v njej program, ki nima nič skupnega s stanovanjskim programom srednjeveških hiš.

S 121

Naprej po ulici je del uličnega prostora namenjen modri parkirni coni. Pogosto se parkira tudi na pločniku, kar pešcem otežuje prehod. Opazimo, da so fasade stavb na levi strani ulice poravnane, saj je tu potekal srednjeveški zid, na desni je stavbni niz bolj razgiban.

S 124

Dovozna pot zavije ob stavbah mimo edine skupne zelene površine, na kateri so postavljene garaže oz. vrtne ute. Na fotografiji je prav tako viden prehod čez hišo proti Glavnemu trgu, ki je neprehoden.

S 127

Na severni strani kareja prostor zamejujejo: zagrajen vrt, gospodarske stavbe ter nadkrito parkirišče. Prav tako močno bariero predstavlja poslovna stavba, ki preseka celoten prostor kareja. Vidna je tudi slepa fasada ulične stavbe ter steklena fasada Hotela Evropa.

ANALIZA KAREJA

GLAVNE ZNAČILNOSTI KAREJA

1 SREDNJEVEŠKI ZID

S 128

Predstavlja element, ki je v preteklosti vplival na morfologijo celotnega mesta, danes pa še vedno določa morfologijo kareja. Njegovi ostanki so najbolje vidni na manjšem trgu ob vodnem stolpu, kjer so ohranjena tudi mestna vrata. Tukaj se Kocenova ulica zaključi.

2 TLAK

S 129

Ko se ulica približa majhnemu trgu z vodnim stolpom se počasi začne spreminjati tudi tlak. Sprememba materiala nakazuje tudi spremembo karakterja prostora. Prej servisna ulica se tako spremeni v mikropromenado, ki nas najprej popelje do trga in kasneje do nabrežja.

3 ZGOŠČENOST TKIVA

S 130

Prešernova ulica ter Glavni trg sta mestni povezavi, ki predstavljata glavni komunikacijski križ v mestu. Že v rimski Celei sta definirali strukturo celotnega mesta. Karejska zazidava se na stiku s to ulico najbolj zgosti. Morfologija stavb je na tem mestu najgostejša, a hkrati tudi najbolj segmentirana, perforirana in v splošnem razgibana.

4 POVEZAVE

S 131

Srednjeveške stavbe ob Glavnem trgu imajo značilno strukturo. V ozkih in dolgih volumnih se pojavljajo odprtine – kot nekakšni mikroatriji, ki osvetljujejo ozka stanovanja. Poleg tega ima vsaka stavba povezavo med trgom/ulico ter vrtom, ki skupaj z atrijem predstavljajo skupen prostor stanovalcev. Te povezave so danes zaprte za javnost in večinoma neurejene.

VREDNOTENJE STAVB NA LOKACIJI

1 OBSTOJEČE STANJE 1 poslovna stavba, servisni objekt ob ulici, nadkrito parkirišče poslovne stavbe 1 2 3

2 bivši gospodarski objekt Aero, prostori Javnega zavoda Socio 3 vrtne lopa, garaža Obstoječi gospodarski objekti Aera se razraščajo med stavbama, ki sta predmet kulturnovarstvene zaščite. Tako se ustvarja neprekinjen stavbni niz znotraj kareja, zaradi česar je prehodnost prostora onemogočena. Na severu prostor dodatno omejujeta dve stavbni lameli: parkirišče ter poslovna stavba. V notranjosti kareja samostojno stojita dva nevzdrževana servisna objekta: garaža ter vrtna lopa.

2 OHRANITEV OBJEKTOV 4 nepremična kulturna dediščina: meščanska hiša Kocenova 8 (19. stoletje)

5 nepremična kulturna dediščina: meščanska hiša Kocenova 4 (19. stoletje)

5 Objekti iz prejšnje točke se odstranijo, z izjemo dveh stavb — enot nepremične kulturne dediščine. V Kocenovi 8 so poslovni prostori, v stavbi Kocenove 4 je del prostorov Javnega zavoda Socio. Kare tako dobi novo podobo, ki v osrčju vzpostavlja odprt, povezan prostor. Kocenova ulica ni več popolnoma zamejena, temveč prehaja v notranjost kareja. 3 ŽE NAČRTOVANI POSEGI 6 stanovanjski kompleks Merx: stanovanjski blok z garažo (projekt v idejni fazi) 6 7

7 stanovanjski kompleks Merx: 9 vrstnih hiš (projekt v idejni fazi)

V kareju so že predvideni novi objekti, in sicer nove stanovanjske stavbe — 9 vrstnih hiš ter stavbni blok s sedmimi stanovanji in dvoetažno podzemno garažo. Projekt še ni izveden, vendar je potrjen s strani Mestne občine Celje, zato je v magistrski nalogi obravnavan kot realni katalizator sprememb oživljanja mestnega kareja in z obzirom, s katerim se projekt na lokaciji volumensko tudi zasnuje.

ANALIZA MORFOLOGIJE ODPRTIH PROSTOROV MESTNEGA JEDRA

Kot predpogoj za zasnovo projekta razumem poznavanje morfologije mesta ter njenih bistvenih značilnosti.

Šele takrat, ko razumem obstoječ prostor okoli sebe, lahko do njega zavzamem stališče. In na podlagi tega stališča lahko oblikujem arhitekturni odgovor na vprašanja, ki mi jih zastavlja prostor oziroma lokacija.

Prikazane so sheme, na podlagi katerih si razlagam prostore Celja. Vsak prostor skušam razumeti v treh korakih. Skupek značilnosti, ki jih preberem iz analize, skušam kasneje prenesti v idejno zasnovo projekta magistrske naloge.

KATALOG PRAZNIH PROSTOROV STAREGA MESTNEGA TKIVA

KATALOG MOŽNOSTI OBLIKOVANJA VOLUMNA NA LOKACIJI

Ko objekt v mestu zavzame določeno formo, ne oblikuje zgolj svojega volumna, temveč soustvarja zunanji prostor, prostor med stavbami.

Novonastala mestna tvorba želi kare zopet povezati v celoto, zaradi česar zavrača idejo Kocenove ulice kot prehoda, ujetega med dva stavbna niza.Prostor kareja želi odpreti ter ga spremeniti v živahen prostor meščanov. Ob tem pa zasnovati pestre zunanje prostore s karakterjem mestnega jedra.

Prikazan je katalog možnosti posrednega oblikovanja stavbnega volumna z manipuliranjem zunanjega prostora. Prikazana sta razmislek ter prehod od umeščanja dobesednih kopij zunanjih prostorov Celja do njihovih abstraktnih interpretacij. Označena je izbrana rešitev.

REFERENČNI PRIMER — ZASNOVA VOLUMNA

25 STANOVANJ Vabljeni natečaj Thomas Raynaud in Atelier Le Balto 1 870 m 2 Paris, 2012

Odtis projekta je posledica posebnih regulativnih in situacijskih nepredvidenih razmer. Odmaknjenost lokacije je zahtevala posebno strategijo, ki bi specifične značilnosti lokacije predstavila kot njene prednosti. Predlog natečaja razvije sintetične razmere močno urbanega projekta.

S 132 Tloris pritličja

Morfologija projekta se spreminja glede na situacije, medtem ko gravitira okoli osrednjega vrta. Ta vrt strukturira celoten projekt, omogoča dostop do vertikalnih jeder v svojih štirih kotih in ponuja dobro naravno razsvetljavo posameznega stanovanja. Tankost stavbe omogoča zasnovo kompaktnih in učinkovitih tipologij, orientiranih na dve ali tri strani. Skoraj vse kopalnice in kuhinje so naravno osvetljene. Nazadnje, perimetrični nosilni sistem omogoča veliko prilagodljivost za organizacijo vsakega nadstropja, kar zagotavlja trajnost stavbe.

S 133 Tloris nadstropja

Projekt je v okviru magistrske naloge relevanten zato, ker z oblikovanjem praznine posredno oblikuje stavbo, in sicer na način, da so stanovanja kompaktna, gosta, kar je značilno za urbani prostor, hkrati pa zagotavljajo visoko kvaliteto bivanja. Stanovanjske enote so navkljub gostoti dobro osvetljene in imajo svoj mali košček narave sredi mesta.

najprej definiramo zunanji prostor

S 134 Notranji atrij

ta pa nato določa stavbni volumen

S 135 Pogled z ulice

IDEJNA ZASNOVA

VOLUMENSKA ZASNOVA

ODPRTI PROSTOR KOT GRADNIK PROSTORA

Kot je prikazano v analizah mikrolokacije, je danes osrčje kareja velik nedefiniran prostor brez pravega karakterja. Prav zaradi tega se v prostoru spontano pojavljajo zamejitve (parkirišča, vrtne ute, garaže, ograjeni vrtovi..) ki slabšajo kvaliteto zunanjega prostora. Kot odgovor na takšno stanje v prostoru se prvenstveno oblikuje zunanji odprti prostor, ki posredno določa stavbni volumen. Z razmislekom o različnih karakterjih zunanjih površin, ki bi prebivalcem ponujale dodatno kvaliteto bivanja, pridemo do rešitve, ki je prikazana na shemi. Oblikujeta se dva objekta v obliki črke “L”, ki se umestita na lokacijo tako, da omogočata prehajanje v notranjost kareja. Kocenova ulica tako ni več le servisna pot ter hiter koridor pešcev, vendar postane atraktivnejši, svetlejši, prijetnejši prostor. Zunanji prostor s svojo razgibanostjo ustvarja različne manjše ambiente, ki se med sabo dopolnjujejo in so dovolj veliki (oziroma majhni), da samostojno ostajajo vitalni prostori mesta. Njihovi karakterji so prikazani na spodnjih shemah.

MIKROPARK Zelena zunanja površina se v kareju ohrani kot interpretacija dilatacije med starim ter novim tkivom mesta. Ohrani se obstoječe drevo na lokaciji, hkrati se zasnuje majhen zelen park, ki je skrit pred očmi javnosti, hkrati pa dostopen vsem meščanom, ki si želijo oddiha v koščku narave.

ATRIJ Atrij predstavlja interpretacijo značilnih odprtih atrijev srednjeveških hiš in gradi mikroambient skupnosti prebivalcev Kocenove ulice. Je tlakovana površina z urbano opremo ter velikim drevesom, ki daje prostoru dvoriščni značaj.

MIKROPROMENADA Zadnji zunanji prostor predstavlja manjša promenada ob zidu, ki ločuje lokacijo od vrta sosednje opatijske stavbe. Zid, ki na prvi pogled predstavlja oviro v prostoru, se spremeni v zeleno cvetlično steno, ki na lokaciji izboljša ambient — slabost se spremeni v prednost. Tlakovana majhna promenada ni slepi žep, temveč se s prehodi in podhodi navezuje na park ter atrij, hkrati pa se izteka na Kocenovo ulico in kasneje na trg z vodnim stolpom.

RAZVOJ STAVBNEGA VOLUMNA

VOLUMEN

Prvi korak je zasnova dveh volumnov, ki določata v prejšnjem koraku definirane zunanje prostore. Gabaritno se navezujeta na stavbe Kocenove ulice 8 ter 9.

ODMIKI/ZAMIKI Celoten objekt se zamika ter odmika obstoječemu stavbnemu tkivu, ki ustvari kontrast med zvezno linijo stavb na liniji mestnega obzidja ter novo prepustno, fragmentirano linijo na nasprotni strani. Objekt se odmakne od stavbe na Kocenovi ulici, tako da v dilatacijo spusti nekaj svetlobe. Obenem se z zamikanjem ter dodajanjem stavbnih delov še okrepijo zunanji mikroambienti, ki skušajo novo zgradbo približati razdrobljenemu tkivu starih hiš v mestu.

OSONČENJE

Na ključnih točkah se volumna preoblikujeta na način, da omogočata primerno osončenje atrijev ter okoliških hiš. Kot posledica se volumen razdeli na dva dela: na podstavek, ki sega do 2. nadstropja, ter na volumne, ki ločeni stojijo na podstavku.

PODHODI Objekt se na nivoju pešca “perforira” z zasnovo podhodov, ki so značilen element starega mestnega tkiva. Zunanji prostori se na takšen način med seboj povežejo in celotno območje postane prehodno ter dostopno. S tem dobijo poljavni karakter, saj so namenjeni stanovalcem celotnega kareja, do njih pa lahko dostopa tudi obiskovalec mesta.

GABARITI Stavbni volumni se še dodatno preoblikujejo. Postopoma se njihova gabaritna višina niža proti nižji ter razdrobljeni drobni morfologiji kareja na južnem delu.

SKUPNA POVEZAVA Ker se osrčje kareja odpre in tako dobi poljavni karakter, je kot dodatni zunanji prostor v 2. nadstropju zasnovana povezava med volumnoma – skupni gank. Gank med seboj poveže oba volumna ter se na določenih mestih razširja, kjer se pojavijo zunanji prostori za prebivalce novih stanovanjskih objektov. Tako ima lahko skupnost svoje odmaknjene, bolj zasebne zunanje prostore.

PROGRAMSKA ZASNOVA OBJEKTA

ZNAČILNA PROGRAMSKA STRUKTURA

NAVIDEZNA RAZLIČNOST

Čeprav nov objekt v svoji zunanji obliki ne sledi srednjeveškim stavbam, je njegov notranji ustroj posledica razumevanja strukture starega mestnega tkiva.

staro novo

OSNOVNA PROGRAMSKA DELITEV

Srednjeveške stavbe se programsko jasno delijo na dva dela: javni pritlični del ter stanovanja v nadstropjih. Zaključijo se s podstrešji, ki so bila do nedavnega prazna ter neizkoriščena.

zasebno javno

Nov objekt to značilno strukturo posnema, in sicer na način, da sta spodnji dve nadstropji namenjeni javnemu, mestotvornemu programu in tvorita nekakšen podstavek za stanovanjski del v višjih nadstropjih. Stanovanjski volumni se zaključijo z ravnimi strehami. Objekt se tako z značilno programsko strukturo navezuje na celotno mestno tkivo in ga dopolnjuje.

PROGRAMSKE POSEBNOSTI

S spremembo načina življenja in dela se je programska struktura srednjeveških hiš začela preoblikovati. Danes se v stanovanjskem delu hiš pojavljajo javni ali poljavni programi: storitve, trgovine, pisarne in podobno. Prav tako so podstrešni deli hiš danes preurejeni v stanovanjske enote. Svojo značilno programsko strukturo je ohranilo le pritličje, ki je večkrat prazno zaradi pomanjkanja zaslužka.

mešanje programa

Nov objekt te spremembe upošteva z zasnovo stanovanjskih enot “SO-HO” (“small office home office”), ki združujejo delo in bivanje. Mešanje programa se v tem primeru ne zgodi le v stanovanjskem delu stavbe, temveč posega tudi v spodnji javni del. Tam se pojavijo posebna pritlična stanovanja. Ravne strehe so zasnovane kot skupni poljavni ali zasebni vrtovi in programsko predstavljajo skupne površine za prebivalce, ki jih v strukturi starih stavb primanjkuje.

stanovanjski program javni program skupni program

AKSONOMETRIČNI PRIKAZ PROGRAMSKE STRUKTURE Celoten kompleks lahko torej programsko razdelimo na dva dela: spodnji javni del ter zgornji stanovanjski del. V prvih dveh nadstropjih se pojavljalo javni programi, kjer so prostori zasnovani v dveh etažah z možnostjo dvovišinskih prostorov. Te fleksibilne enote lahko naseljujejo več različnih programov: od kavarne, sejne sobe, pisarn start-up, poslovnih prostorov do raznih trgovin, salonov in drugih mestotvornih programov. Poleg javnih programov so v prvih dveh nadstropjih tudi skupni prostori, namenjeni stanovalcem: kolesarnice, skupne shrambe, pralnica, varstvo otrok ter telovadnica. Programska izjema v pritličju sta dve tipologiji bivalnih enot: “vrstni hiši” ob parku ter dve stanovanji “SO-HO”. Obe vrsti stanovanj sta od nivoja pešca dvignjeni za 50 cm in imata pred vhodom manjšo cvetlično gredo znotraj fasadnega ovoja, ki se lahko odpre proti parku ali pa zapre za več zasebnosti. V drugem nadstropju, kjer stavbi med seboj poveže gank, so predvideni še nekateri zunanji skupni programi: visoke zelenjavne gredice, prostor za počitek ob drevesu ter otroško igrišče. V višjih nadstropjih je program zgolj stanovanjski, ki se zaključi z zelenimi strehami — nekakšnimi travniki sredi mesta — ki imajo skupno odprto kuhinjo ter pergolo, pod katero se lahko izvajajo razne zabave, rojstnodnevne prireditve, filmske projekcije ...

Zunanje igrišče skupni program

Zasebne terase stanovanjski del

Prostor za počitek skupni program

Zasebni vrtovi stanovanjski del

Zelenjavni vrt skupni program

Sestankovalnica

javni program v dveh etažah z dvovišinskim prostorom

Manjša (telo)vadnica skupni program

Igralnica + varstvo otrok skupni program

Pralnica + bralnica skupni program

Kavarna + pisarna

javni program v dveh etažah z dvovišinskim prostorom

Delavnica + shrambe

skupni program v dveh etažah

Pop-up prostor

javni program v dveh etažah z dvovišinskim prostorom

park, travnik na strehi kolesarnica ekološki otok stanovanja skupni program poslovni prostori javni program komunikacijska jedra VEČSTANOVANJSKI OBJEKT V CELJU : IDEJNA ZASNOVA UREDITVE OBMOČJA KAREJA 3 V MESTNI ČETRTI CENTER KOT DEL VIZIJE RAZVOJA MESTNEGA SREDIŠČA V CELJU Jona Rak Koceli I UL FA I EMŠ Arhitektura I Ljubljana I Magistrsko delo I 2018

SKUPNI PROGRAM

Pomemben del programske zasnove objekta predstavljajo skupni prostori. Raznolike vsebine so namenjene stanovalcem z namenom, da jim olajšajo vsakodnevna opravila ali pa popestrijo bivanje. V zgoščenem mestnem tkivu so skupni prostori večkrat spregledani zaradi pomanjkanja prostora in želje po čim večji gostoti stanovanjskih enot. Velik dejavnik pri pomanjkanju takšnih vsebin predstavlja tudi finančni vidik gradnje stanovanjskih objektov, saj ti prostori ne prinašajo neposrednega zaslužka. Stare meščanske hiše v Celju imajo skupne prostore urejene v kletnih etažah. Mednje spadajo le shrambni prostori. Zaradi starosti stavb in posledične odsotnosti dvigal so ti prostori težko dostopni ter odmaknjeni.

telovadnica, pralnica, varstvo otrok, shrambe, kolesarnice, delavnica, zelene površine

shrambe v kletnih prostorih težko dostopno + odmaknjeno

lažje dostopno + blizu + več vsebin

V novem objektu lahko skupni program stanovalcev razdelimo na notranje skupne prostore ter zunanje skupne prostore. Notranji skupni prostori so neposredno ob odprtih komunikacijskih jedrih, tako da lahko do njih dostopajo vsi stanovalci. Na račun shrambe ter pralnice so lahko stanovanja bolj kompaktna, saj je tako prostor namenjen utilityjem ter shrambam odvečen. Hibridna prostora predstavljata “pralnica/bralnica”, kjer lahko medtem ko čakamo na perilo, preberemo kakšno poglavje knjige ter igralnica, kjer je lahko organizirano varstvo otrok, hkrati se lahko pridejo sem igrat tudi starši z otroki. Ostali skupni prostori so še: manjša telovadnica, kolesarnice ter delavnica, kjer si lahko na primer popravimo kolo.

skupni program

Zunanje skupne površine so namenjene zagotavljanju čim več zelenih površin, kjer se prebivalci srečujejo, sproščajo ter igrajo z otroki. Ti prostori so v pritličju, v drugem nadstropju ter na zazelenjenih strehah objekta – na “travnikih”.

SESTANKOVALNICA KAVARNA/PISARNA POSLOVNI PROSTOR

V pritličju je urejen zelen mikropark z igrali, v drugem nadstropju se kot deli ganka pojavljajo: zelenjavne visoke gredice, prostor za počitek/ razgledna ploščad z urbano opremo ter manjše igrišče za otroke.

MESTO

“POP-UP” PROSTOR

IGRIŠČE

Na zelenih ravnih strehah so urejeni zasebni ter poljavni zeleni vrtovi oziroma travniki, kjer je urejen nadkrit prostor z odprto kuhinjo.

PA R K

TRAVNIK NA STREHI

ZELENJAVNI VRTOVI RAZGLEDNA PLOŠČAD

SKUPNI PROGRAM

ZUNANJI

Med skupne vsebine lahko štejemo tudi tiste, ki so namenjene mestu. Mestotvorni programi v pritličju ter prvem nadstropju so večinoma hibridnih oblik, to pomeni, da se v enem prostoru lahko hkrati (v istem trenutku ali pa izmenično) pojavljata dva programa. Tako zagotovimo, da so prostori v uporabi ves dan. Takšna primera sta: - Kavarna/pisarna, kjer se v pritličju nahaja kavarniški prostor, nad njim pa so majhne neformalne pisarne, kjer lahko posamezniki najamejo mize (podoben princip kot “co-working”). - Sestankovalnica, kjer je v pritličju manjši prostor za projekcije (predavanje, kino ...), nad njim pa lahko uporabniki mesta najamejo mizo za sestanek. Predvideni so tudi poslovni prostori ter prazen prostor, kot je predlagano v strateškem delu, ki je namenjen “POP-UP” vsebinam, s čimer se ohranja atraktivnost lokacije, saj je raznolikost programa tako večja.

STANOVALCI

DELAVNICA NOTRANJI

PRALNICA/BRALNICA VARSTVO OTROK SKUPNE SHRAMBE

TELOVADNICA KOLESARNICE

Te prostore lahko uporabljajo meščani, obiskovalci ter uporabniki mesta.

AKSONOMETRIČNI PRIKAZ ZUNANJIH SKUPNIH PROSTOROV

Zelenjavni vrtovi visoke grede

Cvetlična greda

“buffer” pred stanovanji

Prostor za počitek

Cvetlična greda

Otroško igrišče

s pogledom na drevesno krošnjo

“buffer” pred stanovanji

travnata površina z igrali

Cvetlična greda

“buffer” pred stanovanji

povezava z atrijem

navezava na sosednje hiše z vrtovi

povezava do Kocenove ulice

povezava do Glavnega trga Travnik na strehi

skupna zelena površina

Cvetlična greda

Prostor za počitek

“buffer” pred stanovanji

nadkrit prostor ob drevesu

Travnik na strehi

skupna zelena površina

Parkovna ureditev “buffer” pred stanovanji

Otroška igrala

travnata površina z igrali

PROSTORSKI PRIKAZ MIKROPARKA

FUNKCIONALNA ZASNOVA PROJEKTA

REINTERPRETACIJA KOMUNIKACIJ

PREHODI

Stare srednjeveške stavbe imajo značilne prehode skozi atrije, ki so včasih povezovale ulice z vrtovi. Danes so ti prostori večinoma zaprti in zanemarjeni, zato je kot del strategije predvidena njihova oživitev.

staro novo

Nov objekt sledi ideji prehodov kot dodane kvalitete mestnega tkiva Celja. Pritličje je “perforirano” ter prehodno v vse smeri, tako znotraj kareja kot tudi med Kocenovo ulico in Glavnim trgom, kjer pot obiskovalca zapelje tudi čez prehode starih srednjeveških stavb

Kocenov a u li ca

Glav ni trg

STOPNIŠČA

Srednjeveške stavbe imajo stopnišča zasnovana neposredno ob atrijih, do katerih se dostopa z ulice ali iz notranjosti kareja, preko prehoda. Nov stanovanjski objekt pa ima stopnišča zasnovana na dva načina: • javna/odprta stopnišča ob podhodih • zasebna/zaprta stopnišča ob “atrijih”

stopnišče ob prehodu stopnišče ob atriju

Obe zasnovi novih komunikacijskih jeder sledita logiki stopnišč starih mestnih hiš, vendar so za razliko od njih stopnišča večja ter svetlejša, saj predstavljajo prostore srečevanj in interakcij med prebivalci.

GANK

Gank je še en značilen element srednjeveških stavb, katerega izvor je popolnoma funkcionalen. Zaradi gostote tkiva je bil prostor namenjen stopniščem omejen, gank pa je omogočal dostop do več stanovanjskih enot z manjšim številom vertikalnih komunikacij. V novem projektu ima gank poleg funkcionalne vloge še socialno vlogo. Novonastala “ulica” omogoča srečevanje in druženje prebivalcev kar krepi pripadnost skupnosti.

gank kot povezovalni element

Novi “atipični” gank je za razliko od starega temnega ganka nekakšna dolga osvetljena ulica, saj je zasnovan na južnem ter vzhodnem delu stavb.

AKSONOMETRIČNI PRIKAZ POTI UPORABNIKOV Projekt je organiziran okrog štirih komunikacijskih jeder, ki so hierarhično zasnovana. Dve jedri sta zaprti, torej ju lahko uporabljalo le prebivalci stavbe in imata vhod neposredno iz zunanjih prostorov (atrijev), drugi dve jedri pa sta popolnoma odprti ter se do njiju dostopa vedno v območju prehodov. Razlog za takšno delitev jeder je želja po pestrosti stanovanjskih tipologij: takšnih, do katerih se vedno dostopa preko ganka, in takšnih, ki imajo večjo stopnjo zasebnosti. Vsa stopnišča, zaprta in odprta, so prostorni elementi stavbe, ki ne spominjajo na tipična stopnišča stanovanjskih stavb. Zaradi tipologije stanovanj, ki se lahko v katerem koli trenutku spremenijo v “SO-HO” enote, je zasnova poti, po kateri pridemo do teh novih poslovnih prostorov, pomembna. Jedra so zato svetli prostori z dvovišinskimi območji, prostori interakcij, kjer se lahko srečajo prebivalci in uporabniki mesta. Stopnišča postanejo vertikalne ulice. Jedri, ki sta odprti, vodita v nižjih nadstropjih do skupnih prostorov, kot so pralnica, telovadnica, shrambe ter nenazadnje zeleni “travniki” na strehah. Do zelenih površin na strehi je omogočen dostop tudi z dvigalom, zato, da so površine dostopne vsem in je njihova uporaba večja. Komunikacija ni povsod vertikalna. V drugem nadstropju, kjer se objekt poveže v celoto, je po zunanjem ganku urejen dostop v “vrstne hiše”. Do ganka lahko dostopamo tako preko javnih (odprtih) kot tudi zasebnih (zaprtih) komunikacijskih jeder.

zasebna jedra javna jedra prostori v stavbi uporabniki skupnega programa uporabniki javnega programa poslovneži Atrij

vrstne hiše na ganku stopnice znotraj enot stanovanja stopnice znotraj enot

Park

Promenada ob zidu

povezave Glavnega trga s Kocenovo ulico povezave znotraj kareja med zunanjimi prostori

GANK KOT POLJAVNA ULICA

OSRČJE KAREJA SE ODPRE

V okviru strategije mesta je predvidena oživitev prehodov starih mestnih hiš. Slednje povzroči, da se obravnavani kare odpre javnosti in postane prehoden prostor. Kot že omenjeno je novonastala stavba zasnovana kot nadaljevanje ideje prehodnega osrčja kareja, saj je v pritličnem delu perforirana s prehodi. Nova prehodnost kareja pomeni, da je prostor, ki je bil prej zamejen z vseh strani in zato bolj zaseben, zdaj odprt in dostopen meščanom, Kocenova ulica pa ni več ozek koridor, temveč postane nekakšna promenada, ki je del novega poljavnega odprtega prostora. Osrčje kareja ponovno postane celota, saj je Kocenova ulica zdaj njegov integralni del, medtem ko je bila prej od njega ločena.

DVIGNJENA ULICA

Če nov objekt s svojo zasnovo ne formira več ulice na nivoju tam, pa jo zasnuje na nivoju stanovalca, v drugem nadstropju. Zaradi povezanosti Glavnega trga s Kocenovo ulico je zasebnost osrčja kareja zmanjšana. Prej polzaseben prostor postane zdaj poljaven, saj lahko do njega dostopa vsak obiskovalec mesta. Da bi ohranili gradacijo od javnih do zasebnih prostorov, je zasnovana nova ulica na višini.

NOVA STAV BA dobi svojo ulico

Ulica, ki jo predstavlja gank, je prostor stanovalcev, odmaknjen od prostora mesta v pritličju. Stanovalci se dvignejo na nivo ganka kjer vstopajo v svoja stanovanja, se srečujejo s sosedi, klepetajo ... hkrati pa ohranjajo stik z mestom pod njimi.

KAR E ulica izgine

SKUPNI PROSTOR STANOVALCEV

Novonastala ulica se mestoma razširi ter ustvarja skupne zunanje prostore za prebivalce stavbe.

STANOVALCI skupne zuna nje p ovršine

Če so zunanje površine v pritličju (park, atrij, promenada) namenjene vsem Celjanom, so zunanje površine na nivoju ganka (zelenjavne gredice, otroško igrišče, razgledna ploščad) prvotno namenjene stanovalcem.

ME STO nove zuna nje p ovršine

uli

REFERENČNI PRIMER - GANK

HIBRIDNA STAVBA WANDSWORTH Izvedeni projekt Sergison Bates architects 4,200m 2 /11 stanovanj London, 1999-2004 Projekt je vključeval delno rušitev, prenovo ter razširitev obstoječe stavbe, tovarne barve iz 1930-ih, ki se nahaja ob reki Wandle. Na vrhu obstoječe stavbe je bila dodana okvirna lesena konstrukcija, podprta z jekleno strukturo. S tem enonadstropnim dodatkom je na voljo enajst novih apartmajev, dostopnih z dvigalom. V apartmaje se vstopa preko pokritega ganka, ki se razteza čez celotno dolžino stavbe. Ganka se dotikajo manjša odprta dvorišča, preko katerih je urejen dostop do posameznih enot. Mikrodvorišča osvetljujejo kuhinjo ter kopalnico, medtem ko se spalnica ter bivalni prostor odpirata proti pokritemu balkonu na drugi strani stanovanja.

S 136 Tloris 3. nadstropja z gankom.

Na južnem delu, kjer je bilo včasih parkirišče, je bila dodana nova šestnadstropna stanovanjska zgradba. V vsakem nadstropju se nahajajo po štirje apartmaji, medtem ko je pritličje namenjeno poslovnim prostorom ter javnemu programu.

Projekt je v okviru magistrske naloge relevanten zaradi zasnove ganka kot alternative za sisteme komunikacij, ki omogočajo le omejeno število vhodov v stanovanja. Gank omogoča vstop v več enot navkljub manjšemu številu vertikalnih komunikacij.

S 137 Stavba pred prenovo.

S 138 Stavba po prenovi.

Prav tako je referenčni primer relevanten z vidika odnosa stanovanjskih enot do ganka. Gank oz. ulica je ločena od stanovanja z manjšim odprtim dvoriščem, ki predstavlja “buffer” območje med poljavnim/gankom ter zasebnim/stanovanjem.

omogočen dostop do več enot hkrati

S 139 Zunanji nadkriti gank.

S 140 Mikrodvorišče med gankom in stanovanjem.

mikrodvorišče na stiku poljavnega z zasebnim (“buffer” območje)

STIK POLJAVNO : ZASEBNO

AKONOMETRIČNI PRIKAZ POLJAVNEGA GANKA S STANOVANJSKIMI ENOTAMI

STIK GANKA Z BIVALNIMI ENOTAMI V trenutku, ko se v projektu pojavi gank, se hkrati pojavi vprašanje stika bivalnih enot s tem skupnim gankom. Ker dostop do bivalnih enot v tem primeru ni urejen preko zasebnega in zaprtega stopnišča, je lahko zasebnost prebivalcev ogrožena. Prav zato so vhodi v tiste bivalne enote, ki so izpostavljenje bolj javnemu prostoru, torej ganku, zasnovani na štiri različne načine. S takšnimi manipulacijami vhodnega dela stanovanja je prebivalec odmaknjen in zaščiten od pogledov ljudi, ki se sprehajajo po ganku.

DVOVIŠINSKI PROSTOR Z zasnovanim dvovišinskim prostorom, ki ga omogoča tip stanovanja dupleks, se ustvari med poljavnim gankom ter stanovanjem nekakšno “buffer” območje. Odmik od ganka, tako po globini kakor tudi po višini stanovanjskega volumna, mimoidočemu oteži oziroma onemogoči pogled v zasebnost doma. V tem dvovišinskem svetlem prostoru pa se lahko zasnuje tudi notranji mikrovrt, ki stanovanju doda še več zasebnosti.

VHODNA NIŠA S KLOPJO Odmik od poljavnega ganka se v drugem primeru dupleksa zgodi tudi zunaj stanovanjskega volumna, saj kvadratura stanovanja to omogoča. Zasnovana je zunanja niša, del katere zaseda prostor vetrolova, preostali del pa zunanji predprostor s klopjo za počitek. Vhodna niša tako predstavlja prehod iz poljavnega k zasebnemu prostoru in nakazuje subtilno distanco, za katero si prebivalci želijo, da jo mimoidoči spoštujejo.

MANJŠA ZELENA NIŠA Podobno kakor vhodna niša s klopjo je tudi manjši odmik od ganka način zagotavljanja zasebnosti. V tem primeru je niša zasnovana na najmanjšem možnem prostoru, saj je površina stanovanja že tako majhna. Velika je zgolj toliko, da omogoča postavitev srednje velike visoke gredice, kamor se zasadi zelenje, ki preprečuje poglede mimoidočih. Prav tako zelenje onemogoča pretirano približevanje in kukanje čez okna.

JEDILNI PROSTOR KOT IZLOŽBA Na prvi pogled drugačen – pa vendar zelo podoben – pristop k odmiku od poljavnega ganka je zasnova “izložbe”. Del stanovanja, ki ne potrebuje neposredne zasebnosti, v tem primeru jedilnica, je potisnjen na skrajni rob fasade kakor izložba. Tako se zopet ustvari prostor, ki predstavlja “buffer” cono med stanovanjem in gankom ter otežuje pogled mimoidočega v bolj zasebne kotičke stanovanja. Takšen pristop je zasnovan na skrajnem koncu ganka, kjer je frekvenca sprehajalcev manjša, posledično se zato lahko na ta manj prehoden gank jedilnica (izložba) tudi razširi.

PROSTORSKI PRIKAZ GANKA

STANOVANJA cvetlični atrij terasa

KONCEPTUALNA ZASNOVA Eden izmed pogojev ali želja, ko govorimo o oživitvi mestnega jedra, je tudi pestra ponudba stanovanj v mestu. Stanovanjska ponudba naj ustreza različnim profilom ljudi z različnimi življenjskimi stili.

sever-jug

gank kot terasa

vzhod-zahod notranji atrij

DVOJNA ORIENTACIJA

Raziskovalno vprašanje pri zasnovi stanovanjskih tipologij je torej kako zagotoviti dobro kvaliteto bivanja, ko govorimo o stanovanjih v zgoščenem, nasičenem mestnem jedru. Mestno jedro je namreč najbolj koncentrirano območje prebivalcev, kjer je potratna prostorska gradnja nesmiselna, še več, neustrezna. Magistrska naloga zato še vedno zasnuje veliko število stanovanj, hkrati pa išče načine kako stanovalcem v okviru omejene bivalne površine zagotoviti prijetno bivanje.

BIVANJE + DELO

etaža s pisarnami prostor s pisarno delo in bivanje se ne ločujeta

V projektu je predvidenih več stanovanjskih tipologij, ki imajo v osnovi 3 skupne elemente oz. značilnosti:

vrt

ZUNANJI PROSTOR

DVOSTRANSKA OSVETLITEV

Stanovanja so zasnovana tako, da imajo vedno dvostransko orientacijo. Večina stanovanj je orientiranih vzhod-zahod in sever-jug. To zagotavlja primerno osončenost stanovanj skozi ves dan. Izjemi sta le stanovanjski enoti zasnovani v pritličju, ki imata orientacijo proti jugu ter zahodu, saj sta usmerjeni proti zelenim površinam.

ZUNANJI PROSTOR 1

Vsaka stanovanjska enota ima košček zunanjega prostora. Nekatere imajo bolj zasebne, druge pa manj zasebne odprte površine. 1.

2. 3. 4.

Gank kot terasa je najmanj zaseben zunanji prostor. Stanovalci ga lako uporabljajo kot podaljšek bivalnih prostorov, saj se le ti popolnoma odpirajo nanj. Cvetlični atrij je bolj zaseben prostor, in sicer predstavlja “buffer” območje med stanovanji in odprim prostorom v pritličju. Terasa/vrt se pojavljata pri stanovanjih v drugem nadstropju in sta bolj zasebna. Nanju vstopamo iz bivalnih prostorov. Najbolj zaseben je notranji atrij v najvišjih stanovanjih. Je znotraj stanovanjske enote in poleg zelenja omogoča tudi dodatno osvetljenost prostora.

BIVANJE IN DELO

Bivanje in delo pri sodobnem načinu bivanja nista več strogo ločena, zato so stanovanja zasnovana fleksibilno. V vsaki stanovanjski enoti je omogočeno nameniti del prostora delu: 1. 2. 3.

Ločen ali zamejen prostor znotraj bivalnega prostora ali hodnika je namenjen postavitvi majhnega kabineta. Ločen del stanovanja je namenjen pisarnam, ki se lahko uporablja stalno ali pa začasno. Ločena etaža je namenjena poslovnemu delu/ storitvam/ateljeji ipd. Takšne stanovanjske enote so označene kot “SO-HO” enote (“small office- home office”).

REFERENČNI PRIMER - STANOVANJA

SILODAM Izvedeni projekt MVRDV 19,500 m 2 /165 stanovanj Amsterdam, 1995-2003 Zaradi potreb po zgoščevanju mestnega tkiva in zaradi potreb nepremičninskega trga je bil iz bivšega jezu zgrajen nov blok.

S 141 Shema koncepta: število hiš v urbanem območju je enako številu “hiš” v eni stavbi.

Potrebe hitro spreminjajočega se nepremičninskega trga so zadovoljili z različnimi tipi stanovanjskih enot. Pestrost življenskih stilov je bil osrednji motiv za zasnovo različnih tipologij stanovanj, kar omogoča sobivanje različnih profilov ljudi ter tako daje pestrost življenju v bloku. 157 hiš, pisarn ter delovnih, poslovnih in javnih prostorov je bilo urejenih v 20 metrov globoko in deset nadstropij visoko urbano ovojnico. Stanovanja se razlikujejo po velikosti, ceni in organizaciji. Ustvarjenih je bilo več sosesk po 8 do 12 stanovanj. Te skupine stanovanj obkrožajo koridor, vrt, galerijo in hodnik.

S 142 Tloris 5. nadstropja.

Projekt je v okviru magistrske naloge relevanten zaradi zasnove raznolikih stanovanjskih tipologij, kar ustvarja pestro strukturo stanovalcev, ki je predpogoj za vitalno mesto. Silodam je zanimiv tudi z vidika pragmatičnosti. Stanovanja so sicer pestra, vendar zelo pragmatično urejena v okviru stavbnega bloka. Vsaka tipologija je skrbno urejena okoli skupnega prostora: hodnika, atrija, dvovišinskega prostora ipd. Tako je v zelo zgoščenem tkivu možno najti tudi koščke odprtega prostora, ki izboljšujejo kvaliteto bivanja. S 143 Zasebni atrij.

S 144 Skupni galerijski prostor.

raznolike tipologije = raznoliki prebivalci

gosto tkivo + manjši zunanji prostori S 145 Raznolikost stanovanjskih tipologij je vidna tudi na fasadi stavbe.

STANOVANJSKE TIPOLOGIJE Stanovanjska zasnova, kakor tudi sama lokacija projekta, nista tipično stanovanjski. Programska mešanost lokacije se najprej odraža na nivoju celotne stavbe, kjer je zasnovan javen podstavek na katerem stojijo stanovanjski volumni. Mešanje programa oz. vsebin pa se pojavlja tudi v samih stanovanjskih enotah. Vsako stanovanje ima možnost ločitve dela prostora, ki ga lahko nameni delu. Stanovanja tako niso več le bivalne enote temveč postanejo programski hibridi. Delo in bivanje se ne ločujeta. V okviru te osnovne značilnosti mešanih stanovanj pa so zasnovane različne tipologije enot, s katerimi zagotavljamo mešano strukturo prebivalstva. To predstavlja pomemben del vitalnega mesta. Ker projekt sledi strategiji revitalizacije mestnega jedra Celja, je njegov osrednji motiv zagotoviti stanovanjske enote primerne za čim več različnih skupin ljudi: starostnih, socialnih, izobrazbenih ... pri čemer ne definira tipov stanovanj izključno primernih za omenjene določene skupine prebivalcev. To pomeni, da manjše stanovanje ni nujno primerno le za enega človeka in da večje stanovanje ne ustreza le družini.

ETAŽNOST

dupleks

enoetažno stanovanje

bivanje + delo

bivanje

3 - 5 oseb

1 - 2 osebi

PROGRAM

Tipi stanovanj so ločeni po svojih karakteristikah in ne določajo svojih končnih uporabnikov. Stanovanjske tipologije so v osnovi ločene na duplekse in enoetažna stanovanja. Njihova uporaba, naj bo v celoti namenjena bivanju ali pa ga združuje z delom, je odvisna od posameznika, ki enoto naseljuje. V ta namen je možna preureditev vseh enot v tako imenovana “SO-HO” stanovanja, kjer je del prostora namenjenega izključno delu. Sobnost stanovanj je prav tako odvisna od želja posameznika. V projektu je predstavljena različna uporaba stanovanjskih enot, kjer lahko stanovanje naseljujeta dve osebi ali pa pet oseb, odvisno od povpraševanja.

SOBNOST

VRSTE STANOVANJ

Trendi v Sloveniji se spreminjajo. V zadnjem desetletju je delež najemniških stanovanj narastel (z 18,7 % na 24,4 %). Od teh pa se je najbolj povečal delež neprofitnih najemnih stanovanj (z 13,8 % na 19,0 %). (povzeto po Stanovanjska statistika, podatkovna baza Eurostat, 2017). Predvidevamo lahko, da je eden izmed razlogov za zmanjšan delež lastniških stanovanj sodoben način bivanja, kjer je fleksibilnost vedno večja vrednota. Sodoben človek pogosto menja službo ter s tem tudi kraj bivanja. Lastniška stanovanja so zato dostikrat ovira pri mobilnem življenju. Poseben tip sodobnega človeka so tudi digitalni nomadi, ki nimajo stalnega delovnega mesta, saj jim služba omogoča lastno izbiro lokacije dela. Ker večinoma delajo od doma je koncept “SO-HO” stanovanj za njih atraktivnejši. Pri zasnovi projekta je poleg nacionalnih trendov upoštevana tudi strategija oživitve starega mestnega jedra Celja. Dolgoročni cilj strategije je privabiti nove prebivalce z večjo kupno močjo nazaj v mesto. To je ključno za oživitev kulturnih, potrošniških, športnih, izobraževalnih in ostalih dejavnosti v mestu.

100

Prav tako so za vitalno mesto ključni študentje, dijaki in na splošno mladi prebivalci, ki krojijo mestno življenje. V starem mestnem jedru Celja primanjkuje študentskih sob ter dostopnih prehodnih stanovanj za mlade, ki se želijo osamosvojiti.

• •

Z upoštevanjem vseh naštetih dejavnikov so v projektu predvidena fleksibilna najemna stanovanja (bivanje ali “SO-HO”), in sicer tržna najemna stanovanja z možnostjo subvencije.

•

Lastniška stanovanja torej v prvotnem planu niso predvidena. V analitičnem delu naloge je namreč izpostavljena ugotovitev, da so takšna stanovanja dolgoročno slabše vzdrževana in posledično ogrožajo ambientalnost mesta.

• • •

Gradnja novega večstanovanjskega objekta je predvidena v javno-zasebnem partnerstvu z Mestno občino Celje.

V večstanovanjski stavbi je predvidenih 27 stanovanj:

•

2 dupleks enoti v pritličju, ki sta od nivoja tal dvignjeni za 50cm 2 “SO-HO” enoti v pritličju, ki sta prav tako od nivoja tal dvignjeni za 50cm 9 vrstnih hiš, prav tako dupleksov, v 2. nadstropju 4 prehodna stanovanja za študente, ki se privajajo na samostojno življenje, v 2. nadstropju 4 manjša stanovanja z vrtom, v 2. nadstropju 2 stanovanji z atrijem, v 3. nadstropju 2 večji stanovanji z zunanjim gankom kot skupno teraso, v 4. nadstropju

Stanovanjske tipologije so podrobneje prikazane v katalogu stanovanj.

PROSTORSKI PRIKAZ DUPLEKSA

101

STANOVANJSKE TIPOLOGIJE

HIŠA DUPLEKS 1

(varianta 1: 5 oseb)

Pritličje

HIŠA DUPLEKS 2

1. nadstropje

(varianta 2: 4 osebe)

Pritličje

102

1. nadstropje

M 1:150 0

HIŠA DUPLEKS 3

Pritličje

10M

(varianta 1: 4 osebe)

Pritličje

“SO-HO” HIŠA 1

1. nadstropje

(varianta 2: 2 osebi) 1. nadstropje

sprememba tlaka (npr. keramika)

103

“SO-HO” HIŠA 2

(varianta 1: 2 osebi)

Pritličje

HIŠA DUPLEKS 4

1. nadstropje

(varianta 2: 3-4 osebe)

Pritličje

104

1. nadstropje

M 1:150 0

VRSTNA HIŠA 1

10M

(varianta 1: 2-4 osebe)

2. nadstropje

3. nadstropje

“SO-HO”VRSTNA HIŠA 1

(varianta 2: 2 osebi)

2. nadstropje

3. nadstropje

sprememba tlaka (npr. keramika)

105

VRSTNA HIŠA 2

(varianta 3: 2-4 osebe)

2. nadstropje

“SO-HO” VRSTNA HIŠA 2 2. nadstropje

106

3. nadstropje

(varianta 4: 2 osebi) 3. nadstropje

M 1:150 0

MANJŠE STANOVANJE Z VRTOM

10M

(1-2 osebi)

2. nadstropje

PREHODNO STANOVANJE

(1-2 osebi)

2. nadstropje

sprememba tlaka (npr. keramika)

107

STANOVANJE Z ATRIJEM

(2-4 osebe)

3. nadstropje

STA N OVA N J E Z G A N KO M

(2-3 osebe)

3. nadstropje

sprememba tlaka (npr. keramika)

108

M 1:150 0

VEČJE STANOVANJE 1

10M

(4-5 oseb)

4. nadstropje

VEČJE STANOVANJE 2

(3-4 osebe)

4. nadstropje

109

TRAJNOSTNA MOBILNOST

CELOSTNA PROMETNA STRATEGIJA MOC

130m

Trend naraščajočih potovalnih razdalj in stopnje motorizacije ter nekonkurenčnost javnega potniškega prometa so preko let privedli do stanja, da prebivalci za večino poti uporabljajo avtomobil. V anketi, ki jo je izvedla MOC med prebivalci Mestne občine Celje, je bilo ugotovljeno, da je kar 83% poti na delo opravljenih z avtomobilom. Vsak drugi prebivalec Mestne občine Celje ima v lasti svoj avto in stopnja motorizacije je med letoma 2001 in 2011 narasla za 18%. (povzeto po Celostni prometni strategiji MOC, 2017) Tak trend je privedel do perečega problema mirujočega prometa, ki se odraža v zasedenosti kakovostnih mestnih površin z avtomobili ter neurejenim mirujočim prometom v stanovanjskih soseskah. Kakšni so torej možni scenariji v prihodnosti? - scenarij nadaljevanja trendov - scenarij poudarjenega pešačenja in kolesarjenja - scenarij poudarjenega javnega potniškega prometa - scenarij uravnoteženega trajnostnega prometa Magistrska naloga si prizadeva za trajnostne oblike prometa, z souporabo avtomobilov, poudarjenim kolesarjenjem in spodbujanjem vpeljave javnega prometa v staro mestno jedro.

110

Na shemi je prikazana mestna četrt Center z lokacijo novega objekta. Označena so tudi odprta parkirna mesta, ki so na obrobju mestnega jedra, skupaj s parkirno hišo Celeia park, avtobusno in železniško postajo ter avtobusna postajališča. S prikazom oddaljenosti objekta od najbližjega do najbolj oddaljenega parkirišča vidimo, da je staro mestno jedro po velikosti zelo majhno. Parkiranje je omogočeno na vseh obrobnih delih starega mesta, od koder se lahko brez dolgotrajnega pešačenja odpravimo v jedro mesta. S takšno omejitvijo parkiranja avtomobilov, kjer bi ves motorni promet ostal zunaj mestne četrti, bi mesto postalo še bolje in hitreje dostopno pešcu ter kolesarju, hkrati bi se izboljšala kvaliteta življenja prebivalcev starega mestnega jedra, saj bi imeli na voljo več prostih javnih površin brez onesnaženja in hrupa. V strateškem delu naloge smo ocenili, katera obrobna pakirna mesta so ustrezna in katera ne, kar je označeno na shemi. Neustrezna parkirišča se spremenijo v zazelenjena območja, ustrezna se povečajo z izgradnjo pod ali nadzemnih garažnih hiš. Takšna prometna ureditev – brez motornega prometa v strogem mestnem jedru – bi pripomogla k bolj kvalitetnemu življenju meščanov, zaradi česar je upoštevana kot boljša rešitev v projektu magistrske naloge.

Mestna četrt Center lokacija projekta oddaljenost projekta od parkirnih mest/garaž P

garažna hiša Celeia Park

železniška postaja avtobusno postajališče avtobusna postaja nepokirta parkirišča na ustreznih območjih nepokirta parkirišča na neustreznih območjih

SHEMA DOSTOPNOSTI o s ta ja

Prešernova ulica

d iv iz ije U li ca XI V.

Ra zla go va uli

Glav

ni tr

Kocen ova ulica

ž e le z n

iš k a p

Krekov trg

Slomškov trg

Do kompleksa je omogočen dostop vsem: pešcu, kolesarju, avtomobilu, dostavi ter nujni pomoči. Pešec in kolesar imata neomejen dostop na lokacijo, medtem ko lahko z avtomobilom dostopajo le prebivalci ter nujna pomoč. Na območjih motornega prometa je predvideno območje mešanega prometa z omejitvijo hitrosti. Dostava je urejena iz smeri Krekovega trga. Dolgoročno parkiranje na odprtih površinah ni predvideno, za ta namen je predvidena parkirna hiša ob železniški postaji. Kolesarnice so predvidene tako znotraj objekta kot tudi na odprtih površinah. Poskrbljeno je zadostno število prostora za 83 koles. Pešpovezave so urejene preko novoprehodnih atrijev starih stavb do kompleksa.

100

projekt pešec kolo kolesarnice / stojala za kolesa motorni promet (prebivalci) motorni promet dostava parkirna hiša (prebivalci) parkirna hiša (obiskovalci)

MOŽNOST PODZEMNE GARAŽE

SCENARIJ A

Prikazani sta shemi obeh možnih scenarijev razvoja projekta. Zraven so opisane posledice izbire določenega razvojnega scenarija projekta. možnost večjih zazelenitev

Zavedati se moramo, da je za dolgoročno oživitev mestnega jedra ključno spodbujanje trajnostne mobilnosti, torej alternativnih oblik bivanja s čim manj osebnih avtomobilov, z uporabo javnega prevoza, koles, pešačenja ...

STANOVANJA

• spremenjen cestni profil (poenoteni višinski nivoji) • avtomobili parkirani na obrobju mesta (130m stran od objekta) • neomejena zasaditev dreves • v pritličju je mestotvoren program • kolesarnice ter shrambe so v pritlični etaži (lažji dostop)

nivo ulice mestotvorni program

območje mešanega prometa

nivo ulice podzemna garaža

V magistrski nalogi je podzemna garaža predstavljena le kot del možnega “scenarija B” razvoja projekta, sicer pa je izbrana rešitev scenarija A, ki je tudi podrobneje predstavljena v grafičnih prilogah.

STANOVANJA

avt

bil omo

ska

ra m

Na ta račun se zaradi avtomobilskih ramp delno zmanjša pritlični prostor znotraj hiše, zunanji ovoj stavbe pa ostane nespremenjen. Omejene so zasaditve dreves in drugega zelenja. Prav tako pa se ohrani obstoječ ulični profil, ki je neprimeren za pešca. Pri novem projektu garaža ni primarno predvidena, saj je predlagana uporaba garažne hiše v bližini železnice.

SCENARIJ B

manj dreves

Objekt je strukturno zasnovan na način, da je možnost podkletenja. Lahko se zasnuje tudi garaža, če se izkaže, da so za to potrebe ter želje.

• ohranjen obstoječi cestni profil • avtomobili parkirani pod stavbo • omejena zasaditev dreves • zmanjšan program v pritličju (avtomobilska rampa) • kolesarnice ter shrambe so v kletni etaži

pločnik cesta

111

SCENARIJ B: TLORIS PODZEMNE GARAŽE S

M 1:500

10M

20M

V magistrski nalogi je zaradi načel trajnostnega prometnega razvoja mestnega jedra Celja izbrana rešitev scenarija A, pri kateri podzemna garaža ni predvidena. Kot nadomestilo za manjšo garažno hišo pod objektom je predvidena večja garažna hiša ob železniški postaji na obrobju mestnega jedra, ki je od novega objekta oddaljena 130m. Predvidena je zgolj dovozna pot do objekta z dvižnimi količki na Kocenovi ulici zaradi regulacije motornega prometa. Dandanes pa na žalost osebni avtomobil še vedno predstavlja osnovno obliko mobilnosti, zaradi česar je v magistrski nalogi upoštevana možnost podzemne garaže v okviru scenarija B. Zaradi želje po čim manjšem številu avtomobilov na Kocenovi ulici ter želje po čim krajši dovozni poti do garaže je zasnovana dvosmerna avtomobilska rampa s semaforjem. Na takšen način je “neuporabna” kvadratura v pritličju zmanjšana na minimum. Ob semaforju je dovolj prostora, da vozniki lahko obvozijo čakajočega. Konstrukcija podzemne garaže se razpne med štiri komunikacijska jedra, ob katerih se vedno pojavljajo ustrezno število shramb za stanovalce ali programe v pritličju ter kolesarnice. Garažna hiša je majhna in zagotavlja 1,1 parkirnega mesta na stanovanjsko enoto od katerih so tri mesta predvidena za gibalno ovirane osebe. Za javne in poslovne programe v pritličju parkirna mesta niso predvidena, saj se Mestna občina Celje trudi za zagotovitev parkirnih mest za zaposlene na obrobju mestnega jedra. Kot alternativa je prikazana shema povezave podzemne garaže s sosednjo predvideno dvoetažno garažno hišo stanovanjskega kompleksa Merx. Na takšen način bi se lahko ustvarila krožna pot z uvozom na avtomobilski rampi ter izvozom z dvižno ploščadjo v sosednji garaži. Pomembno se je tudi zavedati, da podzemne garaže predstavljajo precejšnjo podražitev projekta, zato mora biti zanje veliko povpraševanje.

112

SENARIJ B: TLORIS PRITLIČJA S

M 1:500

10M

20M

Pritličje postane z uvedbo garaže v kleti bolj prometno. Motorni promet postane na Kocenovi ulici stalnica, kar pa ne spremeni le uličnega prostora in njenega cestnega profila, temveč tudi programsko strukturo pritličja ter navsezadnje tudi število dreves. Zaradi dovozne rampe se zmanjša poslovni prostor društva Socio. Obstoječe drevo na lokaciji, ki je v primeru scenarija A (izbrane rešitve magistrske naloge) ohranjeno, se mora podreti. Na njegovem mestu je urejeno manjše igrišče za otroke. Zaradi novih prostorov shramb in kolesarnic v kletni etaži pa sprosti del prostora v pritličju. Ta prostor je v primeru scenarija A namenjen prav shrambam in kolesarnicam. V primeru scenarija B pa se uredita nova stanovanjska enota (prikazana je luksuzna dvoetažna “hiša”) ter nova pralnica.

113

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

PRVI DVE ETAŽI Pritličje ter prvo nadstropje, kjer se nahaja največ javnega programa, predstavljata programsko najbolj prilagodljiv ter spremenljiv del stavbe. S tem namenom je zasnovan stebrni konstrukcijski sistem, kjer je v vsakem trenutku možna sprememba velikosti ali zasnove prostora med stebri s konstrukcijskim rastrom: 6x8m, 6x4m in 4x4m). Stebri so armirano-betonski, minimalnih dimenzij 36/36cm ponekod pa tudi 40/40 cm, saj na določenih mestih prenašajo veliko obtežbo. Na njih se nalagajo armirano-betonski nosilci, visoki 44cm, ki se na določenih mestih ustrezno podaljšajo, z namenom, da podpirajo konzolne predele. Temeljenje je izvedeno s temeljno ploščo, debeline 40cm, ki ima pod stebri dodatno armaturo.

Posebej zahtevna je konzola medgeneracijskih učilnic nad zunanjim prostorom promenade. V tem primeru je zasnovan okvir iz jeklenega paličja (HEA 200), ki poteka po celotni višini prostora in se razteza čez celoten prostor poslovnih prostorov. Na konzolnem delu ga poveže ter dodatno okrepi 1m visoko jekleno paličje, ki hkrati predstavlja ograjo za vrtove na strehi konzole. Plošči na konzolnem delu sta sovprežni konstrukciji profilirane pločevine ter betona (na primer HI-BOND pločevina), saj je tako teža konstrukcije zmanjšana.

shema konstrukcije v pritličju in 1. nadstropju

STANOVANJA V višjih nadstropjih, kjer se nahajajo stanovanja, se konstrukcijski sistem spremeni. Namesto stebrnega je zasnovan stenski sistem. Stene stanovanj so lesene, in sicer iz križno-lepljenih plošč, debeline 14cm. Stene med stanovanji ter na obodih tvorijo nekakšne okvirje, ki se po nadstropjih nizajo en na drugega. V manjših stanovanjih so stene postavljene na rastru 4m, v večjih stanovanjih pa se vmesna stena skrajša, da zagotovi večjo uporabno površino stanovanja, hkrati pa še vedno podpira stropno ploščo na rastru 4m. Lesene stene predstavljajo pomemben element v primeru potresa in pri zavetrovanju stavbe, poleg armirano-betonskih komunikacijskih jeder. Medetažne plošče so prav tako iz lesenih križnolepljenih (KLH) plošč, debeline 18cm.

shema konstrukcije v manjših stanovanjskih enotah

OSTALI ELEMENTI Vsa komunikacijska jedra so armirano-betonska. Vertikalno konstrukcijo predstavljajo stene, debeline 25cm, horizontalno pa medetažne armiranobetonske plošče debeline 20cm. V drugem nadstropju se objekta med sabo “povežeta” z ločeno jekleno konstrukcijo razgledne ploščadi. Jeklene nosilce na rastru 4m ter sovprežno konstrukcijo profilirane pločevine z betonom, podpirajo jekleni stebri premera 260mm. Ploščad je vpeta v AB nosilce obeh objektov. Konstrukcija je toplotno izolirana, da se preprečijo toplotni mostovi in nosi le samo sebe. V 2. nadstropju se konstrukcijski sistem zamenja, saj se spremeni tudi program. Armirano-betonska konstrukcija dveh nadstropij predstavlja nekakšen podstavek za štiri lesene volumne stanovanj v višjih nadstropjih.

Na strehah objektov so predvideni tako imenovani zeleni travniki z intenzivno zazelenitvijo. Strešna konstrukcija, to je lesena križno-lepljena plošča debeline 25cm, mora prenašati obremenitve 60cm substrata. KLH plošča te obremenitve prenese, saj je podprta na rastru 4m.

SCENARIJ B: KLETNA ETAŽA V primeru scenarija B, kjer se pod stavbo nahaja podzemna garaža, je konstrukcija kletne etaže armirano-betonska. Celotna konstrukcija garaže je v zemlji ter podpira celotno pritličje, skupaj z nadstropji ter zelenimi strehami. Potemtakem je kletna konstrukcija najmočnejša, saj nosi največ obremenitve, kar pomeni, da lesen konstrukcijski sistem v tem primeru ni ustrezen zaradi neracionalne rabe konstrukcijskega materiala. Parkirna mesta so organizirana med konstrukcijskimi stenami, katerih raster narekujejo stebri v prvih dveh etažah ter stene v višjih nadstropjih. Obtežba se prenaša preko sten in armiranobetonskih jeder proti tlom, kjer jo v kleti prevzamejo armirano-betonske stene, ki jo prenesejo na armirano-betonsko temeljno ploščo.

114

shema konstrukcije v podzemni garaži

shema konstrukcije v večjih stanovanjskih enotah

AKSONOMETRIČNI PRIKAZ KONSTRUKCIJE

Vse dimenzije konstrukcijskih elementov so zastavljene okvirno, z zavedanjem, da je za pravo določitev dimenzij potreben natančen izračun z upoštevanjem vseh dejavnikov ter obremenitev.

armirano-betonska strešna plošča jedra (d=16cm) AB jedro je požarno ustrezno ter prevzema več horizontalnih obremenitev

stene armirano-betonskega jedra (d=25cm) lesena križno-lepljena strešna plošča (d=25cm) podprta na 4m in nosi 60cm substrata

lesena križno-lepljena strešna plošča (d=25cm) lesena križno-lepljena atika (d=18cm)

križno-lepljena zunanja stena stanovanj (d=14cm) lesene križno-lepljene stene atrija (d=14cm) pomaga pri prevzemanju horizontalnih obtežb

medetažna križno-lepljena plošča (d=18cm)

medetažna armirano-betonska plošča (d=20cm) križno lepljene stene med stanovanji (d=14cm) so dodatno zvočno izolirane

armirano-betonske stene jedra (d=25cm) sprejemajo horizontalne obtežbe ob potresu

jeklene natezne palice na katere so dodatno obešene plošče zunanjega jedra

križno-lepljena zunanja stena stanovanj (d=14cm) prispeva k zavetrovanju stavbe

jekleno paličje (h=1m) dodatno nosi konzolni del, je del ograje vrta nad konzolo

jekleno paličje (HEA 200, HEA 120) nosi konzolni del objekta

armirano-betonski kontinuirani nosilci (h=44cm) armirano-betonski stebri (36/36cm) sovprežna konstrukcija (profilirana pločevina 8-12cm + 5cm betona) talna ter stropna plošča konzolnega dela stavbe, lažja konstrukcija

medetažna armirano-betonska plošča (d=20cm) ločena jeklena konstrukcija jekleni nosilci (HEA 200) + jekleni stebri (Ø 260, Ø200)

armirano-betonske stene jedra (d=25cm) sprejemajo horizontalne obtežbe ob potresu

armirano-betonska temeljna plošča (d=40cm) z dodatno armaturo pod AB stebri

armirano-betonski stebri (36/36 cm) armirano-betonski nosilci (36/44cm)

dvignjeni pod nad temeljno ploščo (h=50cm) stanovanjske enote so dvignjene nad nivo pešca z dvignjenih podom, pod katerim so inštalacijski vodi

armirano-betonska stena (d=40cm) pomaga pri nošenju konzolnega previsa ter podpira stopniščno ramo

115

MATERIALNOST

KONSTRUKCIJSKI MATERIAL Objekt je volumensko ter programsko razdeljen na dva dela. Spodnji del javnega programa, ki ga določajo zunanji prostori, ter zgornji stanovanjski del, ki zajema štiri med sabo ločene volumne. Takšni delitvi sledi tudi uporaba konstrukcijskega materiala. V spodnjem delu objekta je uporabljen armiran beton, saj objekt zaradi obsega potrebuje močno bazo, ki lahko nosi obremenitve. V območju stanovanj pa je predviden konstrukcijski material les. Les je trajnosten ter ekološki material, zato je njegova uporaba v stanovanjskem delu objekta več kot ustrezna. Kot vertikalna konstrukcija so uporabljene križno-lepljene plošče (KLH), ki so lažje od masivne armiranobetonske konstrukcije, hkrati pa bolj potresno odporne od okvirne lesene konstrukcije. KLH plošče so namreč tudi zelo lahke, zato je obtežba stanovanj na pritlični del manjša.

S 146 Križno-lepljena lesena plošča z že izdelanim stikom

S 147 Armirano-betonska plošča v izdelavi

S 148 Primer fasadnih plošč Eternit.

S 149 Primer steklene fasade na enotnem rastru.

S 150 Primer fasade z logiko odprtih in zaprtih prostorov.

S 151 Primer perforirane in polne fasadne plošče.

KLH plošče so predpripravljene v tovarni, z vsemi potrebnimi odprtinami, ter na lokaciji hitro sestavljene skupaj, zato je gradnja zelo učinkovita.

STAVBNI OVOJ Pritlični del javnega programa je zasnovan čimbolj fleksibilno, kar pomeni, da se lahko v prostore naseli kopica različnih vsebin. Kot odziv na programsko raznolikost pa je fasadni ovoj kot kontrast povsem anonimen. Osnovan je na rastru enega metra, s sistemom stojka-prečka, ki omogoča hitro zamenjavo fasadnih elementov. Tako fasada oživi in se prilagaja programu v prostoru. Steklo lahko v vsakem trenutku zamenja poln ali pa transparenten panel in obratno. Steklo omogoča optične povezave med prostori ter omogoča poglede v zunanje prostore, hkrati pa daje občutek pretočnosti pritličnega prostora. Fasada pritličnih stanovanj je zasnovana na enak način, saj obstaja možnost, da tudi stanovanja zamenja drug program. Uporabljen je sistem Eternit fasadnih panelov, urejenih na rastru enega metra, v okviru katerega se pojavljajo potrebne okenske odprtine. Kot kontrast transparentnemu “podstavku” pa je fasada stanovanjskih volumnov bolj kompaktna, vendar v primerjavi s staromeščanskimi stavbami deluje lahkotno. Uporabljeni so perforirani fasadni paneli Efasal, ki s svojo valovito obliko drobijo velike površine ter ustvarjajo kontrast med starim in novim, ter javnim in zasebnim. Paneli so dobro odporni na vremenske razmere ter se lahko hitro zamenjajo v primeru sanacije objekta. Fasada je zasnovana kot opna, znotraj katere se gibajo stanovanjski volumni. Valoviti perforirani paneli z “okenskimi” odprtinami so napeti čez terase in ganke, ter ponoči, ko prižgemo luči, ustvarjajo povsem drugačno podobo stavbe.

116

BIVALNO UGODJE

ZASNOVA SISTEMOV Bivalno ugodje v stavbi je zagotovljeno v prvi vrsti s primerno arhitekturno zasnovo objekta. Stanovanja so dvojno orientirana, kar zagotavlja dobro osenčenost prostorov, hkrati pa je z velikimi okenskimi odprtinami omogočeno zračenje.

zelena streha dobro izolira stavbo uravnava tudi vlago

vse okenske odprtine stanovanj se odprejo in imajo nameščena zunanja senčila

gank pomaga pri senčenju stavbe, ter tako pripomore k hlajenju stavbe, ustvarja svojo mikroklimo steklena fasada se odpira ter se tako naravno prezračuje, nameščena so zunanja senčila

Vsi prostori - tako javni kot stanovanja - se ogrevajo s pomočjo talnega ogrevanja. Ogrevanje je predvideno s priključitvijo na plinovod, saj je v Celju razširjeno dalinjsko ogrevanje. V objektu torej ni potrebna kotlarna, s čimer prihranimo prostor. S plinifikacijo Celja, ko se je zmanjšalo število kurišč na trda goriva, se je kakovost zraka v mestu zelo izboljšala. Glavni vir toplote v mestu je Toplarna Celje, ki se nahaja v Trnovljah. V prostorih javnega programa je predvideno mehansko prezračevanje. V stanovanjih pa dodatni sistemi hlajenja niso potrebni, saj se enote zadostno hladijo z učinkovitim sistemom prezračevanja, senčenja ter z dovolj toplotne izolacije na fasadi. Mokra jedra stanovanj so po etažah organizirana z minimalnimi odstopanji, saj spuščeni stropovi omogočajo neoviran potek inštalacij z ustreznim padcem po prostoru. Inštalacijski jaški se zbirajo ob nosilnih stenah, ki vodijo do tal.

dvojna orientiranost stanovanj ne zagotavlja le dobre osvetljenosti bivalnih prostorov temveč tudi zračenje - naravno prezračevanje prostorov

zmanjšanje vpliva hrupa na najmanj 8dB - v hrupnih mestih še posebej zaželjeno zeleni travnik ustvarja svojo mikroklimo

Stavba se senči na dva načina: z vgrajenimi zunanjimi senčili ter s pomočjo ganka, ki poteka znotraj fasadnega ovoja - hkrati pa v tem primeru nastane vmesni prostor, ki ima svojo mikroklimo in predstavlja dodaten pas izolacije. V primeru podzemne garaže je predviden sistem mehanskega prezračevanja.

ZELENE STREHE Vse štiri ravne strehe objekta so zazelenjene, na njih uredijo skupni “travniki” ter zasebni vrtovi pri stanovanjskih enotah z atriji. Zelene strehe so eden izmed najbolj energetsko učinkovitih sistemov, saj ustvarjajo mikroklimo in tako preprečujejo pregrevanje ter hlajenje stavbe skozi streho. S tem zmanjšujejo stroške ogrevanja in prispevajo k varčevanju z energijo. Prav tako preprečujejo kondenzacije vodnih par v konstrukciji. Z okolijskega vidika nudi zelena streha učinkovito zaščito ter pomaga pri obvladovanju neurij. Med drugim prispeva tudi k zmanjšanju hrupa prehod zvoka se namreč zmanjša za najmanj 8 dB. Zelena streha pa je med vrstami streh ena najbolj požarno varnih, ob predpogoju, da je vegetacija pravilno vzdrževana. Je eden izmed najbolj trajnostnih sistemov, saj proizvodnja zelene strehe ne porabi veliko energije, prav tako pa je njen material (zemljo, vegetacijo..) mogoče popolnoma reciklirati. Predviden je drenažni sistem z zbiralnikom vode, katera se kasneje uporabi za vzdrževanje vseh zelenih zunanjih površin ob in na objektu (parka, otroškega igrišča, travnikov na strehi ter zelenjavnih vrtov).

s pomočjo drenažnega sistema se zbira deževnica in se uporabi za vzdrževanje zelenih površin

Nenazadnje pa zelene strehe v splošnem pripomorejo k izboljševanju zraka v urbanem okolju in zagotavljajo boljše bivalno okolje vseh prebivalcev mesta.

117

POŽARNA VARNOST

Pri načrtovanju požarne varnosti večstanovanjske stavbe sta bila upoštevana Tehnična smernica TSG-1001:2010, ki obravnava Požarno varnost v stavbah, ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS št. 31/04 ). Stavba v skladu s temi predpisi omogoča varen umik ljudi na prosto v primeru požara ali drugih nevarnosti.

RAZVRSTITEV PROSTOROV NA POŽARNO ZAHTEVNOST

Požarna varnost je v pravilniku razdeljena na naslednje zahteve: - širjenje požara na sosednje objekte - nosilnost konstrukcije in širjenje požara po stavbi - evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje - naprava za gašenje in dostop gasilcev

Vsi gradbeni ukrepi, ki so upoštevani pri projektu, zagotavljajo ustrezno požarno varnost le ob predpostavki ustrezno uvedenih in izvajanih organizacijskih ukrepov v času uporabe stavbe. Pri tem so pomembni vsi sistemi za javljanje ter alarmiranje, kot tudi vse preventivne ukrepe v času gradnje.

GLEDE

Objekt je razdeljen na več okvirnih programskih sklopov, ki pa se ne delijo nujno po nadstropjih, temveč se med sabo prežemajo. Vsi programi so v projektu zasnovani okvirno, glede na oceno trenutnega stanja v mestu, hkrati pa zasnova omogoča popolno prilagajanje novim potrebam mesta ter zamenjavo dejavnosti v vsakem prostoru prvih dveh nadstropij. Višja nadstropja so namenjena zgolj stanovanjem ter zunanjim skupnim površinam (povezovalni gank ter strešne terase). Program lahko torej, z upoštevanjem predlagane razporeditve dejavnosti v projektu, uvrstimo med: 122 – Upravne in pisarniške stavbe V pritličju sta predvidena dva pisarniška prostora, ki se raztezata čez dve nadstropji. Nahajata se v različnih stavbah, skupaj pa zavzemata 730m 2 bruto tlorisne površine. V primeru da pa se celotno pritličje s prvim nadstropjem uporabljata za poslovne namene, obstaja možnost, da se v prostorih nahaja več kot 100 ljudi ter le ti prostori predstavljajo bruto tlorisno površino, večjo od 1000m 2. 12112 – Gostilne, restavracije in točilnice V pritličju je predvidena manjša kavarna, ki pa ne zadošča merilom za požarno zahtevno stavbo, saj obsega le 200m 2 bruto tlorisne površine. 123 – Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti V pritličju je predvidena manjša trgovina, ki pa ne zadošča merilom za požarno zahtevno stavbo, saj obsega le 180m 2 bruto tlorisne površine. 11211 – Večstanovanjske stavbe So stavbe z več kot 10 stanovanji in se uvrščajo med požarno zahtevne stavbe, saj je v kompleksu 31 stanovanj.

POVRŠINE ZA GASILCE Mednje štejemo dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila ter postavitvene in delovne površine za gasilska vozila. Lahko se nahajajo na parceli stavbe ali pa na javnih prometnih površinah okrog stavbe. Površina za gasilce je predvidena v osrednjem atriju stavbe kjer lahko preko podhodov gasijo stavbo z vseh strani v radiju 40m (gasilska cev je dolga 40m). V neposredni bližini se nahaja tudi hidrant - na Kocenovi ulici - ki poskrbi za zadostno oskrbo z vodo. Najbližja poklicna gasilska enota v Celju je oddaljena le 2,5km, kar pomeni, da lahko gasilci do lokacije prispejo v največ 7 minutah.

intervencijska pot gasilcev gašenje z gasilsko cevjo (do 40m) prostor za intervencijo in gašenje

zbirno mesto hidrant

ZBIRNO MESTO Zbirno mesto, ali varno mesto, je mesto na prostem, na pripadajočem ali javnem zemljišču izven stavbe, kjer uporabnikov stavbe požar ne ogroža. Nahaja se v bližini vseh izhodov iz komunikacijskih jeder, ob parku in na dvoriščih sosednjih stavb. 118

požarna cona izhod iz stavbe smer umika

Shema požarne varnosti v pritličju S

M 1:500

10M

POŽARNI SEKTORJI 1. nadstropje

V primeru scenarija B, kjer ima objekt tudi podzemno garažo v kletni etaži, le ta predstavlja svoj požarni sektor s štirimi izhodi v požarno varna stopnišča, ki vodijo k izhodu na prosto.

2. nadstropje

V pritličju predstavlja vsak javni ali zasebni prostor svoj požarni sektor. Ti prostori imajo vsi po dve etaži z notranjim stopniščem, ki ni požarno varno, zato celotne dvoetažne enote predstavljajo posamezne požarne sektorje, ki imajo izhode neposredno na prosto. Vsaka stanovanjska enota v višjih nadstropjih, bodisi enoetažna ali dvoetažna enota, predstavlja posamezen požarni sektor, ki ima izhod na požarno zaščiten gank ali pa požarno zaščiteno stopnišče.

EVAKUACIJA Evakuacijska pot, oziroma pot umika, je najkrajša možna pot, po kateri je mogoč umik uporabnikov iz katerekoli točke v stavbi do izhoda na varno mesto.

3. nadstropje

Evakuacijska pot je v vseh požarnih sektorjih v mejah maksimalne dopustne dolžine, torej nikjer ne presega 20m oziroma 35m.

4. nadstropje

Širina vrat ustreza zahtevam standarda, prav tako tudi širine stopnišč ter gankov, ki so večje od 1,2m. Vsa vrata se odpirajo v smeri evakuacijske poti, ter tako omogočajo hitro ter varno evakuacijo ljudi v primeru požara ali druge nevarnosti.

FASADA + PODPORNI SISTEMI Fasada stavbe ima aluminijasto podkonstrukcijo, zato ni potrebno upoštevati zahtev, ki veljajo za fasade z leseno oblogo. Kot fasadna izolacija pa je uporabljena negorljiva toplotna izolacija - kamena volna. 5. nadstropje

Ker ima stavba leseno konstrukcijo, je povsod vgrajen šprinkler sistem, skupaj z avtomatskimi javljalci požara (sistem AJP). Lesene KLH plošče med stanovanji pa so zaščitene s Knauf ploščami, navkljub debelini 14cm, kar zadostuje zahtevam o nosilnosti materiala v primeru požara. S

M 1:500

10M

119

GRAFIÄ&#x152;NI DEL

Mestna četrt Center Celje Kare 3 reka Savinja zelene površine projekt

122

SITUACIJA S

ŠIRŠI PREGLED SITUACIJE M 1:5000

100

200M

91m

62m

123

STA

NET O UL IC A

Širše območje: kare 3 Mestne četrti Center Ožje območje: osrčje kareja 3 dostop za motorni promet dovozna pot za motorni promet dostop za nujno pomoč dovozna pot za nujno pomoč Kvadratura obravnavanega območja: 3 815, 9 m 2 T IC

Cel

GL AV T R NI G

21,69

gla

sbe šol na a

SLOMŠK OV TRG

124

EŽ

cerkev Sv. D anije l

GUBČEV A UL ICA

SITUACIJA

M 1:500

P R E Š E R NO V A UL ICA

10M

20M

KREKOV TRG

dv iž ni k oličk i

Hot el Evropa

Celjsk i d o m

61,90 52,24

no v st anov anjsk i k omplek s MERX

+6,90 P1 P1

+14,59

+20,20

39,98

+17,79

OSREDNJI A T RIJ

objekt, ki se ohrani

PARK

KOCE NO

22,17

+6,90

na pl om

Z apr t o dv or iš če OPA T IJE

+7,00

50,58

SKO I GRIŠČ

a mes t

+14,59

NA D A

iz ir an

nov prehod

+17,00

obstoječi zid

MIK R OPR OME

RKAR

RAZLAGOV A UL ICA

+7,40

+14,59

90,55

V A UL ICA

+6,90

KOŠA

ev it al

OŽJI PREGLED SITUACIJE

B1 2

OGRA JEN VRT OPA T IJE objekt, ki

dvižni količki

se ohra ni

PL ET ERŠNI

20,27

K OV A UL ICA

V ODNI TRG

VRTE C Tončk e Čeč ev

125

pr ehoden A T RIJ

M 1:250

10M

obstoječe novo vhodi v stavbe dovozna pot motornega prometa dovozna pot nujne pomoči

K V A DRA T URE: PRIT L IČ JE Šif ra

Ime prostora

Površina

Ekološki otok

16,40

Ekološki otok

16,20

H1-0

Vrt s stopniščem

10,50

H1-1

Vetrolov

2,22

H1-2

Bivalni prostor

31,64

H1-2.1

Kuhinjska niša

6,17

H1-2.2

Kabinet

5,69

H1-3

Dnevni wc

1,56

H2-0

Vrt s stopniščem

10,50

H2-1

Vetrolov

2,22

H2-2

Bivalni prostor

31,70

H2-2.1

Kuhinjska niša

6,17

H2-2.2

Kabinet

5,69

H2-3

Dnevni wc

1,56

Komunikacijsko jedro

29,09

Komunikacijsko jedro

23,36

Komunikacijsko jedro

24,61

Komunikacijsko jedro

23,71

JP1

Sejna soba

101,59

JP1-2

4,79

JP1-3

Manjša shramba

2,28

JP2

Kavarna

101,59

JP2-2

4,79

JP2-3

Manjša shramba

2,28

JP3-1

Trgovina

82,34

JP3-2

4,02

JP3-3

Shramba

8,60

Kolesarnica

32,33

Kolesarnica

32,20

PP1-1

Poslovni prostori s stopniščem

75,58

PP1-2

7,88

PP1-3

Čajna kuhinja

6,57

PP1-4

Arhiv

6,66

PP2-1

Poslovni prostori Socio

136,97

PP2-3

8,22

SH1-0

Vrt

6,73

SH1-1

Vetrolov

3,59

SH1-2

Domača pisarna

24,70

SH1-3

Dnevni wc

3,66

SH1-4

Stopnišče

6,57

SH2-0

Vrt

6,73

SH2-1

Vetrolov

3,59

SH2-2

Domača pisarna

24,70

SH2-3

Dnevni wc

3,66

SH2-4

Stopnišče

6,57

SP1

Shrambe

63,98

SP2

Delavnica

33,21

Č1

Prostor za čistila

6,56

Č2

Prostor za čistila

4,27

Č3

Prostor za čistila

4,21

Č4

Prostor za čistila

4,27

neto bruto

pr ehoden A T RIJ

32,60

57,78

57,79

100,77

108,66

AV GL

64,53

94,96

pr ehoden A T RIJ

96,69 145,19

45,25

Rev it

aliz ir ana m est na plom ba

45,25

K OŠ A R K A R S K O IGRIŠČE

1.074,68 m2 1.232,07 m2

Šifre: H = Hiša dupleks JP = Javni program PP = Poslovni prostor SH = SO - HO (small office - home office) dupleks SP = Skupni prostor

Obs

komunikacije skupno javno poslovno dupleks

126

SL OMŠK OV TRG C e r k e v Sv. D anijela

t oje

či zi d

t er ase s p e rgolo

nov e vrstn e hiše St anov anjs ki k omple ks MERX

2,00

4,00 0,35

4,00

16,73 0,35

7,65

3,65

8,00 0,35

7 8,00 8,25 7,70

3,27

7,65

0,35

0,25

8,00 8,23 7,70

0,25

Č1

0,35

JP1-3

SP2

PARK

3,70

4,00

8,25 0,35

4,00 4,25 3,75

JP2-3

3,65

4,00

40,73

2,00 2,00 1,99 0,35 1,69 0,25

TLORIS PRITLIČJA

nov i s t ano v anjsk i blo k St anov anjs ki k omple ks MERX

KREKOV TRG

z elenjav ni vr tovi v r st n ih hiš

JP2-2

SP1

JP1-2

0,25

4,00 4,48 3,75

Č2

klop

JP2

JP1

pošt ni nabir alnik i

0,35

32,75

4,00 3,29 3,70

odpr t o jedr o

H1-1

+0,50

H1-2.1 H1-0

H1-2

PP1-4

H1-3

K O C E NO V A UL ICA

7,70

8,00

4,46

±0,00

0,25

PP1-1 ±0,00

m o ž n o s t de lit v e pr os t or a v k abinet

prostor k av ar ne

novo dr ev o

7,79 0,35

H1-2.2 g

prostor za kolesa

H2-2.2 OSREDNJI A T RIJ

8,00

z e l e ni "buf f e r " pr ed st anov anji

7,70

PP1-2 H2-2

H2-3

4,48

H2-0 PARK 0,35

+0,50

H2-1

H2-2.1

±0,00

v elik a k l o p

PP1-3

Č3

SH1-3

SH2-3 SH2-2

obst oječ e dr ev o

0,35

JP3-2

+0,50

SH2-0

±0,00

3,65

klop

nov prehod

0,00

PP2-3 0,35

PP2-3

e' 4,00

MIK R O PRO MEN ADA ±

3,70

0,25

3,75 4,48 4,00

OGRA JEN VRT OPA T IJE

3,70 3,27 4,00

J4 ±0,00

0,25

Č4

pošt ni nabir alnik i

32,74

odpr to jedr o

c v et lič na g r e da o b z idu

klop

12,25 4,00

PP2-1

7,65

±0,00

4,00

7,70 6,40 8,23

0,25 4,00

3,75 4,48 4,00 4,48

0,25

3,69 3,27 4,00 3,27

B1 0,36

3,64

0,35

4,00

12,75 12,75

0,35

4,00

h' 4,00

0,35 1,83

0,35

OBSTOJEČI ZID

Z apr t o dv or iš č e OPA T IJE

12,75

SH2-1

±0,00

JP3-1

JP3-3

SH2-4

7,65

SH1-4

n o v a k or it a z r ožami

+0,50

8,00

SH1-2

SH1-1

0,35

st ojala za kolesa

igrala

SH1-0

4,00

NA DK RIT PROSTOR

7,65 0,35

8,00

6' 7'

klop

dvižni količki VEČSTANOVANJSKI OBJEKT V CELJU : IDEJNA ZASNOVA UREDITVE OBMOČJA KAREJA 3 V MESTNI ČETRTI CENTER KOT DEL VIZIJE RAZVOJA MESTNEGA SREDIŠČA V CELJU Jona Rak Koceli I UL FA I EMŠ Arhitektura I Ljubljana I Magistrsko delo I 2018

127

M 1:250

10M

obstoječe novo

K V A D R A T U R E : 1. N A D S T R O P J E Šif ra

Ime prostora

Površina

H1-4

Hodnik s stopniščem

14,98

H1-5

Ločen wc

1,56

H1-6

Kopalnica

6,83

H1-7

Garderoba

5,17

H1-8

Spalnica

14,98

H1-9

Soba

11,92

H1-10

Soba

11,74

H1-11

Soba

11,90

H1-12

Loža

7,74

H2-4

Hodnik

15,21

H2-5

Ločen wc

1,56

H2-6

Kopalnica

5,34

H2-7

Spalnica

12,69

H2-8

Soba

16,53

H2-9

Loža

8,39

Komunikacijsko jedro

31,84

Komunikacijsko jedro

22,61

Komunikacijsko jedro

26,80

J-4

Komunikacijsko jedro

23,66

JP1

Sejne sobe

64,21

JP1-2

3,24

JP1-3

Manjša shramba

5,31

JP2

Pisarna

64,21

JP2-2

3,24

JP2-3

Manjša shramba

5,29

JP3-1

Trgovina

58,55

PP1-1

Poslovni prostori s stopniščem

75,58

PP1-2

8,38

PP1-3

Čajna kuhinja

6,03

PP1-4

Arhiv

6,08

PP1-5

Direktor

23,71

PP2-1

Poslovni prostori Socio

130,51

PP2-2

Tečaji in delavnice

94,00

PP2-2

Vhodni prostor

11,25

PP2-3

8,22

PP2-4

Shramba

10,72

PP2-5

Direktor

16,53

SH1-5

Bivalni prostor z jedilno mizo

16,56

SH1-6

Kuhinja

4,73

SH1-7

Kopalnica

4,46

SH1-8

Spalnica

11,85

SH1-9

Hodnik

4,61

SH2-5

Bivalni prostor z jedilno mizo

16,65

SH2-6

Kuhinja

4,73

SH2-7

Kopalnica

4,46

SH2-8

Spalnica

11,85

SH2-9

Hodnik

4,61

SP1

Shrambe

64,60

SP2-1

Vhodni prostor

8,30

SP2-2

Garderoba

22,34

SP2-3

Telovadnica

95,75

SP3-1

Varstvo otrok

70,96

SP3-2

8,24

SP3-3

Čajna kuhinja

5,99

SP4

Pralnica bralnica

46,03

Č1

Prostor za čistila

6,56

Č2

Prostor za čistila

4,27

Č4

Prostor za čistila

4,27

neto bruto

86,82

59,72

104,91

72,76

72,74

119,78

271,23

42,21

126,39

85,19

1.268,33 m2 1.619,09 m2

Šifre: H = Hiša JP = Javni program PP = Poslovni prostor SH = SO - HO (small office - home office) stanovanje SP = Skupni prostor

komunikacije skupno javno poslovno dupleks

128

T L O R I S 1 . N A D S T R O PJ A 1

4,00

0,35

7,65

4,00 20,00 3,65

0,35

6 8,00

0,35

40,75

7,65

8,00 8,25 7,70

0,35

4,00 4,25 3,75

0,25

8,00 8,25 7,70

0,25

0,35

2,00 2,00

2,00 1,98

JP2 SP2-2

SP1

3,70

4,00

PARK

+3,70

0,25 4,00 4,25 3,75

JP1-2

JP2-3

JP1-3

JP1

+3,70

H1-12 H1-8

3,70

4,00

0,25

Č2

+3,70

JP2-2

SP2-3

SP2-1

JP1-3

SP2-2

8,25 0,35

Č1

JP2-3

3,65

4,00

0,35

PP1-5

H1-7

0,35

H1-9

H1-6

7,05

8,00

11,87

32,75

dv ov iš ins k i pr os t or

H1-5

H1-10

H1-4

PP1-1

+3,70

1,55

H1-11

PP1-4

H2-8 8,00 8,15 7,05

H2-4 H2-7

+3,70

OSREDNJI A T RIJ

PP1-2

±0,00

H2-5 PP1-3

H2-9

NA DK RIT PROSTOR

dv ov

SH1-5 SH1-9

SH1-6

išins

SH1-8

+3,70

ki pr osto

SH1-7

0,35

PARK

a' SH2-6

SP3-2

SH2-5

Obs t oje č e dr ev o

SH2-7

J3 7,65

+3,70

SP3-2

SH2-8

8,00

SH2-9

+3,70 0,35 16,25

SP3-3

SP3-1

0,35

SP4

3,70

J-4

+3,70

4,00

1,32 1,43 1, 00 0,25 4,25 4,00 36,75

Č4

PP2-3

PP2-3 0,35

PP2-2

3,65 12,05 4,00

PP2-1 PP2-4

e' 4,00

3,70

0,25

PP2-2

4,00

3,65

JP3-1

0,35

PP2-4

3,65

PP2-5

7,70 7,98

4,00

0,24

2' 3'

3,77 4,00

0,24 8,00

3,71 4,00

0,36

3,65 4,00

3,71 4,20 4,00

4,00

0,35

4,00

0,35

3,65 12,75

0,35 8,00

0,24

0,32

H2-6

3,65

0,35

6' 7'

129

M 1:250

10M

Konstrukcijski material: armirano-betonske stene lesene križno-lepljene stene

K V A D R A T U R E : 2. N A D S T R O P J E Šif ra

Ime prostora

Površina

Pokrit gank

33,87

Pokrit gank

34,00

Pokrit gank

35,03

Pokrit gank

27,19

Komunikacijsko jedro

25,66

Komunikacijsko jedro

26,60

Komunikacijsko jedro

25,47

Komunikacijsko jedro

32,25

M1-1

Vetrolov

2,10

M1-2

Bivalni prostor z jedilnico

12,15

M1-3

Kuhinja

5,73

M1-4

Kopalnica

5,37

M1-5

Spalnica

11,58

M1-6

Terasa z vrtom

27,75

M2-1

Vetrolov

2,10

M2-2

Bivalni prostor z jedilnico

12,15

M2-3

Kuhinja

5,73

M2-4

Kopalnica

5,37

M2-5

Spalnica

11,58

M2-6

Terasa z vrtom

27,75

M3-1

Vetrolov

2,10

M3-2

Bivalni prostor z jedilnico

12,15

M3-3

Kuhinja

5,73

M3-4

Kopalnica

5,37

M3-5

Spalnica

11,58

M3-6

Terasa z vrtom

27,75

M4-1

Vetrolov

2,10

M4-2

Bivalni prostor z jedilnico

12,15

M4-3

Kuhinja

5,73

M4-4

Kopalnica

5,37

M4-5

Spalnica

11,58

P1-1

Vetrolov

1,64

P1-2

Bivalni prostor s kuhinjo

17,14

P1-3

Kopalnica

4,70

P1-4

Spalnica in kabinet

13,06

P2-1

Vetrolov

1,58

P2-2

Bivalni prostor s kuhinjo

17,18

P2-3

Kopalnica

4,70

P2-4

Spalnica in kabinet

13,06

P3-1

Vetrolov

1,64

P3-2

Bivalni prostor s kuhinjo

17,14

P3-3

Kopalnica

4,70

P3-4

Spalnica in kabinet

13,06

P4-1

Vetrolov

1,58

P4-2

Bivalni prostor s kuhinjo

17,18

P4-3

Kopalnica

4,70

P4-4

Spalnica in kabinet

13,06

SH3-1

Vetrolov

2,11

SH3-2

Kuhinja z jedilnico

14,07

SH3-3

Dnevni wc

2,20

SH3-5

Spalnica

12,98

SH3-6

Terasa

8,47

SH4-1

Vetrolov

2,17

SH4-2

Pisarna

11,90

SH4-3

Dnevni wc

2,31

SH4-4

Stopnišče

12,58

SH4-5

Spalnica

12,40

SH4-6

Terasa

8,17

SP4

Skupni vrtovi

194,06

SP5

Prostor za druženje

103,14

SP6

Prostor za igro

143,85

130,09

109,98

64,68

36,93

36,54

39,83

VH1-1

Vetrolov

2,11

VH1-2

Kuhinja z jedilnico

16,89

VH1-3

Stopnišče

6,37

VH1-4

Bivalni prostor

12,98

VH1-5

Terasa

9,12

VH2-1

Vetrolov

2,11

VH2-2

Kuhinja z jedilnico

16,89

VH2-3

Stopnišče

6,37

VH2-4

Bivalni prostor

12,98

VH2-5

Terasa

8,47

VH3-1

Vetrolov

2,11

VH3-2

Kuhinja z jedilnico

16,89

VH3-4

Bivalni prostor

12,98

VH3-4

Stopnišče

6,37

VH3-5

Terasa

9,12

VH4-1

Vetrolov

2,17

VH4-2

Kuhinja z jedilnico

14,85

VH4-3

Stopnišče

6,21

VH4-4

Bivalni prostor

12,40

VH4-5

Terasa

8,84

VH5-1

Vetrolov

2,17

VH5-2

Kuhinja z jedilnico

14,85

VH5-3

Stopnišče

6,21

VH5-4

Bivalni prostor

12,40

VH5-5

Terasa

8,17

VH6-1

Vetrolov

2,17

VH6-2

Kuhinja z jedilnico

14,85

VH6-3

Stopnišče

6,21

VH6-4

Bivalni prostor

12,40

VH6-5

Terasa

8,17

VH7-1

Vetrolov

2,17

VH7-2

Kuhinja z jedilnico

14,85

VH7-3

Stopnišče

6,21

VH7-4

Bivalni prostor

12,40

VH7-5

Terasa

8,85

Č2

Shramba

4,27

Č4

Shramba

4,27

neto bruto

49,53

47,47

46,82

47,47

49,53

48,86

49,54

1.474,42 m2 1.726,95 m2

Šifre: M = Manjše stanovanje P = Prehodno stanovanje SH = SO - HO (small office - home office) stanovanje SP = Skupni prostor VH = Vrstna hiša

komunikacije skupno dupleks enoetažno stanovanje

130

T L O R I S 2 . N A D S T R O PJ A 1

2,00

4,00 3,30

10,85

4,00

7 8,00

4,06 3,92

0,14

4,00 4,25 4,25

3,96 3,82

0,14

3,96 3,82

8,00

4,26 3,92

0,14

2,00

plezalk a v is ok a pe r f or ir ana og r aja

b 4,00 3,79 3,79

"buf f e r " SK UPNI ZEL ENJA V NI VRTOVI

SH3-6

VH1-5

VH2-4

SH3-5

VH1-4

SP4

2,00 2,00 4,00

plezalk a

v is ok e v r t ne g r ede

SH4-4

VH2-2

VH1-3 VH1-2

SH3-3 J1

+6,90

Č2

VH2-3

VH3-2

SH3-2

VH3-1 VH2-1

SH3-1 VH1-1

0,25

VH2-5

VH3-4

4,00 4,12 3,75

VH3-5 VH3-4

+6,90

2,21 0,25 2,08

0,14

32,75

4,00 3,88 3,88

VH4-4

VH4-3 VH4-2

VH4-1

VH5-1

G1 A1

VH4-5 VH5-4

VH5-3 VH5-2

SH4-6

SH4-5

SH4-4

0,14

VH5-5

4,00 3,86

8,00

4,14 3,86

40,75

8,00 7,47 7,47

1,88 1,88

6,25

2,00 2,00

1,30

SH4-2

SH4-1

SH4-3 VH6-5 4,00 3,86

OSREDNJI A T RIJ

0,14

VH6-4

VH6-3 VH6-2

VH6-1

±0,00

niša s k lopjo

VH7-5 0,14

G2 A2 klop

P4-4

P3-4

P3-3

P4-2

prem ična ur ba opre na ma stoli

P3-2

P2-3

P4-1 P3-1

SP6

P1-3

P2-2

+6,90

+7,40

P1-4

8,00

"buf f er" c ona cvetl ič no k or it o

ig r al

P2-4

P4-3

0,14

+6,90

P1-2

10,27 11,01

SP5

P2-1 P1-1 zelen a niš a cvetl ič no k or it o

0,14 1,72 1,00 4,00 4,00

M1-1

M2-5

3,86

0,14

M2-3 M 2-2 M2-4 M2-1

M3-5

4,00

0,14 7,95

3,78

4,00

0,25

3,75

4,00

0,25 8,00

3,75

4,00 28,67

3,86

M3-1

M4-5 M4-3 M 4-2 M4-4 0,14

M4-1

10,27 12,73

4,00

0,14

8,00

0,14

3,88

0,14 16,71

M3-3 M 3-2 M3-4 0,14

4,00

3,85

M1-3 M 1-2 M1-4

M3-6

1, 0,25 43

M1-5

M2-6

24,35

1,32 0,25

4,00

+7,00

3,27 4,00

Č4 mi

4,00 12,36

sk up ni zase bni v rt

+6,90

M1-6

lka

5,45

pleza deln o tra v nat a povr šina z lon čnica

4,00

b' G3

3,86

VH7-1

4,00

PARK

VH7-3 VH7-2

0,14

VH7-4

4,00 3,86

8,00

0,14

6' 7'

131

M 1:250

10M

Konstrukcijski material: armirano-betonske stene lesene križno-lepljene stene

K V A DRA T URE: 3.NA DS T ROPJE Šif ra

Ime prostora

Površina

Pokrit gank

28,60

Komunikacijsko jedro

32,10

Komunikacijsko jedro

26,92

Komunikacijsko jedro

31,92

Komunikacijsko jedro

31,19

S1-1

Vetrolov

2,72

S1-2

Dnevni WC

2,57

S1-3

Pisarna

11,92

S1-4

Kuhinjska niša

6,19

S1-5

Bivalni prostor z jedilnico

30,30

S1-6

Kopalnica

7,00

S1-7

Spalnica

14,70

S1-8

Atrij

12,06

S2-1

Vetrolov

2,72

S2-2

Dnevni WC

2,57

S2-3

Soba

11,92

S2-4

Kuhinjska niša

6,19

S2-5

Bivalni prostor z jedilnico

30,30

S2-6

Kopalnica

7,00

S2-7

Spalnica

14,70

S2-8

Atrij

12,06

S3-1

Vetrolov

2,30

S3-2

Bivalni prostor s kuhinjo

37,18

S3-3

Soba

11,10

S3-4

Spalnica

10,72

S3-5

Garderoba

5,95

S3-6

Dnevni wc

1,63

S3-7

Kopalnica

7,61

S4-1

Vetrolov

2,30

S4-2

Bivalni prostor s kuhinjo

37,18

S4-3

Soba

11,10

S4-4

Spalnica

10,72

S4-5

Garderoba

5,95

S4-6

Dnevni wc

1,63

S4-7

Kopalnica

7,61

SH3-7

Kopalnica z ločenim wc-jem

6,81

SH3-8

Kuhinja z jedilnico

12,05

SH3-9

Bivalni prostor

13,00

SH3-10

Hodnik

8,40

SH4-7

Kopalnica z ločenim WC-jem

7,32

SH4-8

Spalnica

12,01

SH4-9

Hodnik

7,68

SH4-10

Kuhinja z jedilnico

12,24

VH1-6

Spalnica

13,00

VH1-7

Kopalnica z ločenim wc-jem

6,81

VH1-8

Knjižnica

8,85

VH1-9

Hodnik

8,40

VH2-6

Spalnica

13,00

VH2-7

Kopalnica z ločenim wc-jem

6,81

VH2-8

Pisarna

8,85

VH2-9

Hodnik

8,40

VH3-6

Spalnica

13,00

VH3-7

Kopalnica z ločenim wc-jem

6,81

VH3-8

Knjižnica

8,85

VH3-9

Hodnik

8,40

VH4-6

Soba

12,24

VH4-7

Kopalnica z ločenim WC-jem

7,32

VH4-8

Spalnica

12,01

VH4-9

Hodnik

7,68

VH5-6

Soba

12,24

VH5-7

Kopalnica z ločenim WC-jem

7,32

VH5-8

Spalnica

12,01

VH5-9

Hodnik

7,68

109,98

87,46

76,49

40,26

37,06

VH6-6

Kabinet

12,24

VH6-7

Kopalnica z ločenim WC-jem

7,32

VH6-8

Spalnica

12,01

VH6-9

Hodnik

7,68

VH7-6

Soba

12,24

VH7-7

Kopalnica z ločenim WC-jem

7,32

VH7-8

Spalnica

12,01

VH7-9

Hodnik

7,68

Č2

Shramba

4,27

Č4

Shramba

4,27

neto bruto

37,06

834,86 m2 1.102,71 m2

Šifre: S = Stanovanje VH = Vrstna hiša

komunikacije dupleks enoetažno stanovanje

132

T L O R I S 3 . N A D S T R O PJ A 1

2,00

4,00

4,00 12,73

4,00

8,00 7,24 0,14

3,92

8,00 8,26 0,14

3,82

4,00 4,25 3,75

0,25

8,00 8,25 0,14

3,82

3,92

0,14

4,00

VH3-6

8,15

SH3-9

VH2-6

VH1-6

4,00

+6,90

SH3-10

VH3-7 VH3-9 VH2-9 VH2-7

0,25

4,00 4,33 3,75

Č2

+10,10

4,00

3,88

VH3-8 VH4-8

VH4-9

SH3-8

VH2-8

VH1-8

VH4-6

VH4-7

3,86

VH5-8

VH5-9 VH5-6

VH5-7

0,14

SH4-8

SH4-9 SH4-7

SH4-10

0,14

OSREDNJI A T RIJ

VH6-8

VH6-9

±0,00

VH6-6

VH6-7

0,14

VH7-9

1' 2'

VH7-6

VH7-7

4,00

0,14

3,88

4,00

8,18 0,14

3,78

0,25

20,60 4,00 4,25 3,75

4,00

0,25

6' 4,00

8,18 0,14

3,78

S1-7

3,88

0,14

+6,90

S1-3

+7,40

S2-1 S1-8

S2-2

S2-6

S1-4

0,14 12,73

S2-4 S2-8 +10,10

S1-5

6,19

S1-1

0,14

S2-7 S2-3

8,00

S1-2

12,73

S1-6

S2-5

0,14

4,00

5,66

+6,90

+10,10

1,43

1,00 4,00 4,00

1,32 0,25

Č4

3,27 4,00 3,27

S3-4

3,85

+7,00

0,14

S3-3

3,86

S3-1

0,14 16,71

S4-5 S4 -7

4,00 20,71

S3-2

S4-6

S4-3

0,14

3,86

S4-4

4,00

S3-6

3,86

S4-2 S4-1

4,00

0,25

S3-5 S3 -7

4,00

VH7-8

0,14

3,86

8,00

3,86

0,14

24,58 8,00

20,25 3,86

0,14

VH1-9 VH1-7

0,25

SH3-7

+10,10

10,27 11,01

4,00

12,73

0,14

8,00

1,72

6' 7'

133

M 1:250

10M

Konstrukcijski material: armirano-betonske stene lesene križno-lepljene stene

K V A DRA T URE: 4 .NA DS T ROPJE Šif ra

Ime prostora

Površina

Pokrit gank

35,11

Komunikacijsko jedro

27,38

Komunikacijsko jedro

32,72

S7-1

Vetrolov

4,82

S7-2

Bivalni prostor s kuhinjo

43,47

S7-3

Kabinet

8,07

S7-4

Dnevni WC

2,41

S7-5

Kopalnica

6,09

S7-6

Soba

12,69

S7-7

Spalnica

15,74

S7-8

Kopalnica v spalnici

4,04

S8-1

Vetrolov

5,94

S8-2

Bivalni prostor s kuhinjo

40,69

S8-3

Kabinet

10,94

S8-4

Dnevni WC

2,41

S8-5

Kopalnica

5,85

S8-6

Soba

9,05

S8-7

Spalnica

12,80

S8-8

Kopalnica v spalnici

3,87

SP7

Zasebna terasa

222,72

SP8

Zelena streha - travnik

163,06

SP8-1

Zunanja kuhinja

39,05

SP9

Zasebna terasa

252,41

Č2

Shramba

4,27

Č4

Shramba

4,27

neto bruto

60,10

97,33

91,55

969,87 m2 1.102,71 m2

Šifre: S = Stanovanje SP = Skupni prostor

komunikacije skupno enoetažno stanovanje

134

T L O R I S 4 . N A D S T R O PJ A 1

2,00 2,00

12,73 4,00

4,00

6 7,27 8,00

4,00

3,92

8,00 8,23 0,14

3,82

20,71 4,00 4,25 0,25 1,73 0,20 1,82 0,25

8,00 8,23 0,14

3,82

3,92

0,14

2,00 2,00

0,14

+6,90

l e s e ne t er ase

4,00

8,15

4,00

P1 0,25

4,00 4,33 3,75

Č2

ZA SEBNA TERASA

+13,30

+14,59

SP9

4,00

S7-2

0,14

3,88

0,25

3,86

S7-1

S7-4

S7-6

S7-3

0,14

S8-8

20,25 3,86

24,58 8,00

S7-5

S8-7

S7-8

OSREDNJI A T RIJ

0,14

S7-7

3,86

S8-6

S8-5

±0,00

S8-3

0,90

4,00 5,64

4,00

20,60 4,00 7,53

4' 5' 6'

4,00 5,64

4,00

8,07 8,00

0,90

+6,90

a' ZASE BNA TERA SA

8,00

+7,40

+14,59

pult

12,73

SP7 za ža r

pleza

lka

8,00

1,32 0,25

+13,30

0,25

1,33

1,00 4,46 4,00

3,27

Č4

+6,90

3,98 3,95 4,00

SP8-1 +7,00

sk up na ku e ter hinja ase

f' 4,00 20,71

lesen

+17,59

12,30 4,00

0,14 3,86

TRAV NIK N A STRE HI SP8

h' 4,00

S8-2

S8-1

0,14

8,00

S8-4

135

M 1:250

10M

K V A D R A T U R E : 5. N A D S T R O P J E Šif ra

Ime prostora

Površina

Komunikacijsko jedro

26,76

SP10

Zelena streha - travnik

212,17

SP10-1

Zunanja kuhinja

39,05

Č2

Shramba

4,27

neto bruto

282,25 m2 312,90 m2

Šifre: SP = Skupni prostor

komunikacije skupno

136

T L O R I S 5 . N A D S T R O PJ A 1

2,00 2,00

4,00

12,73 4,00

6 7,27 8,00

4,00

3,92

8,00 8,23 0,14

3,82

20,71 4,00 4,25 0,25 1,73 0,20 1,82 0,25

3,82

8,00 8,23 0,14

3,92

0,14

2,00 2,00

0,14

+6,90

4,00

8,15

4,00

4,00 4,33 3,75

0,25

+17,79

+14,59

4,00

SP10-1

s k up na k uhinja

0,14

les ene ploš č adi

20,25 3,86

24,58 8,00

3,86

0,14

3,88

0,25

Č2

OSREDNJI A T RIJ

0,14

±0,00

3,86

0,14

1' 2' 1,19

4,00 5,35

4,00

20,60 4,00 7,53

4' 5' 6'

4,00 5,35

4,00 1,19

8,07 8,00

+6,90

8,00

+7,40

12,73

+14,59

4,00

c' 4,00 3,27

+6,90

B1 +17,00

1,00 1, 00 1,00 1,00 3,95 4,00

4,30 4,46 4,00

+7,00

4,00 20,71

+14,59

12,30 4,00

h' 4,00

T RA V NIK NA ST REHI +17,79 SP10

0,14

3,86

8,00

137

PREČNI PREREZ P1

PREREZ ČEZ NAJVIŠJI DEL STAVBE M 1:250

10M

komunikacije skupno javno dupleks

139

PREČNI PREREZ P2

PREREZ ČEZ OSREDNJI ATRIJ M 1:250

10M

komunikacije skupno poslovno dupleks enoetažno stanovanje

141

PREČNI PREREZ P3

PREREZ ČEZ KONZOLNI DEL STAVBE M 1:250

10M

komunikacije skupno poslovno enoetažno stanovanje

143

144

FASADA FV

VZHODNA FASADA STAVBE M 1:250

10M

145

+20,28

+15,59

+7,90

+3,00

±0,00

146

GSPublisherVersion 0.5.100.100

FASADA FZ

ZAHODNA FASADA STAVBE M 1:250

10M

+17,08

+15,59

+7,90

+3,00

±0,00

147

148

PROSTORSKI PRIKAZ OSREDNJEGA ATRIJA

149

S LOJ I V FA S A D N E M PA S U

S1 - ZELENA STREHA intenzivna zazelenitev strehe (visoko grmičevje) substrat drenažni filc drenažni sloj hidroizolacija toplotna izolacija XPS v naklonu - 1,5% KLH 7-slojna lesena križno-lepljena plošča zračni prostor (inštalacije in podkonstrukcija) mavčnokartonske plošče na spuščenem stropu SKUPAJ

H6 - GANK NAD STANOVANJEM / 60,0 cm / 2x 5,0 cm 2x 0,5 cm 27,0 - 15,0 cm 25,0 cm 11,6 cm 2x 1,2 cm 137,0 cm

H3 - GANK NAD POSLOVNIM PROSTOROM

zunanja talna obloga- lesene letve stojala za talno oblogo v naklonu hidroizolacija toplotna izolacija XPS rezana v naklonu - 1,5% paroprepustna folija KLH 5-slojna lesena križno-lepljena medetažna plošča toplotna izolacija XPS zračni prostor (inštalacije in podkonstrukcija) mavčnokartonske plošče na spuščenem stropu SKUPAJ

2,0 cm 2,0 - 5,0 cm / 8,0 - 4,0 cm / 18,0 cm 10,0 cm 5,6 cm 2x 1,2 cm 48,0 cm

S1.1 - POHODNA ZELENA STREHA ekstenzivna zazelenitev strehe (visoko grmičevje) / zunanja pohodna površina - lesene letve 2,5 cm stojala za talno oblogo v naklonu 6,0-8,0 cm podložni beton 7,0-5,0 cm nasutje 10,0 cm substrat 34,5 cm drenažni filc / drenažni sloj 2x 5,0 cm hidroizolacija 2x 0,5 cm toplotna izolacija XPS v naklonu - 1,5% 27,0 - 15,0 cm KLH 7-slojna lesena križno-lepljena plošča 25,0 cm toplotna izolacija XPS 10,0 cm paroprepustna folija / lesene letve (podkonstrukcija) 2,0 cm (2x3cm) stropna obloga - lesene deske 2,5 cm SKUPAJ

137,0 cm

V3 - ATIKA substrat drenažni filc hidroizolacija paroprepustna folija KLH 5-slojna lesena križno-lepljena plošča toplotna izolacija XPS paroprepustna folija horizontalna aluminijasta podkonstrukcija konzola z izolatorjem (zračni sloj) vertikalni aluminijasti T-profili perforirane fasadne plošče (ETERNIT Efasal) SKUPAJ

/ / 2x 0,5 cm / 18,0 cm 15,0 cm / 19,0 cm 4,0 cm 0,6 cm 38,6 cm

H5 - STROP NAD GANKOM talna obloga - hrastov parket cementni estrih s sistemom talnega gretja PE folija zvočna izolacija KLH 5-slojna lesena križno-lepljena plošča toplotna izolacija XPS v dveh slojih paroprepustna folija lesene letve (podkonstrukcija) stropna obloga - lesene deske SKUPAJ

50,5 cm

H4 - MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA talna obloga - hrastov parket cementni estrih s sistemom talnega gretja PE folija zvočna izolacija KLH 5-slojna lesena križno-lepljena medetažna plošča zračni prostor (inštalacije in podkonstrukcija) mavčnokartonske plošče na spuščenem stropu SKUPAJ

2,5 cm 7,5 cm / 4,5 cm 18,0 cm 15,6 cm 2x 1,2 cm 50,5 cm

H4.1 - MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA talna obloga - hrastov parket cementni estrih s sistemom talnega gretja PE folija zvočna izolacija KLH 5-slojna lesena križno-lepljena medetažna plošča toplotna izolacija XPS zračni prostor (inštalacije in podkonstrukcija) mavčnokartonske plošče na spuščenem stropu SKUPAJ

150

2,5 cm 7,5 cm / 4,5 cm 18,0 cm 14,0 cm(4cm+10cm) / 2,0 cm (2x3cm) 2,5 cm

2,5 cm 7,5 cm / 4,5 cm 18,0 cm 10,0 cm 5,6 cm 2x 1,2 cm 50,5 cm

zunanja talna obloga- lesene letve stojala za talno oblogo v naklonu hidroizolacija toplotna izolacija XPS rezana v naklonu - 1,5% paroprepustna folija armiranobetonska medetažna plošča toplotna izolacija XPS zračni prostor (inštalacije in podkonstrukcija) mavčnokartonske plošče na spuščenem stropu SKUPAJ

2,0 cm 2,0 - 5,0 cm / 8,0 - 4,0 cm / 20,0 cm 10,0 cm 11,0 cm 2x 1,2 cm 57,4 cm

H2.1 - MEDETAŽNA AB KONSTRUKCIJA talna obloga - hrastov parket cementni estrih s sistemom talnega gretja PE folija zvočna izolacija armiranobetonska medetažna plošča toplotna izolacija XPS zračni prostor (inštalacije in podkonstrukcija) mavčnokartonske plošče na spuščenem stropu SKUPAJ

2,5 cm 7,5 cm / 4,0 cm 20,0 cm 10,0 cm 11,0 cm 2x 1,2 cm 57,4 cm

H2.1 - MEDETAŽNA AB KONSTRUKCIJA talna obloga - hrastov parket cementni estrih s sistemom talnega gretja PE folija zvočna izolacija armiranobetonska medetažna plošča zračni prostor (inštalacije in podkonstrukcija) mavčnokartonske plošče na spuščenem stropu SKUPAJ

2,5 cm 7,5 cm / 4,0 cm 20,0 cm 21,0 cm 2x 1,2 cm 57,4 cm

H1 - TLA PROTI TERENU talna obloga - hrastov parket cementni estrih s sistemom talnega gretja PE folija toplotna izolacija XPS hidroizolacija armiranobetonska temeljna plošča hidroizolacija toplotna izolacija XPS hidroizolacija toplotna izolacija XPS podložni beton nasutje proti zmrzovanju

2,5 cm 7,5 cm / 4,0 cm 0,5 cm 40,0 cm 0,5 cm 10,0 cm 0,5 cm 10,0 cm 10,0 cm /

SKUPAJ

85,5 cm

FASADNI PAS

M 1:20 0

0.1

0.5

S1.1

1,5%

17,79 m

17,64 m

intenzivna zazelenite grmovnice, vzpenjalke, vrtnice ... +

17,65 m

mikroarmiran podložni beton

1,5%

18,79 m

gramozno nasutje

16,91 m

vroče cinkan L-kotnik rob zelenice +

15,94 m

15,80 m

aluminijasta fasadna podkonstrukcija konzola z izolatorjem

15,80 m

lesene letve na podkonstrukciji stropna obloga ganka

14,30 m

zaključna pločevina “okno” ganka

H4.1 +

13,30 m

13,15 m

12,97 m

12,80 m

H6 +

aluminijasta fasadna podkonstrukcija kotnik dimenzij 45x45 mm

13,28 m +

1,5%

13,17 m

perforirane vlakocementne fasadne plošče Eternit Efasal odkapni profil kovina, d=0,3cm

12,80m

zaključna pločevina zunanja senčila rolo senčilo v okvirju iz ALU pločevine

H4 +

10,10 m

9,95 m

podkonstrukcija okna okno s trojno zasteklitvijo

H5 +

10,25 m

odkapni profil kovina, d=0,3cm +

9,77 m

9,60 m

9,60m

7,90m

lesena obloga ganka letve d=2,5 vijačene na podkonstrukcijo podkonstrukcija vrat

trislojna zasteklitev steklena vrata z lesenim okvirjem

H2.1 +

6,90 m

6,75 m

6,55 m

6,32 m

H3 +

6,88m

1,5%

6,80m

6,36m

6,24m

odkapni profil kovina, d=0,3cm L-kotnik pritrditev zunanjega senčila podkonstrukcija spuščenega stropa

H2 +

3,70 m

3,55 m

3,35 m

3,12 m

3,70m

3,23m

L-kotnik pritrditev fasadnega panela fasadni panel emajlirano steklo z izolacijo

3,05m

sistem stojka-prečka npr. Schüco sistem zunanje senčilo rolo v aluminijastem ohišju

0,00 m

zunanji liti tlak metličen beton - proti zdrsu

- 0,15m

dvojna hidroizolacija

drenažna cev - 0,55m

podložni beton

- 0,75m - 0,85m

151

VIRI IN LITERATURA

SPLETNI VIRI

SPLETNI VIRI - PRAVNE OSEBE

KNJIGE

Jakoš, A. (2006). Ljubljana - faze urbanega razvoja. Urbani izziv, 17(1), 12-17. Urbani izzivi, 17(1), 12-17. Pridobljeno 31. 1. 2018 s spletne strani: http://www. jstor.org /stable/24920718

Braunsberger, F., Hlavaty, M., Schlamberger, N., Stevanovič S. (2010) Standardna klasifikacija dejavnosti 2008. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 15. 5. 2018 s spletne strani: http://www.stat.si/doc/pub/skd.pdf

Bugarič, B. (2006). Univerza in mesto: univerzitetne vsebine kot generator družbenega dogajanja. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.

Krelj, Z. (2007). Revitalizacija mestnega jedra Škofja loka. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Mariotti, J., Koželj, J. (2016). Po sledeh postsocialističnega prestrukturiranja mest: spreminjajoča se središča v srednje- in vzhodnoevropskih prestolnicah. Urbani izziv, 27(1), 27-36. Pridobljeno 21. 8. 2018 s spletne strani h t t p s : / / w w w . d l i b . s i / s t r e a m / U R N : N B N : S I : D O C5YJIPE55/9ca3f3cc-aa4c-40c3-961e-5351100b1252/ PDF Novak, J. (2018). Revitaliziranje mestnih središč s fizično prenovo javnega prostora: primer Celja. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Orožen, J. (1957). Posestna in gradbena zgodovina Celja. Ljudski odbor občine Celje. Pridobljeno 18. 6. 2018 s spletne strani: https://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-6STZRWPJ/ad7bcef0-54f1-4555971f-1daf1682bf4b/PDF Straus, M. (2014). Kritična analiza strategij slovenskih mest kulture: od neoprijemljivih ciljev k strateškemu načrtovanju in upravljanju. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Celostna prometna strategija Mestne občine Celje (2017). Pridobljeno dne 10.10. 2018 s spletne strani https://moc.celje.si/images/Projekti_v_teku/CPS/ publikacija-CPS-CE-low-res.pdf Cross-laminated timber (2018). KLH Massivholz GmbH. Pridobljeno dne 18. 9. 2018 s spletne strani https://www.klh.at/en/download/ pu bli c/K reuz lagen hol z/K LH_C ros s_L am inated_ Timber_2018.pdf. MVRDV. Silodam. Pridobljeno 12. 6. 2018 s spletne strani: https://www.mvrdv.nl/projects/SILODAM/. Podatki iz Poslovnega registra Slovenije v letih 2006-2017. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Pridobljeno 10. 5. 2018 s spletne strani: https://www.ajpes.si/Registri/ Poslovni_register/Porocila#b524 Podatkovna baza SI-STAT. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 18. 5. 2018 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog /statfile2.asp

Čerpes, I., Dešman, M. (2007). O urbanizmu: Kaj se dogaja s sodobnim mestom? Zbornik. Ljubljana: Krtina. Gajšek, M., Krušec T., Završnik M., Prelovšek, A., Šrot, B. (2005). Celje: 1999-2005 : pregled arhitekturno urbanističnih natečajev in delavnic. Strokovna monografija. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. Gehl, J. (2006). Life between the buildings : Using public space. Kopenhagen: Danish Architectural Press. Germadnik, J. (2007). Monografija Celje. Celje: Fit media. Goropevšek, B. (2001). Stoletje v Celju : 1900-2000. Celje: Fit Media d.o.o.

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. Uradni list RS, Št. 0071-80/2010

Goropevšek, B., Cvelfar, B., Gajšek, M. (2004). Pogled v urbanistični razvoj Celja. Celje: Zgodovinski arhiv Celje.

Straus, M. (2015). Strategija za mlade. Občina Idrija. Pridobljeno 17. 2. 2018 s spletne strani https://www. idrija.si/objava/69563

Register nepremične kulturne dediščine. Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno 8. 6. 2018 s spletne strani: http://giskd6s.situla.org / giskd/

Hočevar, M., Uršič M. (2007). Protiurbanost kot način življenja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Tomšič, M. (2004). Vpliv suburbanizacije na praznjenje mestnih središč - primer Ljubljane. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Sergison Bates architects. Mixed use development, Wandsworth. Pridobljeno 30. 10. 2018 s spletne strani: http://sergisonbates.com/en/projects/ mixed-use-wandsworth.

SPLETNI VIRI - ČLANKI

Stanovanjska statistika. Podatkovna baza Eurostat (2017). Pridobljeno dne 24. 10. 2018 s spletne strani https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/ index.php?title=Housing_statistics/sl.

Dnevnik d.d. (10. 11. 2010). Jazbinškov zakon: Za sto kvadratnih metrov veliko stanovanje na Miklošičevi le 1500 evrov. Dnevnik. Pridobljeno dne 22. 8. 2018 s spletne strani https://www.dnevnik.si/1042402047. Lorenčič, A. Gospodarska tranzicija v Sloveniji (19902004). Inštitut za novejšo zgodovino. Pridobljeno dne 22. 8. 2018 s spletne strani http://www.sistory. si/hta/ tranzicija/index-vpni.php?d=osrednjiprivatizacijski-zakon-%20in-njihove -glavne znacilnosti.html. Matos, U. (19. 3. 2003). Žrtve tranzicije. Mladina. Pridobljeno dne 22. 8. 2018 s spletne strani https:// www.mladina.si/94094/zrtve-tranzicije/.

SZ-1 (2003). Stanovanjski zakon. Uradni list RS, št. 69/03. SZ (1991). Stanovanjski zakon. Uradni list RS, št. 001-28/91. Pridobljeno dne 22. 8. 2018 s spletne strani https://www.uradni-list.si/_pdf/1991/Ur/ u1991018.pdf. Thomas Raynaud. 25 apartments. Pridobljeno dne 2. 7. 2018 s spletne strani https://afasiaarchzine. com/tag /thomas-raynaud/.

Vatovec Einspieler, V. (24. 4. 2017). Kakovostna stanovanja v jedru mesta. Pridobljeno 18. 7. 2018 s spletne strani https://www.vecer.com/kakovostnastanovanja-v-jedru-mesta-6259197. Voros, J. (24. 2. 2017). The Futures Cone, use and history. Pridobljeno 30. 9. 2018 s spletne strani https://thevoroscope.com/2017/02/24/the-futurescone-use-and-history/.

154

Bugarič, B., Bartol, M., Vovk, M., Goličnik, B. (2010). Urbanost : 20 let kasneje = Urbanity : 20 years later. Znanstvena monografija. Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.

Kocuvan Polutnik, A. (1985). Prenova starega mestnega jedra Celje. Celje: Zveza društev inženirjev in tehnikov območja Celje : Društvo urbanistov Celjske regije. Kos, D. (2002). Praktična sociologija za načrtovalce in urejevalce prostora. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Mlinar, Z., Kos, D., Hočevar, M., Trček, F. (2000). Local development and socio-spatial organization : trends, problems and policies: the case of Koper, Slovenia. Budapest: Open Society Institute. Stopar, I. (1973). Celje. Maribor: Obzorja. Uršič, M. (2003). Urbani prostori potrošnje. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Uršič, M., Hočevar M. (2007). Protiurbanost kot način življenja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

SLIKOVNO GRADIVO S 01 Stanetova ulica v Celju, 1960, URL: https://upload. wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0d/Stanetova_ ulica_v_Celju_1960.jpg/802px-Stanetova_ulica_v_Celju_1960. jpg, Pridobljeno dne: 15. 04. 2018 .......................................... 2 S 02 Urbana podoba Celja, URL: http://www.geopedia.si/#T105_ x499072_y112072_s9_b4, Pridobljeno: 4. 11. 2018 ................ 7 S 03 Urbana podoba Celja, URL: http://www.geopedia.si/#T105_ x499072_y112072_s9_b4, Pridobljeno: 4. 11. 2018 ................ 10 S 04 Mestno središče Celja, Krekov trg, URL: http://celjeinternational.com/wp-content/uploads/2017/11/Krekov-trg-web. jpg Pridobljeno dne: 17. 10. 2018 ........................................... 11

S 27 Poslovno-stanovanjska stavba Maksimiljana je zagotovila nova luksuzna stanovanja. Vir: Osebni arhiv ......................... 29 S 28 Prenovljena knjižnica z lapidarijem in kavarno je danes eden najživahnejših prostorov. URL: https://www.celje.si/sites/default/ files/styles/photo_gallery/public/cards/osrednja_knjiznica_celje. jpg?itok=NOA65MOM, Pridobljeno dne: 17. 10. 2018 ............. 29 S 29 Fontana na Krekovem trgu pred Celjskim domom, kot del prenove mestnega jedra. URL: http://www.luz.si/sites/ default/files/projects/02_celje-luz_2014_krekov-trg_016_2.jpg, Pridobljeno dne: 30. 09. 2018 .................................................. 29 S 30-S 86 Osebni arhiv ............................................................. 35 - 45

S 05 Tipična predmestna naselja enodružinskih hiš, Slovenija. URL: https://img.rtvslo.si/_up/upload/2016/03/24/65297804_ naselje4.jpg, Pridobljeno dne: 17. 10. 2018 ........................... 13

S 91 URL: https://i.pinimg. com/564x/5b/1a/22/5b1a2250b0aa01869350c9c8debcdee8.jpg, Pridobljeno dne: 09. 05. 2018 .................................................. 55

S 06 Nove stanovanjske soseske Zeleni gaj, tik ob razraščenih enodružinskih hišah, Ljubljana. URL: http://www. odprtehiseslovenije.org/wp-content/themes/enfold-child/ohs_ images/images/BRDO_OHS1.jpg, Pridobljeno dne: 17. 10. 2018 13

S 92 URL: https://i.pinimg.com/564x/b9/3d/2c/ b93d2c7b5e3702802fe962886c38cd83.jpg, Pridobljeno dne: 09. 05. 2018 .................................................................................... 55

S 07 Prenova Slovenske ceste v Ljubljani, povečanje ponudbe ter ureditev javnega prostora. URL: http://www.mirankambic.com/ images/slovenska_cesta/09_KAM3076slovenska.JPG, Pridobljeno dne: 29. 09. 2018 ...................................................................... 13 S 08 Obnova zunanjega prostora stare socialistične soseske v Velenju. URL: http://www.velenje.si/imagelib/12/default/ projekti/izvedeni/renewtown.jpg, Pridobljeno dne: 29. 09. 2018 15

S 93 URL: https://i.pinimg. com/564x/5b/06/42/5b0642ad4698463e213be2afd4000b65.jpg, Pridobljeno dne: 09. 05. 2018 .................................................. 55 S 94 URL: https://i.pinimg.com/564x/96/ d2/5d/96d25da00f3f476b2b03603b6ade4e27.jpg, Pridobljeno dne: 09. 05. 2018 ...................................................................... 55 S 87 URL: https://i.pinimg. com/564x/27/84/21/278421d70fc112f25cae60028f31e48e.jpg, Pridobljeno dne: 09. 05. 2018 .................................................. 55

S 09 Nakupovalno središče Planet Tuš ob Mariborski cesti, Celje. URL: https://triprabbits.com/wp-content/uploads/2018/06/ IMG_0262_N.jpg, Pridobljeno dne: 17. 10. 2018 ..................... 15

S 88 URL: https://www.spacing.com/ im.ashx?w=700&i=%2FImages%2F5379%2F5379_1%2F2. jpg&q=85&h=0, Pridobljeno dne: 09. 05. 2018 ........................ 55

S 10 Mc’Donalds franšiza v starem mestnem jedru Celja, 1995. Goropevšek, B. (2001). Stoletje v Celju. Celje: FIT MEDIA d.o.o. 15

S 89 URL: https://i.pinimg.com/236x/2f/ d6/11/2fd611c9a9805e3de91201c4be99d900.jpg, Pridobljeno dne: 09. 05. 2018 ...................................................................... 55

S 11 London Docklands, za urbaniste ter sociologe primer tipične gentrifikacije, za ekonomiste pa primer sitizacije. URL: https:// www.eastlondonhistory.co.uk/wp-content/uploads/2014/04/ canary-wharf.jpg, Pridobljeno dne: 29. 09. 2018 ................... 16 S 12 Prenova trga Martim Moniz v Lizboni, kjer so se z revitalizacijo ukvarjali predvsem v okviru fizične ter kulturne prenove historičnega dela mesta ter javnega prostora. URL: https://www.discoverwalks.com/blog/wp-content/ uploads/2016/05/praaa-martim-moniz.jpg, Pridobljeno dne: 29. 09. 2018 .................................................................................... 16 S 13 Park Superkilen, kot poskus revitalizacije javnega prostora, Nørrebro, Kopenhagen. URL: http://denmark.dk/~/media/ Denmark/Images/Lifestyle/Architecture/Superkilen/OverviewSuperkilen580.jpg?w=580&h=390&as=1,“ Pridobljeno dne: 29. 09. 2018 .......................................................................................... 16 S 14 Pomembno je sodelovanje s prebivalci ter različnimi strokami. Na sliki je prikazan utrinek urejanja javnega prostora s prebivalci — ekipa ProstoRož. URL: http://prostoroz.org/ wp-content/uploads/2018/03/4.jpg, Pridobljeno dne: 10. 10. 2018 17 S 15 “Stožec prihodnosti”. Voros, J. (24. 2. 2017). The Futures Cone, use and history. Pridobljeno 30. 9. 2018 s spletne strani https://thevoroscope.com/2017/02/24/the-futures-cone-use-andhistory/. .................................................................................... 18 S 16 Umestitev strateških korakov v primeru stožca. ............ 19 S 17 Upodobitev Celja, 1750. Goropevšek, B., Cvelfar, B., Gajšek, M. (2004). Pogled v urbanistični razvoj Celja. Celje: Zgodovinski arhiv Celje. ............................................................................... 22 S 18 Motiv iz Celja, danes Trg Celjskih knezov, 1961. URL: https:// upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/09/Motiv_iz_ Celja_-_desno_je_Stanetova_ulica_1961.jpg, Pridobljeno dne: 17. 03. 2018 .............................................................................. 22 S 19 Prazno mestno plombo je končno zapolnil objekt TIC-a Celje, 2016. URL: http://www.camperstop.si/wp-content/ uploads/2018/02/TIC_L3U9324_Andraz-PURG-1-1024x623.jpg, Pridobljeno dne: 17. 10. 2018 .................................................. 23 S 20 Pogled na Celje danes, posnetek s celjskega gradu. URL: http://www.camperstop.si/wp-content/uploads/2018/02/celje168960-foto-Matjaz-Jambrisko-1-1024x623.jpg, Pridobljeno dne: 17. 10. 2018 .............................................................................. 23 S 21 Franciscejski kataster, Celje (Stadt Zilli), 1825. URL: http:// giskd6s.situla.org/giskd/, Pridobljeno: 8. 10. 2018 ............... 24 S 23 Celje danes, ortofoto posnetek. URL: http://www.geopedia. si/#T105_x499072_y112072_s9_b4, Pridobljeno: 4. 11. 2018 24 S 22 Celje, mestni načrt, 1997. (Goropevšek, 2004) ............... 24 S 24 Stanetova in Prešernova ulica, Celje, 1961. URL: https:// upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/43/Stanetova_in_ Prešernova_ulica_v_Celju_1961.jpg,Pridobljeno dne: 17. 03. 2018 27 S 25 Prodaja rož na celjski tržnici, 1961. URL: https://upload. wikimedia.org/wikipedia/sl/8/8f/Prodaja_rož_na_celjski_ tržnici_1961_%282%29.jpg, Pridobljeno dne: 17. 03. 2018 ... 27 S 26 Staro mestno jedro, arhitektonsko zazidalna situacija, prometna ureditev, ozelenitev (1986). Vir: (Kocuvan Polutnik, 1985)......................................................................................... 28

S 90 URL: https://www.nesta.org.uk/sites/default/files/ makerspace.jpg, Pridobljeno dne: 09. 05. 2018 ..................... 55 S 95 - S 106 Osebni arhiv ......................................................... 57 - 59 S 107 Stoli, ki jih lahko prispevajo prebivalci, so obešeni na steno ali fasado sosednjih stavb. URL: https://images.adsttc.com/ media/images/55e7/06bc/8450/b5b8/8b00/1372/slideshow/ omca_aiarchitect.jpg?1441203895, Pridobljeno dne: 06.05.2018 ................................................... 65 S 109 Živahno košarkarsko igrišče potrebuje le koš in nekaj barve. In seveda košarkarje. URL: https://i.pinimg.com/564x/21/ c7/62/21c76218ba17bb47a0d3be3d3f800d89.jpg, Pridobljeno dne: 06. 05. 2018 ...................................................................... 65 S 111 Vrt se lahko začne že z malo zemlje in lesenimi paletami. URL: https://images.adsttc.com/media/images/533d/8592/ c07a/80fe/f300/0097/slideshow/Grávalos_Di_Monte_ estonoesunsolar_S_B.jpg?1396540812, Pridobljeno dne: 12. 10. 2018 .......................................................................................... 65 S 108 Nekaj barve in veliko pridnih rok, pa se prostor zapolni z idejo. URL: https://i.pinimg. com/564x/20/7b/9b/207b9b12817ec27f96159add207fb121.jpg, Pridobljeno dne: 06. 05. 2018 .................................................. 65 S 110 Igriva uporaba preprostih in poceni predmetov lahko hitro poživi ulico. URL: https://i.pinimg.com/564x/6e/ a2/89/6ea2893391c0eef5d17196cdda2a6f9c.jpg, Pridobljeno dne: 06. 05. 2018 .............................................................................. 65 S 112 Za tobogan sta dovolj le zadosten naklon in nekaj pločevine po kateri lahko drsimo. URL: https://i.pinimg. com/564x/c3/ff/70/c3ff700ad643a21e9092acb6729d9557.jpg, Pridobljeno dne: 12. 10. 2018 .................................................. 65 S 115 Tako imenovani “parklet” lahko dijaki zasnujejo sami in ga prilagodijo svojim željam. URL: https://i.pinimg.com/564x/ dc/1c/0a/dc1c0a41c2831a4c00f21aed0977dd24.jpg, Pridobljeno dne: 12. 10. 2018 ...................................................................... 67 S 116 Urbana oprema iz recikliranih materialov. URL: https://i. pinimg.com/564x/78/55/76/785576271837abf1ab315fbf498ebd89. jpg, Pridobljeno dne: 06. 05. 2018 .......................................... 67 S 113 Začasni stolčki so obešeni na količke ob cesti. URL: https://i.pinimg.com/564x/3f/bf/ e4/3fbfe42f041911768fd3cfbf4b89562c.jpg, Pridobljeno dne: 06. 05. 2018 .................................................................................... 67 S 114 Preproge umetne trave Lahko parkirišče hitro spremenijo v golf igrišče. URL: https://weburbanist.com/wp-content/ uploads/2014/03/DIY-Urbanism-Vacant-Lot-Mini-Golf.jpg, Pridobljeno dne: 09. 05. 2018 .................................................. 67 S 117 Knjige ob drevesih nas privabijo v park. URL: https://i.pinimg.com/originals/92/ a6/41/92a641f1ee76e20d4fc3085d9c16a6f9.jpg, Pridobljeno dne: 09. 05. 2018 .............................................................................. 67

S 132 Tloris pritličja URL: http://3.bp.blogspot. com/-NRKsdasnCRw/U20NijFCn-I/AAAAAAABHSE/bBM0jbXEdNw/ s1600/Thomas+Raynaud+.+25+apartments+.+Paris+(3).jpg, Pridobljeno dne: 02. 07. 2018 .................................................. 79 S 133 Tloris nadstropja URL: http://1.bp.blogspot. com/-IU6RBHu7iEs/U20NjYGElZI/AAAAAAABHSQ/YURFwNJVkYc/ s1600/Thomas+Raynaud+.+25+apartments+.+Paris+(4).jpg, Pridobljeno dne: 02. 07. 2018 .................................................. 79 S 134 Notranji atrij URL: http://4.bp.blogspot.com/-EXi5i4quGE/U20Ni6WPZ_I/AAAAAAABHSI/QqGKUpcwZy0/s1600/ Thomas+Raynaud+.+25+apartments+.+Paris+(2).jpg, Pridobljeno dne: 02. 07. 2018 ...................................................................... 79 S 135 Pogled z ulice URL: http://1.bp.blogspot.com/-NIw8LX6Fig/U20NiEuugtI/AAAAAAABHR8/EJEuW3DYYto/s1600/ Thomas+Raynaud+.+25+apartments+.+Paris+(1).jpg, Pridobljeno dne: 02. 07. 2018 ...................................................................... 79 S 136 Tloris 3. nadstropja z gankom. URL: https://images. divisare.com/images/f_auto,q_auto,w_800/v1481906853/ jiuktl425rlhhcxjgmnu/sergison-bates-architects-helene-binetmixed-use-housing-wandsworth-london.jpg, Pridobljeno: 31. 10. 2018 .......................................................................................... 93 S 137 Stavba pred prenovo. URL: https://images.divisare.com/ images/c_limit,f_auto,h_2000,q_auto,w_3000/v1481907056/ obpfseymhniubxsitdbk/sergison-bates-architects-helene-binetmixed-use-housing-wandsworth-london.jpg, Pridobljeno: 31. 10. 2018 .......................................................................................... 93 S 138 Stavba po prenovi. URL: https://images.divisare. com/images/f_auto,q_auto,w_800/v1481906435/ m5bx0xs6j45tsxzrlpvd/sergison-bates-architects-helene-binetmixed-use-housing-wandsworth-london.jpg, Pridobljeno dne: 30. 10. 2018 .................................................................................... 93 S 139 Zunanji nadkriti gank. URL: http://sergisonbates.com/ img/aWtXbnk1bXdOaWZ6ZnVUYmVkc0Q2Zz09/30-hb-04.jpg, Pridobljeno dne: 30. 10. 2018 .................................................. 93 S 140 Mikrodvorišče med gankom in stanovanjem. URL: https:// images.divisare.com/images/f_auto,q_auto,w_800/v1481906499/ lyzara9ufghmix0xat8x/sergison-bates-architects-helene-binetmixed-use-housing-wandsworth-london.jpg, Pridobljeno: 31. 10. 2018 .......................................................................................... 93 S 141 Shema koncepta: število hiš v urbanem območju je enako številu “hiš” v eni stavbi. URL: http://4.bp.blogspot.com/_ Yq9yt4IMtNQ/R0r-_Ovr2_I/AAAAAAAAAKQ/sd6cZJ7V7CI/s1600/ NEIGHBORHOOD_3.jpg, Pridobljeno dne: 12. 06. 2018 .......... 99 S 142 Tloris 5. nadstropja. URL: https://images.divisare.com/ images/c_limit,f_auto,h_2000,q_auto,w_3000/v1457107465/ aqsniz9myj5szlgd7pgp/mvrdv-rob-t-hart-photography-silodam. jpg, Pridobljeno dne: 12. 06. 2018 .......................................... 99 S 143 Zasebni atrij. URL: https://images.divisare.com/ images/c_limit,f_auto,h_2000,q_auto,w_3000/v1457107178/ wiyuxulykdvumsjgfk0m/mvrdv-rob-t-hart-photography-silodam. jpg, Pridobljeno dne: 12. 06. 2018 .......................................... 99 S 144 Skupni galerijski prostor. URL: https://images.divisare.com/ images/c_limit,f_auto,h_2000,q_auto,w_3000/v1457106915/ ixbypvottag8irjokuee/mvrdv-rob-t-hart-photography-silodam. jpg, Pridobljeno dne: 12. 06. 2018 .......................................... 99 S 145 Raznolikost stanovanjskih tipologij je vidna tudi na fasadi stavbe. URL: https://images.divisare.com/ images/c_limit,f_auto,h_2000,q_auto,w_3000/v1457107213/ lbczdez9pq70pdbtmvh5/mvrdv-rob-t-hart-photography-silodam. jpg, Pridobljeno dne: 12. 06. 2018 .......................................... 99 S 146 Križno-lepljena lesena plošča z že izdelanim stikom URL: https://austria-forum.org/attach/Unternehmen/KLH_Massivholz_ GesmbH/KLH%20Massivholz_%20MG_8809_Plattenfoto.jpg, Pridobljeno dne: 16. 10. 2018 .................................................. 116 S 147 Armirano-betonska plošča v izdelavi URL: http://upload. wikimedia.org/wikipedia/commons/0/03/Beton_Compacton.jpg, Pridobljeno dne: 16. 10. 2018 .................................................. 116 S 148 Primer fasadnih plošč Eternit URL: https://i.pinimg.com/ originals/25/da/3b/25da3b0d7417b6fbdb19f30e934e639d.jpg, Pridobljeno dne: 16. 10. 2018 .................................................. 116 S 149 Primer steklene fasade na enotnem rastru URL: http:// fjsglass.com/images/phocagallery/glass-facade/thumbs/phoca_ thumb_l_yz53tnrbfhzjf8grhsrz.jpg, Pridobljeno dne: 16. 10. 2018 116 S 150 Primer fasade z logiko odprtih in zaprtih prostorov URL: https://i.pinimg.com/564x/c6/0c/cb/ c60ccb54da1d6e2161d288babfd2fb74.jpg, Pridobljeno dne: 16. 10. 2018 .................................................................................... 116 S 151 Primer perforirane in polne fasadne plošče URL: https:// architizer.com/brands/vmzinc/products/vmzinc-corrugatedpanel, Pridobljeno dne: 16. 10. 2018 ...................................... 116

S 118 Parkirišče se z malo barve lahko spremeni v igrišče. URL: https://i.pinimg.com/564x/50/00/ ad/5000ad566d720b773ad2aef5c2c34579.jpg, Pridobljeno dne: 09. 05. 2018 .............................................................................. 67 S 119 - S 131 Osebni arhiv ....................................................... 73 - 74

Vse ostale sheme in skice so delo avtorice. VEČSTANOVANJSKI OBJEKT V CELJU : IDEJNA ZASNOVA UREDITVE OBMOČJA KAREJA 3 V MESTNI ČETRTI CENTER KOT DEL VIZIJE RAZVOJA MESTNEGA SREDIŠČA V CELJU Jona Rak Koceli I UL FA I EMŠ Arhitektura I Ljubljana I Magistrsko delo I 2018

155

ZAHVALA Mentorju, Mitji Zorcu, za vse pogovore, vodenje, nasvete in komentarje ter vse vzpodbudne besede. Staršem, ker so mi omogočili študij na željeni fakulteti in me brezpogojno podpirali v času študija. Vsem kolegom iz seminarja 35, drugim arhitekturnim in nearhitekturnim prijateljem za nepozabna študijska leta. Maticu in Anžetu za smeh, nasvete in pomoč. Vsem tistim, ki ste pripomogli k izdelavi tega projekta. Že veste, kdo ste. Jaku, za vse.

157

IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Jona Rak Koceli izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Večstanovanjski objekt v Celju: Idejna zasnova ureditve območja kareja 3 v Mestni četrti Center kot del vizije razvoja mestnega središča v Celju moje lastno avtorsko delo, ki je potekalo pod mentorstvom doc. Mitje Zorca, u.d.i.a.

Ljubljana, 9. november 2018

159

VEČSTANOVANJSKI OBJEKT V CELJU​: idejna zasnova ureditve območja kareja 3 v Mestni četrti Center​​

VEČSTANOVANJSKI OBJEKT V CELJU: idejna zasnova ureditve območja kareja 3 v Mestni četrti Center