KORONAVIRUS IN NAŠE OKOLJE – IZOBRAŽEVALNO IN OPTIMISTIČNO
DAN ZEMLJE
• V OBDOBJU, KO NAJVEČ ČASA PREŽIVIMO DOMA, V NAŠEM NAJOŽJEM OKOLJU, JE PRAV, DA SE KOT POMEMBNI PREBIVALCI TEGA PLANETA OZREMO NAOKOLI IN POGLEDAMO NAŠE OKOLJE TUDI ŠIRŠE. 22. 4. SMO OBELEŽILI DAN ZEMLJE. TO JE DAN, KO BI SE MORALI ŠE POSEBEJ SPOMNITI, DA TUDI ZEMLJA VEDNO BOLJ KLIČE NA POMOČ. ALI JO ČUVAMO DOVOLJ?
MODRO NEBO
• KOT PRAVI REK ˝VSE JE ZA NEKAJ DOBRO˝, SMO V TEH DNEH PRAV GOTOVO PRIČA SPREMENJENIM PODOBAM MEST, TISTIH BLIŽJE IN TUDI BOLJ ODDALJENIM OD NAS. ZARADI UKREPOV ZA ZAUSTAVITEV ŠIRITVE NOVEGA KORONAVIRUSA V MESTIH VLADAJO OPUSTELE ULICE BREZ TURISTOV IN DRUGIH, KI BI BRZELI PO OPRAVKIH. NA ENI STRANI SREČUJEMO MNOGO STISK PRI LJUDEH IN SVOJCIH, ŠE POSEBEJ TISTIH, KI SO ZA VIRUSOM ZBOLELI ALI CELO UMRLI, PO DRUGI STRANI PA SE JE NAD MESTI, KJER PONAVADI OPAZIMO NEČISTO OZRAČJE IN SIVO NEBO, POKAZALO MODRO NEBO. POMISLIMO, KOLIKO DEJAVNIKOV VPLIVA NA ONESNAŽENOST ZRAKA V MESTIH: GOST PROMET Z IZPUHI, TOVARNE, MNOŽICE TURISTOV, KI NA RAZLIČNE NAČINE POVZROČAJO ONESNAŽENOST, LETALSKI PROMET IN DRUGE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI.
ONESNAŽENOST ZRAKA
• V PEKINGU NA KITAJSKEM, KI ˝SLOVI˝ KOT ENO IZMED NAJBOLJ ONESNAŽENIH MEST NA SVETU Z NAJSLABŠO KAKOVOSTJO ZRAKA, SE JE V TEH DNEH LE-TA BISTVENO IZBOLJŠALA; SMOG JE IZGINIL (VIDIMO GA KOT MEGLICE V NIŽJIH PLASTEH OZRAČJA, TAKOJ NAD MESTOM). TO JE POMEMBNO, SAJ ČIST ZRAK POMAGA PRI KREPITVI IMUNSKEGA SISTEMA. ZNANSTVENIKI SO NAMREČ V TEM ČASU ZAZNALI NAJVEČJE SPREMEMBE PRI MERITVAH DUŠIKOVEGA DIOKSIDA V ZRAKU; KONCENTRACIJE LE-TEGA SO SE ZMANJŠALE ZA 40%. TU JE DOKAZ, DA JE ZA TAKO ONESNAŽENJE KRIV ČLOVEK, PROMET IN INDUSTRIJA. ONESNAŽENOST ZRAKA LAHKO POSLABŠA ZDRAVJE LJUDI, POSEBEJ TISTIH S KRVNO-ŽILNIMI OBOLENJI IN TEŽAVAMI DIHAL; PRAV NAJVEČ ŽRTEV COVIDA 19 JE IZ TE SKUPINE LJUDI.
PODNEBNE SPREMEMBE
• PADEC KONCENTRACIJE OGLJIKOVEGA DIOKSIDA, ENEGA IZMED TOPLOGREDNIH PLINOV, NAJ BI BIL V TEM ČASU PRECEJŠEN, A VERJETNO LE ZAČASEN IN PREMAJHEN (SAJ SE BO INDUSTRIJA SLEJ KO PREJ VRNILA), DA BI TO LAHKO VPLIVALO NA UPOČASNITEV PODNEBNIH SPREMEMB. • OZRAČJE V SVETU SE JE OD ZAČETKA INDUSTRIJSKE DOBE SEGRELO V POVPREČJU ZA 1°C, NA ARKTIKI PA ZA 4°C. ZA SLOVENIJO OCENJUJEJO, DA ZA 2,5°C, SNEŽNA ODEJA PA SE JE PRI NAS V POVPREČJU VEČ KOT PREPOLOVILA. NARAŠČA ŠTEVILO SUŠ IN ŠTEVILO DNI, KO TEMPERATURA PRESEŽE 30°C. OD LETA 1980 ŠTEVILO TEH DNI STRMO NARAŠČA. PREJ JIH JE BILO OKOLI 10 NA LETO, DANES ŽE BLIZU 30.
GLOBALIZACIJA
• ANALITIKI OPOZARJAJO, DA JE PRAV NOVI KORONAVIRUS POVEZAN S ČLOVEKOVIM NESPOŠTLJIVIM POSEGANJEM V NARAVO. GLOBALNO SEGREVANJE IN PROPADANJE EKOSISTEMOV POVEČUJETA NEVARNOST PANDEMIJ. VSE BOLJ SMO NAVAJENI POTOVATI DALEČ, TO POMENI, DA SE GLOBALIZACIJA ČUTI TUDI V SMISLU TURIZMA. TRGOVANJE JE VSESVETOVNO, V POVEZAVI S TVEGANIM KMETIJSTVOM, NA PRIMER INDUSTRIJSKO PREDELAVO HRANE. IZKORIŠČANJE RAZNIH DIVJIH ŽIVALI ZA ZASLUŽEK, PRAV TAKO IZSEKAVANJE GOZDOV; S TEM IZUMIRAJO POMEMBNE RAZLIČNE ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE, KI PRIPOMOREJO K TEMU, DA ZEMLJA ŽIVI V SOŽITJU. ZA SVOJ OBSTOJ PA POTREBUJE RAZNOLIKOST ŽIVIH BITIJ. VSE ŠKODLJIVOSTI ZA ZEMLJO POVZROČAJO TOREJ VSE VEČJE TVEGANJE ZA RAZVOJ TAKIH BOLEZNI.
GOSPODARSTVO ~ OKOLJE
• ZATO SKRBI ZA OKOLJE NE BI SMELI POSTAVITI NA STRANSKI TIR. V ČASU PO KORONAVIRUSU SI BO SEVEDA MORALO OPOMOČI GOSPODARSTVO, NE SMEMO PA OB TEM POZABITI, DA MORAMO POSKRBETI TUDI ZA OKOLJE. • CILJ V SLOVENIJI IN DRUGOD PO SVETU JE, DA BI V PRIHODNOSTI GOSPODARSTVO IN EKONOMIJO PRILAGODILI TAKO, DA BO TO IMELO ČIM MANJŠI NEGATIVEN VPLIV NA OKOLJE. VEMO, DA JE V ROKAH POSAMEZNIKOV TO TEŽKA NALOGA, LAHKO PA NAREDIMO MALE KORAKE VSAK PRI SEBI.
KAJ LAHKO STORIMO MI
• SVET JE TOREJ V ZADNJEM ČASU DOLETELA NEVARNOST, KI PA JE POVEZANA TUDI Z DRUGO VELIKO NEVARNOSTJO; TO JE S SVETOVNO PODNEBNO KRIZO. V PRIKAZIH SLIK SI LAHKO POGLEDAMO, KAKO - SKORAJDA ˝NEVEDE˝ - SE JE V TEM ČASU V OKOLJU MARSIKAJ SPREMENILO – NA BOLJE! TA VIRUS NAM JE POKAZAL, DA IMAMO SEDAJ ODLIČNO PRILOŽNOST, DA STVARI V PRIHODNJE NAREDIMO BOLJE. KAKO? KAJ LAHKO STORIMO SAMI DOMA? KAJ LAHKO STORIJO NAŠI OTROCI IN MI? PREVERITE ČEZ TRI STRANI.
NA BOLJE !
Raca v Benetkah Labodi v kanalu, Benetke
Raca v Benetkah
VIR: https://www.theguardian.com/environment/2020/mar/20/nature-is-taking-back-venice-wildlife-returns-to-tourist-free-city https://hyperallergic.com/548341/clear-canals-venice/
ŽIVALI SO SI OPOMOGLE OD LJUDI IN ZAŽIVELE V MESTIH …
Race v Rimu VIR: https://www.wantedinrome.com/news/two-ducks-spotted-in-piazza-di-spagna-fountain.html
…IN VODA V BENETKAH JE POSTALA BISTRA
VIR: https://www.theguardian.com/environment/2020/mar/20/nature-is-taking-back-venice-wildlife-returns-to-tourist-free-city
UKRENIMO
S SPODNJIMI UKREPI LAHKO PRIHRANIMO VEČ KILOGRAMOV OGLJIKOVEGA DIOKSIDA NA LETO. CO2 V OKOLJU POVZROČA ONESNAŽENJE IN PODNEBNE SPREMEMBE. • TEMPERATURO V STANOVANJU ZNIŽAJMO ZA 1°C. • KLIMATSKO NAPRAVO UPORABLJAJMO ZMERNO. • STARA OKNA ZAMENJAJMO Z ENERGIJSKO VARČNIMI. • POSKRBIMO ZA DOBRO IZOLACIJO STANOVANJA, HIŠE. DOBRO TOPLOTNO IZOLIRANA HIŠA PRIHRANI VEČ KOT 850 KILOGRAMOV CO2 NA LETO. • REDNO ČISTIMO HLADILNIK. • UPOČASNIMO HITROST VOŽNJE Z AVTOMOBILOM Z NA PRIMER 110 KM/H NA 90 KM/H, SAJ TAKO NA ZGOLJ DESETINI SVOJE POTI PRIHRANIMO 54 KILOGRAMOV CO 2 NA LETO.
VARČNO IN PREMIŠLJENO • LOČUJMO ODPADKE: PAPIR, EMBALAŽA, BIOLOŠKI ODPADKI IN STEKLO TER OSTALI ODPADKI. ČEMU LOČEVATI? DA SMETI PONOVNO UPORABIMO KOT OSNOVNO SUROVINO V PROCESU PREDELAVE IN IZDELAVE NOVIH IZDELKOV. • V GOSPODINJSTVU UPORABLJAJMO ČIM MANJ PLASTIČNIH VREČK IN EMBALAŽE (ZA NAKUP V TRGOVINI UPORABIMO ŽE KUPLJENO VREČO OZ. VREČO ZA NAKUPOVANJE, ŠE NAJBOLJE IZ BLAGA). NAJ LOČEVANJE ODPADKOV POSTANE NAŠA DNEVNA RUTINA! BODIMO SKRBNI. • VARČEVANJE Z ENERGIJO – UGAŠANJE NEPOTREBNIH LUČI, ZAPIRANJE HLADILNIKA, UPORABA VARČNIH SIJALK, PONOČI NEPOTREBNE NAPRAVE IZKLOPIMO IZ ELEKTRIKE. VARČUJMO Z VODO – ZAPRIMO JO MED ŠČETKANJEM ZOB ALI MILJENJEM ROK, POGOSTEJE SE TUŠIRAJMO KOT SE KOPAJMO V KADI. NE KUPUJMO PREVEČKRAT NOVIH OBLAČIL, PONOSIMO TUDI STAREJŠE, PODARIMO JIH MLAJŠIM BRATOM, SESTRAM ALI JIH ZAŠIJMO. BODIMO VARČNI.
• VIRI: https://deloindom.delo.si/kako-zmanjsati-emisije-co2-v-svojem-domu https://www.bodieko.si/naucimo-otroke-skrbeti-za-okolje Dnevnikov izbor, 27. 4. 2020, RTV Slovenija
pripravila: Jasna Habjan, univ. dipl. ped., april 2020