“Ne morem vplivati na evropsko politiko, ne morem vplivati na državno politiko, želim pa spremembe v lokalni politiki. Občina Trebnje potrebuje spremembe in Špela Smuk jih prinaša, zato jo podprite v drugem krogu volitev za župana!”
Andrej BAJUK, glavni direktor Tem Čatež d.d.
www.županja.si | ŠTEVILKA 001 | OKTOBER 2014
ZASKRBLJUJOČE INTERVJU
Hvala vsem svetnikom in strankam za pripravljenost za sodelovanje z menoj kot županjo! Špela Smuk, zmagovalka 1.kroga volitev za župana v Trebnjem
Trebanjski
GOSPODARSTVO
Trimo v prvih osmih mesecih s pozitivnim preobratom poslovanja
PODEŽELJE
Trebanjski projekt Dobrote Dolenjske med najboljšimi evropskimi projekti v Sloveniji
BREZPOSELNOST MED MLADIMI V TREBNJEM SE JE V DVEH LETIH ZVIŠALA ZA VEČ KOT DVAKRAT!
TREBNJE Stopnja registrirane brezposelnosti prebivalcev, starih od 15 do 29 let
Stopnja registrirane brezposelnosti med mladimi (15- 29 let) se je v dveh letih v občini Trebnje zvišala za več kot 10 odstotnih točk in je v naši statistični regiji ena izmed najhitreje rastočih brezposelnosti Skrb vzbujajoč podatek je tudi ta, da se je med tistimi, ki so fakultetno izobraženi in so končali 7. stopnjo izobrazbe, brezposelnost skoraj podvojila in se je povečala za 96,4%. Mladinski svet občine Trebnje je naredil analizo stanja mladine v občini Trebnje in ugotovil: “Vse več mladih, ki delajo preko študentskega servisa opravlja delo, ki ni povezano z njihovim izobraževanjem. Kar 86% pa jih meni, da v Trebnjem
ne bodo dobili zaposlitve. Torej smo v občini Trebnje soočeni z lokalnim (t.i.) begom možganov. In če se vrnemo k podatkom Statističnega urada RS, to potrdi dejstvo, da imamo v Trebnjem negativni prirast (več se jih odseli kot pa priseli). Občina ter podjetja, bi se morala tega zavedati, ter na lokalnem nivoju spodbujati zaposlovanje mladih, bodisi v obliki pripravništev, praks ali zaposlitev za določen ali nedoločen čas. Občina pa bi morala tako delo podjetjem subvencionirati.”
19,8
9,1
2011
2013
TREBANJSKO OGLEDALO
www.županja.si
Trimo v prvih osmih mesecih TREBNJE NE s pozitivnim preobratom poslovanja in spodbudnimi Špela Smuk pričakovanji do konca leta
Uprava družbe Trimo je na novinarski konferenci predstavila rezultate poslovanja družbe v prvih osmih mesecih, postopek finančnega in poslovnega prestrukturiranja ter plan do konca leta. Poslovni rezultati družbe za obdobje januar-avgust 2014 so presegli pričakovanja – čisti prihodki od prodaje znašajo 41,7 milijonov evrov, čisti dobiček 415 tisoč evrov, EBITDA pa 3,4 milijonov evrov. Na letni ravni uprava pričakuje, da bo družba Trimo dosegla čiste prihodke od prodaje v višini 66 milijonov evrov. Z uspešno junijsko dokapitalizacijo družbe Trimo, uskladitvijo ukrepov z bankami upnicami za finančno in poslovno prestrukturiranje ter imenovanjem nove uprave družbe, Trimo uspešno nadaljuje z izvajanjem ukrepov za nadaljnje vzdržno poslovanje in rast družbe Trimo. Igor Kržan, predsednik uprave, izpostavlja usmeritve nove uprave: »Nova uprava je osredotočena na pet prioritet celovitega preoblikovanja Skupine Trimo: dokapitalizacijo, krepitev likvidnosti in garancijskega potenciala, dogovore z dobavitelji, dogovore s ključnimi kupci ter celovito organizacijsko in poslovno prestrukturiranje Skupine Trimo. Verjamemo, da z ukrepi v zadnjih mesecih in aktualnimi ukrepi postavljamo ključne stebre za vzdržno poslovanje in rast družbe Trimo, ki ima s svojimi inovacijskimi potenciali, naprednimi produkti in rešitvami ter uveljavljenim
2
položajem na globalnih trgih vse možnosti za uspešno nadaljevanje svoje zgodbe.« Po junijski dokapitalizaciji v višini 13,2 milijonov evrov osnovni kapital družbe Trimo znaša 18,3 milijonov evrov. Nova uprava aktivno sodeluje s konzorcijem bank upnic za izvajanje finančnega dogovora, rezultat česar je garancijski potencial, ki se je povečal iz 7 na 14 milijonov evrov, ter likvidnostno posojilo v višini 5 milijonov evrov. Posojilo je namenjeno sanaciji dolgov do dobaviteljev in povečanim potrebam po obratnem kapitalu. Uprava v teh mesecih intenzivno izvaja dogovore s ključnimi dobavitelji, ki predstavljajo 80 % v strukturi celotne nabave. Z že zaključenimi dogovori so doslej uspeli znižati zapadle obveznosti do dobaviteljev za 5,7 milijonov evrov. Pogajanja z dobavitelji se nadaljujejo v smeri zmernega podaljšanja plačilnih rokov, povečanja nabavnih limitov in
je dokazala, da zmore povezovati in združevati. Napovedala je sodelovanje z vsemi strankami in svetniki in prav nihče ni zavrnil sodelovanja.
Pred štirimi leti se vam je za las izmuznila zmaga na županskih volitvah. Kako ste tokrat pripravljeni? Okoli mene je ekipa mladih, a izkušenih strokovnjakov iz naše občine, ki zagotavlja, da bomo že naslednji dan po volitvah, brez uvajalnega obdobja, pričeli z delom, za katerega verjamem, da bo zelo uspešno. Občinska uprava bo sestavljena iz strokovno podkovanih ljudi iz naše občine, ki poznajo lokalno problematiko, kar danes ni primer. Danes se naprimer večina ljudi, zaposlenih v občinski upravi vozi iz oddaljenih krajev v Trebnje in nazaj in zato ne poznajo potreb naših ljudi, hkrati pa zaradi tega plačujemo večje stroške za prevoz teh ljudi na delo.
Opazili smo, da je vaša letošnja volilna kampanja zelo skromna? Tako je. Najprej smo jasno predstavili naš program, ki je izrazito razvojno naravnan in ga preko tiskovne konference predstavili javnosti. Za to nismo porabili nobenih posebnih finančnih sredstev, ampak le znanje in vizijo moje ekipe. Nato smo se predstavili po krajevnih skupnostih,
www.županja.si
TREBANJSKO OGLEDALO
POTREBUJE OPOZICIJE IN KOALICIJE
Da boste izpeljati vse te zelo ambiciozne projekte, boste potrebovali podporo v občinskem svetu. Kako je s tem? Zelo sem vesela, da ni nihče od svetnikov zavrnil sodelovanja z mano, zato verjamem, da bom odlično sodelovala s svetniki vseh strank, ki so v občinskem svetu in sicer, če jih navedem po številu svetnikov, SLS, NSi, SDS, SMC, Desus, DSD in SD. Namreč, že takoj naslednji dan po prvem krogu volitev, sem pisala vsem novoizvoljenim svetnikom in jih povabila k sodelovanju. Menim, da Trebnje ne potrebuje opozicije in koalicije, temveč sodelovanje vseh, za naš boljši in hitrejši napredek. Številni svetniki so me poklicali, še preden sem jih uspela poklicati jaz, in mi izrazili podporo pri tovrstnem sodelovanju. Številni so mi pisali po elektronski pošti, prejela sem celo dve pismi svetnikov na dom. Prav vsi gledajo zelo optimistično v ta mandat, če bom izvoljena za županjo, zato sem vesela, da je končno prišel čas sodelovanja.
kar tudi ni zahtevalo nič finančnih sredstev, ampak le ogromno časa in truda mojih sodelavcev, za kar se jim zahvaljujem. Seveda nekaj plakatov in oglasov je pa bilo, vendar manj, kot so to imeli protikandidati. Mi smo se odločili, da sredstva namesto v propagando namenimo, tako kot zadnjih 12 let, za brezplačen prevoz otrok iz naše občine na morje.
Ves čas izpostavljate svojo ekipo?
projekti, ki smo jih izpeljali v zadnjih letih. Poglejte, če smo v enem društvu, kot je Drot, ki nima zaposlenih, uspeli pridobiti več kot 135.000€ evropskega denarja in z njim naredili enega najuspešnejših projektov za podeželje v Sloveniji, potem lahko zagotovim, da bomo, ko bom županja, pripeljati še mnogo, mnogo več evropskega denarja. Kar 4 milijarde bo na razpolago Sloveniji in to moramo izkoristiti, zato bomo takoj po volitvah na občini ustanovili nov oddelek, ki se bo ukvarjal samo s pridobivanjem evropskega denarja za našo občino, kar se bo odrazili tudi na boljšem življenju naših ljudi.
Da. To da imam okrog sebe tako dobro, strokovno in požrtvovalno ekipo, ki jim je mar za razvoj naše občine, je nekaj, kar je neprecenljivo. Prav vsi prihajajo iz naše občine in želim si, da z menoj nadaljujejo delo tudi po tem, ko bom izvoljena za županjo. Dobra ekipa je v prihodnjem mandatu zelo pomembna, saj bo potrebno pripraviti številne projekte za evropske razpise.
Niste omenili sodelovanja z romskim svetnikom? Kako to? Omenjala sem le svetnike političnih strank. Seveda sem, tako kot ostale, tudi romskega svetnika Matijo Hočevarja povabila k sodelovanju. Verjamem, da bom tudi z njim lahko dobro sodelovala, čeprav je bilo že po prvem krogu videti, da Romi podpirajo mojega protikandidata. Vendar mi niti na kraj pameti ne pride, da grem v romsko naselje in jim prinašam odojke ali pa jim obljubljam prepise zemljišča, če me bodo volili. Menim, da sem s svojim delom dokazala osveščenost do romske problematike, ko sem bila pobudnica organizacije izleta občinske uprave v romsko naselje Pušča, kjer smo videli, kako je tam organiziran romski vrtec, kar smo potem uredili tudi v Trebnjem oz na Hudejah.
Nov oddelek pravite? A to pomeni, da napovedujete nove zaposlitve na občinski Kako pa komentirate upravi? številne napade na vas, ki Ljudje me poznajo po tem, da sem bila kritična do ste jih doživeli v času te tega, da zaposlujemo danes na občini več ljudi, volilne kampanje? Vrhunec kot smo jih imeli, dokler so bile občine Mirna, Obljubili ste, da boste v našo Šentrupert in Mokronog-Trebelno še sestavni del teh napadov se je zagotovo občino pripeljali sredstva iz naše občine, ker smatram, da tako nepotrebno zgodil v petek v Dolenjih evropskih skladov. Na čem zapravljamo naš denar. Vsekakor pa bomo za nov Selcah,ne? oddelek za evropske zadeve potrebovali tudi nove Poglejte, ljudje me poznajo kot umirjeno osebo, temeljijo te vaše obljube? ljudi, torej nove zaposlitve, vendar sem prepričana, ki se je pripravljena z vsakim pogovarjati in Ravno na moji dobri ekipi in viziji, ki jo imamo ter izkušnjami, ki smo si jih pridobili z evropskimi
da se bo investicija v te ljudi mnogokrat izplačala,
saj bomo pripeljali v Trebnje veliko evropskega denarja.
dogovarjati. Spoštujem tudi drugače misleče, ki argumentirano tako mislijo. Nikoli ne menim, da jaz
se nadaljuje na naslednji strani
3
TREBANJSKO OGLEDALO
www.županja.si
nadaljevanje s 3.strani vse vem ali da jaz vse znam in zato sem mnogokrat sprejela marsikateri predlog, do katerega sem imela na začetku mogoče pomisleke. Ravno zaradi te lastnosti sem prepričana, da bom odlično sodelovala z vsemi svetniki. Teh napadov name, ki pa jih omenjate, sem pa že navajena, saj so se pričeli takoj z mojim vstopom v politiko. Ni bilo le v Selcah, bilo je tudi drugje, pošiljala so se anonimna pisma, samo, da bi se me čim bolj očrnilo. Pri nas je očitno tako, da če si uspešen, te morajo naprej pohoditi ali očrniti. Priznam pa, da je včasih zelo težko poslušati vse te neresnice, ki jih o meni in moji družini omenjajo nekateri.
Ko že omenjate družino, ste žena in mati treh otrok? Tako je. Od leta 1998 sem poročena in imam tri otroke, stare med 7 in 16 let. Prihajam iz zelo zavedne in tudi tradicionalne slovenske družine. Moj oče Srečko, sicer geodet, mi je privzgojil delavnost, moja mama Silva, učiteljica, pa mi je privzgojila zelo široke, svetovljanske poglede, ki so značilni za generacij učiteljev, ki izhajajo iz nekdanjih učiteljišč. Takšna vzgoja mi je omogočila, da so tudi moji pogledi zelo široki in svetovljanski ter da sem ponosna in zavedna Slovenka. To je bil morda tudi razlog, da sem v Trebnjem ob 15. obletnici samostojnosti in ob 20. obletnici plebiscita organizirala veliki koncert Avsenikove glasbe in koncert Slovenskega okteta.
Nekateri vam očitajo, da je v vašem program premalo zastopano podeželje in preveč izrazito mesto Trebnje? Nekateri so šli celo dlje in vam očitajo, da ste predlagali ukinitev krajevnih skupnosti? A je to res? Seveda to ni res, to moram jasno povedati. Celo nasprotno. Z amandmaji smo velikokrat pripomogli k temu, da so se številni projekti na podeželju realizirali, ki prvotno sploh niso bili planirani ali je zanj zmanjkalo denarja. Prinesite pa mi tisti dokument ali posnetek, na katerem sem jaz predlagala ukinitev krajevnih skupnosti. To je res noro, kaj vse si ljudje izmislijo. Vedno sem zagovarjala uravnotežen razvoj podeželja in mesta, saj sem prepričana da močno podeželje lahko pripomore k boljšemu razvoju mesta in obratno, da močno mesto lahko pripomore k boljšemu in hitrejšemu razvoju podeželja. Nenazadnje sem tudi z evropskim projektom za razvoj podeželja Dobrote Dolenjske, ki sem ga vodila, jasno pokazala, da mi je mar za naše kmetovalce. V svojem programu sem tudi zapisala, da bomo uvedli določene dodatne občinske subvencije, npr. za izgradnjo greznic, hkrati pa bomo še bolj intenzivno delali na pridobivanju evropskih sredstev za razvoj podeželja oz kmetovalce. Na razpolago bo v tem mandatu samo za kmetovalce preko 100 milionov evropskih sredstev.
Kakšni so vaši načrti za prihodnji teden?
Ljudje vas poznajo tudi kot zelo čutečo osebo, ki ima zelo veliko socialno skrb! Očitno je to del mene oz del moje vzgoje. Vse zadeve, ki sem jih do sedaj organizirala za pomoči potrebnim, sem jih naredila, ker tako čutim in ne zaradi lastne promocije, zato tudi tokrat ne želim tega naštevati. Me pa je zadnja katastrofa v Trebnjem in sicer požar v Levjih dvorih zelo prizadel, zato sem že naslednji dan po požaru, ki je bil na nedeljo, navezala stike z vladnimi službami v Ljubljani, da zagotovimo čim več denarja oziroma pomoči prizadetim iz državne blagajne. Predlagali smo tudi sklic izredne seje občinskega sveta, da pomagamo prizadetim družinam. Osebno pa sem sprejela v naše družinsko stanovanje, ki ga sicer oddajamo, eno družino, ki je ostala brez strehe nad glavo po požaru v Levjih dvorih. Osebno pa sem brezplačno sprejela v naše družinsko stanovanje, ki ga sicer oddajamo, eno družino, ki je ostala brez strehe nad glavo po požaru v Levjih dvorih.
4
Kot sem že v mojem programu zapisala, bomo takoj pričeli z delom. Že v ponedeljek, dan po volitvah. Niti en dan ne želim, da izgubimo, saj je pred nami veliko dela, za katerega sem prepričana, da ga lahko uspešno opravimo. Naše prebivalce pozivam, da pridejo v nedeljo na volitve in mi zaupajo, da prevzamem vodenje občine Trebnjem. V številnih demokratičnih državah velja načelo, da kar nisi naredil v dveh mandatih, tudi v tretjem ne boš, zato so v nekaterih celo uzakonili, da po dveh mandatih ne moreš več kandidirati. Jaz vas vabim, da mi namenite vaš glas in mi zaupate vodenje občine v naslednjem mandatu. Obljubljam, da vam bom z odgovornim in prizadevnim delom najbolj povrnila vaše zaupanje!
“Verjamem, da bom odlično sodelovala s svetniki vseh strank, ki so v občinskem svetu in sicer, če jih navedem po številu svetnikov, SLS, NSi, SDS, SMC, Desus, DSD in SD.”
KAJ IMATA FRIDERIKA
Častitljivi Irenej Friderik Baraga, slovenski misijonar, škof, popotnik, slovničar in kandidat za svetnika, se je rodil 29. junija 1797 v graščinici Mala vas pri Dobrniču očetu Janezu Nepomuku in mami Mariji Katarini Josipini Jenčič. Dve leti po Friderikovem rojstvu so se preselili v grad Trebnje. V času šolanja je v Ljubljani stanoval pri dr. Juriju Dolinarju in se je naučil več jezikov, kar je bilo za njegovo poznejše misijonsko delo odločilnega pomena. Izbral si je tudi bodočo življenjsko družico, Bog pa je odločil drugače. Ko je šel leta 1816 na študij na Dunaj, se je seznanil s Klemenom Dvoržakom Hofbauerjem. Pod njegovim duhovnim vodstvom je hitro napredoval v svetosti, odpovedal se je zaročenki in se odločil za duhovniški poklic. Od 1821 do 1824 je bil v ljubljanskem bogoslovju. 21. septembra 1823 je bil posvečen v mašnika in v ljubljanski stolnici je naslednje jutro daroval tiho novo mašo pri oltarju Svetega Rešnjega telesa. Jeseni leta 1824 je dobil dekret za kaplana v Šmartinu pri Kranju, v letih 1828–1830 pa je deloval v Metliki. Leta
www.županja.si
TREBANJSKO OGLEDALO
SKUPNEGA TREBNJE IN POCAHONTAS? BARAGO Trebanjci in znana indijanska princesa Pocahontas imamo več skupnega, kakor si morda mislite. Naš rojak Friderik Irenej Baraga je namreč med drugim napisal tudi knjigo v nemščini Geschichte, Charakter, Sitten und Gebräuche nordamerikanischen Indianer (Zgodovina, značaj, šege in običaji
severnoameriških Indijancev). V njej je med drugim zapisal še danes zelo popularno zgodbo o Indijanki Pocahontas, ki je rešila življenje na smrt obsojenemu belcu Jamesu Smithu. O tem je leta 1995 Walt Disney posnel tudi znani risani film.
1830 se je odločil odpotovati v Ameriko; preko Pariza je dospel v Havre de Grace, od koder ga je ladja na starega leta dan 1830, pripeljala v Ameriko. Spomladi 1831 je odpotoval na sever in 28. maja prispel v Krivo drevo (Arbre Croche) na severovzhodni obali Michiganskega jezera k Indijancem iz rodu Otava. Z njimi je najprej komuniciral po tolmaču, hkrati pa se učil otavščine in si sestavljal slovar in slovnico tega jezika. V septembru leta 1833 je prepustil postojanko drugim, sam pa odšel ob Veliki reki (Grand River) in ustanovil novo misijonsko postojanko. Tamkajšnje ljudi so belci skvarili z žganjem in svojo nenravnostjo. Belci so bili besni na Baraga, ker so imeli zaradi njegovih uspehov manj trgovanja z žganjem, in so ga hoteli ubiti. Ob tem napadu je naredil zaobljubo, da bo vse življenje abstinent. Ker je Baraga širil omiko med Indijanci, je bil v napoto tudi državi, ki je pritisnila na škofa, da je moral oditi. Leta 1835 je izstopil na južni obali otoka La Pointe. Tu so bivali Indijanci rodu Očipve. Zima, ki je nastopila, je bila ostra, Indijanci so odšli v lovišča z manj snega
in Baraga je pozimi napisal pet knjig, med njimi: »Premišljevanje štirih poslednjih reči«, »Zgodovina, značaj, šege in navade severnoameriških Indijancev«, za Očipvejce »Življenje Gospoda Jezusa Kristusa«. Da bi knjige tiskal, se je 29. septembra 1836 odpravil proti Evropi. Takrat je obiskal krstno župnijo in dolgo molil pri
krstnem kamnu. Po vrnitvi ga je škof Rese imenoval za generalnega vikarja za celotno tamkajšnje indijansko ozemlje. Leta 1840 je za Slovence napisal knjigo z naslovom »Zlata jabolka«. 24. oktobra 1843 se je preselil na novo misijonsko postojanko v L´Ans. Tu je postavil indijansko vasico, ker so belci hoteli Indijance prepoditi v gozdove. se nadaljuje na naslednji strani
5
TREBANJSKO OGLEDALO
www.županja.si
nadaljevanje s 5.strani
S tem si je nakopal sovraštvo belih »kristjanov« in hvaležnost Indijancev. V L Ánsu je napisal knjigo »Nebeške rože«. Papež Pij IX. je Baraga 29. julija 1853 imenoval za apostolskega vikarja in 1. novembra 1853 je bil posvečen v škofa v Cincinnatiju. Za sedež vikariata si je izbral Sault Ste Marie med Gornjim in Michiganskim jezerom. Da bi dobil novih misijonarjev, je leta 1854 prišel v Evropo. V istem letu je posvetil prvega duhovnika, pozimi 1854 pa je napisal zadnjo knjigo za Indijance. Po tem se je začelo njegovo neprekinjeno misijonsko potovanje. Zaradi naporov je začel bolehati za astmo, 26. oktobra 1865 ga je zadela rahla kap. Kljub vsemu je v maju leta 1866 s papeževim dovoljenjem prenesel škofovski sedež v Marquette. Baltimorski škof je za 1. oktober 1866 povabil vse škofe Združenih držav na zasedanje. Uvodne seje zbora 7. oktobra se je Baraga še udeležil, naslednje jutro so našli nezavestnega, zadetega od kapi. Prepeljali so ga domov. Sledila je popolna onemoglost. V noči pred sv. tremi kralji je prejel zakramente za umirajoče, 19. januarja 1868 pa je mirno umrl.
Pokopan je v marquettski stolnici. Napisal je več nabožnih knjig, v nemščini pa tudi knjigo Geschichte, Charakter, Sitten und Gebräuche nordamerikanischen Indianer (Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev), v kateri so Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas. V slovenščini sta leta 1997 izšli njegovi knjigi: Krščanski nauk za Indijance, Družina 1997 in Opominvanje, Faksimile iz leta 1826, Trebnje 1997. Pomembni sta tudi njegova slovnica in slovar čipevskega jezika, v katerem je pisal tudi nabožne knjige.
6
V zvezni državi Michigan v ZDA so po njem poimenovali okrožje (country) Baraga, mestno občino (township) Baraga v tem okrožju in vas (village) Baraga v tej mestni občini.
Škof Baraga je bil avtor številnih verskih knjig, ki jih hrani knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. Posebnega pomena sta njegov slovar in slovnica čipevskega jezika (Dictionary of the Otchipwe language, explained in English (1853); A theoretical and practical Grammar of the Otchipwe language (1850)). Iz Društva za razvoj in oživitev Trebnjega so nam sporočili, da se že nekaj časa ubadajo z idejo, kako to čudovito zgodbo o življenju in delu našega rojaka Friderika Barage in indijanske princese Pocahontas združiti v turistične namene. Glede na to, da so bili o Pocahontas posneti številni filmi, vključno s risano uspešnico Walta Disneya, menijo, da bi bilo potrebno to svetovno prepoznavnost Pocahontas in življenje trebanjskega rojaka Barage z Indijanci uporabiti v promocijske namene našega mesta. “Samo predstavljajte si japonskega, avstralskega, ruskega, britanskega ali ameriškega turista, ko prileti v neznano Slovenijo na nekajdnevno potovanje in se mu že na letališču med ostalimi slovenskimi znamenitostmi, predstavi tudi zgodba o kraju, kjer je živel misionar, ki je bil eden prvih, ki je zapisal zgodbo o Pocahontas in življenju Indijancev. In če temu turistu imamo še kaj za pokazati, recimo indijansko vas, kjer bi znali predstaviti življenje Friderika Barage, Indijancev in princese Pocahontas, bi bilo zagotovo odlično. Tem istim turistom, pa bi po tem, ko bi že bili v naših krajih, predstavili tudi ostale lepote in znamenitosti našega kraja.”
“Očitno je to del mene oz del moje vzgoje. Vse zadeve, ki sem jih do sedaj organizirala za pomoči potrebnim, sem jih naredila, ker tako čutim in ne zaradi lastne promocije, zato tudi tokrat ne želim tega naštevati. Me pa je zadnja katastrofa v Trebnjem in sicer požar v Levjih dvorih zelo prizadel, zato sem že naslednji dan po požaru, ki je bil na nedeljo, navezala stike z vladnimi službami v Ljubljani, da zagotovimo čim več denarja oziroma pomoči prizadetim iz državne blagajne. Predlagali smo tudi sklic izredne seje občinskega sveta, da pomagamo prizadetim družinam. Osebno pa sem brezplačno sprejela v naše družinsko stanovanje, ki ga sicer oddajamo, eno družino, ki je ostala brez strehe nad glavo po požaru v Levjih dvorih.” (Špela Smuk za publikacijo Tr e b a n j s k o o g l e d a l o )
www.županja.si
TREBANJSKO OGLEDALO
Otrok naj oblikuje odnos do sebe preko čutil, ne preko zaslona V čakalnici tretjega nadstropja Zdravstvenega doma na Ulici Gradnikove brigade sem morala malo počakati, ker je terapija še trajala. V čakalnici tretjega nadstropja Zdravstvenega doma na Ulici Gradnikove brigade sem morala malo počakati, ker je terapija še trajala. Miha Kramli, vodja ambulante za zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica me je prijazno sprejel in pogovor je stekel, tudi po tem, ko je snemalnik ugasnil. Dobri napotki za vsakega starša. V Trebnjem že od septembra 2011 deluje svetovalnica za različne vrste zasvojenosti. Pomagajo in svetujejo tako odvisnikom, kakor tudi njihovim najbližjim. Prisluhnejo tudi osebam v duševnih stiskah, težavah v partnerstvu, vzgojnih zapletih in vseh ostalih situacijah, ki nas pestijo v medsebojnih odnosih. Z vami se druži Toni Kočevar, svetovalec za različna področja zasvojenosti in osebnih odnosov. Pomoč je anonimna in brezplačna, organizirana je v dveh oblikah: individualno svetovanje (naročanje po telefonu: 051 367 497) in skupina za samopomoč. Svetovalnica in skupina za samopomoč delujeta v prostorih Zdravstvenega doma Trebnje.
Kako se to kaže pri novodobnih tehnologijah – računalnikih, tablicah, pametnih telefonih, internetu, igricah? Kdaj govorimo o odvisnosti? Miha KRAMLI, vodja ambulante za zasvojenosti v Novi Gorici: »Vedno več je zamegljenih staršev in vedno več zasvojenih otrok«.
O čem govorimo, ko govorimo o nekemični zasvojenosti?
Poudariti je treba, da sta kemična in nekemična zasvojenost povsem enakovredni. Ljudje namreč nekemične zasvojenosti velikokrat podcenjujejo, ker bolj potuhnjeno vstopajo v naša življenja, ne da bi se jih zavedali. Pridejo skozi vrata brez trkanja. Vendar pa se možgani v obeh primerih enako poškodujejo.
Moramo ločiti med odvisnostjo in zasvojenostjo. Odvisnost od novih tehnologij ni isto kot zasvojenost in ni problematična. Če uporabljamo splet, ker smo od njega odvisni – iščemo informacije, navodila, koristne podatke za vsakdanje življenje, nam to ne škodi. Ko to preraste v zasvojenost, pa je problem zelo velik. Kje je meja? Zaskrbljujoče je takrat, ko začne človek opuščati stvari, ki jih je prej rad počel. Ko začne zanemarjati druženje z domačimi, krožke, konjičke, službo, dolžnosti le zato, da bi lahko bil več na računalniku. Mnogi začnejo lagati, prikrivati, se drugače fizično premikati, zanemarjati higieno, v skrajnih primerih ne zmorejo več nadzorovati fizioloških
se nadaljuje na naslednji strani
7
TREBANJSKO OGLEDALO
www.županja.si
nadaljevanje s 7. strani
procesov. Takšni znaki kažejo, da so ljudje zdrseli v zasvojenost.
Kaj lahko storimo?
Zelo pomembno je, da se naučimo nove tehnologije uporabljati pravilno. Začeti je treba zgodaj - že otroku moramo odmeriti čas, ki ga lahko preživi za računalnikom. Nujno moramo ločiti med njegovimi željami in osnovnimi potrebami. Če je njegova želja, da Otrok naj oblikuje odnos do sebe preko čutil, ne preko zaslona tri, štiri, pet ur preživi za računalnikom, pa je njegova osnovna potreba ta, da se tri, štiri, pet ur fizično giblje. Žal imamo vedno več zamegljenih staršev, ki ne znajo pravilno določiti prioritet pri otroku, zato imamo tudi vedno več zasvojenih otrok. Pomembno je, da začnemo že v šoli za starše, materinski šoli, pripravi na zakon mlade starše pripravljati na oblikovanje družine, na partnerski odnos, da bodo kos vzgoji in obvladovanju čustvenih izbruhov otrok, ki lahko, če so neobvladani, vodijo v neobvladane odrasle.
Kdaj otroku predstaviti nove tehnologije?
Mnogi starši si kupujejo mir tako, da že zelo majhne otroke »zaposlijo« z računalniškimi igricami, telefoni, televizijo. Vendar mora predšolski otrok še vedno, to je v človeški naravi, odnos do sebe in sveta oblikovati preko tipa, okusa, sluha. V življenje se mora vključiti z vsemi svojimi čutili. Če pa mi te naravne procese zadušimo z igricami, lahko otrokovemu razvoju nepopravljivo škodujemo. Zato imamo danes vedno več otrok, ki pozno spregovorijo, ker je bil naravni proces razvoja govora zatrt z novo tehnologijo, vedno več je takšnih in drugačnih motenj hranjenja, ker je nova tehnologija nadvladala naravni proces odnosa do hrane in podobno. Moderen, napreden otrok torej ni tisti, ki je že zelo zgodaj vržen v morje nove tehnologije, nasprotno, tak otrok je okrnjen in poškodovan. Čas, da se seznani z mobiteli, računalniki, tablicami … ima torej vsaj do sredine osnovne šole ali še kasneje. In ne bo čisto nič prikrajšan, ampak bo v prednosti.
Vendar… »sosedov sošolec pa ima«.
otrok,
Bolj kot pri otrocih je težava pri starših, ki imajo velikokrat občutek, da morajo svojemu otroku nuditi tisto, kar imajo drugi. Ko se otroci primerjajo z vrstniki, ne pričakujejo, da bomo popustili, ker bi želeli biti enako-
8
vredni vrstnikom. Oni dejansko preizkušajo našo trdnost, če bomo sposobni zagovarjati svoje stališče. Če ne popustimo, bodo naše stališče postopoma vzeli za svoje, ga bodo posvojili, sicer pa bodo ugotovili, da smo šibki in bodo z nami manipulirali še naprej. Do neverjetnih razsežnosti.
Koliko časa lahko osnovnošolec preživi za računalnikom?
Zagovarjam stališče, da osnovnošolec ne sme imeti v svoji sobi računalnika, ne sme biti lastnik računalnika ali mobitela, te naprave jim le posodimo. Sicer ga odnese, pogubi, postane izčrpan in ne more normalno funkcionirati. Če je želja velika, lahko otrok igra igrice največ eno uro dnevno, vse, kar je več, je preveč. Nujen je pri tem nadzor staršev.
dostopne točke, vlagali tudi v preventivo, ozaveščanje o nevarnostih in varno rabo interneta.
Kako je z zasvojenostjo v različnih okoljih – na vasi, v mestu?
Danes ni več pravila. Vas – mesto, izobraženi – neizobraženi, verni – neverni … zasvojenost se lahko zgodi vsem nam, zasvojenost ne izbira. Včasih je bila vas zatočišče neke varnosti v primerjavi z mestom, danes tega ni. Če se peljem od Razdrtega proti Novi Gorici, večkrat sam pri sebi razmišljam, da ni več vasi, iz katere ne bi bil vsaj eden prisoten na terapiji v naši ambulanti. Internet je povsod, z vsemi svojimi nevarnostmi.
V Novi Gorici je edini center za zdravljenje novodobnih, to Po eni strani govorimo o na- je nekemičnih zasvojenosti v dzoru staršev, po drugi imajo Sloveniji. Od kod prihajajo pav sodobnih mestih mladost- cienti? niki brezplačen dostop do Res je. Sprva je bila v Novi Gorici potreba brezžičnega interneta na vs- ulice, samega mesta, zaradi koncentraciakem koraku. Kako ukrepati? je igralništva izrazitejša kot drugod po Če odmislimo že dovolj zaskrbljujoče dejstvo, da je zaradi »visenja« na telefonih vse manj prave socializacije, pogovorov in druženja, je to dejansko civilizacijsko vprašanje. Družba se mora vprašati, ali je ta dostopnost za razvoj civilizacije pozitivna ali negativna. Za posamezna področja je gotovo pozitivna, vendar – ali je res za človeštvo? Posamezniki se zaradi te sodobnosti lomijo, uničujejo, ne zmorejo več skrbeti zase. Si kot družba to lahko privoščimo? Zato bi bilo nujno, da bi enako mero energije, kot jo vlagamo v novodobne tehnologije, najsi bo za naprave, povezave,
Sloveniji. Ker nismo imeli dovolj izkušenj, smo delovno doktrino oblikovali postopoma. Danes smo vodilni in k nam prihajajo pacienti iz Murske Sobote, Kopra, Kranjske Gore, Ljubljane, kljub temu da je zasvojenost z novodobnimi tehnologijami za razliko od igralniške vseprisotna. Moram pa na tem mestu izpostaviti posluh občine, ki se zaveda pomena ambulante za nekemične zasvojenosti in njeno delovanje podpira, saj bi brez njene podporegotovo težje delali. Ana ZAVRTANIK UGRIN
www.županja.si
TREBANJSKO OGLEDALO
KONČNO IMAMO IGRIŠČE
Idejni predlog ureditve Športnega parka Trebnje – izgled po II. fazi. V naslednji fazi je predvidena izgradnja objekta s štiristeznim kegljiščem, tribunami in nadhodom nad Kidričevo cesto . (Vizualizacija: A. Šeligo)
Trebnje je po skoraj 40-tih letih končno le dobilo novo igrišče. Je bilo le-to res tako zelo potrebno ali je to le želja NK Trebnje?
Ne glede na potrebe NK Trebnje, je športno igrišče v Trebnjem bilo potrebno obnove, saj se vanj ni vlagalo že več desetletij. Športna zveza občin Trebnje in Mirna je že v začetku tega leta predstavila idejni projekt ureditve tega igrišča in prav všeč nam je, kot pobudniku te ideje, da je izgradnja tega igrišča lahko vzorčni primer dobrega sodelovanja in dokaz, da je dobro sodelovanje ključ uspeha. Poleg Športne zveze in našega nogometnega kluba so pri izvedbi tega projekta sodelovali še Osnovna šola Trebnje, Občina Trebnje in Krajevna skupnost Trebnje ter številni drugi posamezniki in podjetja. Na tem igrišču bodo svoj dom našli številni športni klubi in rekreativci.
Kaj se je zgodilo s starim nogometnim igriščem, ki pravzaprav niti ni bilo tako staro?
Tisto igrišče je bilo staro okrog 10 let in je bilo takšnih dimenzij, da ga prav nobena selekcija Nogometnega kluba Trebnje ni mogla uporabljati, saj za uradna tekmovanja v katerih nastopamo, obstajajo točna navodila kakšno mora biti igrišče, da dobi licenco za tekmovanje. Za rekreativno igranje nogometa pa je bilo tisto igrišče seveda še dovolj dobro, zato smo predlagali, da se ga previdno odstrani in uporabi v eni izmed večjih KS v naši občini in sicer v Dobrniču, Čatežu, Velikem Gabru ali v Dol. Nemški vasi. Tokrat je izbor padel na Dol. Nemško vas, kjer se igrišče že tudi postavlja.
Menim pa, da morajo moderno rekreativno igrišče za nogomet čim prej dobiti vsaj tudi Dobrnič, Čatež, Veliki Gaber, Račje selo in Šentlovrenc, saj je nogomet najbolj popularen šport na svetu, igrajo ga v vsaki vasi, prav iz naštetih KS pa prihajajo v naš klub najboljši mladi nogometaši. Postavitev takšnega manjšega igrišča pa ni več takšen strošek, kot je to bilo morda nekoč. V sodelovanju z evropsko in slovensko nogometno zvezo je možno takšna igrišča postaviti zelo poceni.
Pravite, da se v športne objekte ni dovolj vlagalo že lep čas. Na čem temeljijo te vaše trditve? Športna infrastruktura v naši občini je zelo zastarela, zelo malo oz nič se ni vlagalo v športne objekte že dalj časa, kar kažejo tudi uradni podatki MIZŠ, kjer smo v Občini Trebnje tako po m2 pokritih, kakor tudi nepokritih športnih površin na začelju med vsemi občinami JV Slovenije. V zadnjih 4 letih, torej od 2009 do 2012, za kar obstajajo uradni podatki, smo v Trebnjem investirali 1,37€ na prebivalca v športne objekte (slovensko povprečje 31€/ prebivalca), za športne programe pa smo v Trebnjem namenili 9,55€ na prebivalca (slovensko povprečje 21€/prebivalca). Žalosti tudi dejstvo, da je trend investiranja v športne objekte v upadanju, saj smo že pri tako malih investicijah v letu 2009 investirali v športne objekte v Občini Trebnje le 2,9€ na prebivalca, leta 2010 1,9€ na prebivalca, leta 2011 0,7€ na prebivalca, leta 2012 pa celo 0€. Ko sem lani prevzel vodenje Športne zveze občin Trebnje in Mirna, smo si zastavili cilj, da pomagamo lokalnim klubom pridobiti čim več
sredstev za šport, tako iz občinskih, kakor tudi iz državnih virov, in sicer za obnovo in ureditev naših športnih objektov, kakor tudi za izvajanje programov. Ureditev igrišča pri CIK je že prvi rezultat tega našega prizadevanja.
Kako in na kakšen način ste se lotili ureditve športnega igrišča v Trebnjem?
Idejne ureditve športnega igrišča v Trebnjem smo se lotili celovito, preučili smo potrebe številnih naših športnih društev in to predstavili javnosti v začetku tega leta, skupaj z idejnim projektom. Ugotovili smo, da tako Kegljaški klub Trebnje, kakor tudi Nogometni klub Trebnje, uspešno delujeta, pa čeprav sploh nimata pogojev za delovanje doma, v našem mestu in zato tako treninge, kakor tekme izvajata v drugih krajih, 20 in več kilometrov iz Trebnjega, kar predstavlja zelo velik, tako stroškovni, kakor tudi organizacijski, zalogaj. Tudi ostali klubi, kljub temu, da po večini vadijo doma, pa zaradi dotrajanosti objektov niso bistveno na boljšem. Vemo pa, da imamo v Trebnjem tudi zelo uspešen strelski klub, mažorete, moto klube, borilne športe, golfiste, šolska športna društva in nenazadnje naš najuspešnejši športni klub, rokometaše.
Torej ste z zasnovo novega športnega igrišča oz centra ubili več muh na en mah?
Tako je, ureditev igrišča smo si zamislili kot centralni športni objekt v Trebnjem, kjer bi svoje domovanje našli številni športni klubi. V dopoldanskem času igrišče koristi OŠ Trebnje se nadaljuje na naslednji strani
9
TREBANJSKO OGLEDALO
www.županja.si
nadaljevanje s 9. strani
za svoje potrebe, v popoldanskem in večernem času, pa je potrebno igrišče urediti tako, da bo to centralno zbirališče Trebanjcev vseh generacij. V idejnem projektu smo si poleg ureditve nogometnega igrišča zamislili še ureditev košarkaškega igrišča z umetno maso, ki bi bil lahko uporaben oz prijazen za uporabo tudi za ostale športe, kot so odbojka, badminton itd, pa tudi za vadbo mažoret, otrok iz bližnjega vrtca in borilnih veščin. Želimo si tudi ureditve tekaške steze s tartanom, kar bi zagotovo omogočilo razvoj nekaterih atletskih disciplin, morda tudi ustanovitev trebanjskega atletskega kluba, ki je lahko odlična osnova za vse športnike, hkrati bi uredili igrišče za rekreativno igranje odbojke in rokometa na mivki. Načrtujemo tudi izgradnjo centralnega športnega objekta, v katerem bi našli domovanje številni trebanjski športni klubi, Športna zveza in pa predvsem Kegljaški klub Trebnje, saj bi v njem izgradili kegljaško dvorano, da bi naš Kegljaški klub končno dobil svoje domovanje in bi lahko nastopal pred svojimi navijači. Dvoetažni objekt smo si zamislili tako, da bi bil zgornji del objekta urejen kot tribuna, od koder bi se lahko spremljale tekme, del bi bil namenjen tudi športnemu baru, kot ena najpomembnejših idej te zasnove pa je ta, da bi se ta objekt povezal z nadhodom nad Kidričevo cesto, ki bi služil prehodu otrok iz šole na igrišče, brez da bi prečkali zelo prometno cesto.
Izgradnja nadhoda nad Kidričevo cesto?
Da, ta nadhod bi moral biti po mojem mnenju, glede na lokacijo Osnovne šole in tega igrišča, že zdavnaj narejen. Varnost otrok mora biti vedno na prvem mestu, zato je izvedba takega nadhoda nekako logična posledica načrtovanja športnega igrišča v navezavi z Osnovno šolo.
Kakšne spremembe še načrtujete na tem igrišču?
Igrišče je v osnovi danes prehodno, saj ga številni prebivalci uporabljajo za najkrajšo povezavo med severnim in južnim delom mesta, ter med zahodnim in vzhodnim delom centra mesta, saj se dejansko nahaja v samem osrčju Trebnjega. V idejni zasnovi smo zato predvideli tudi izgradnjo peš poti na severnem delu igrišča ter povezavo na obstoječo pot, ki vodi po vzhodni strani igrišča in pa izgradnjo stopnic na zahodni strani igrišča. Tako bi vsem krajanom omogočili kratke mestne povezave, igrišče pa bi lahko v nočnem času zaklepali in ga tako dolgo časa občuvali.
Kako predlagate, da bi rešili problem stalnih smeti in neurejenosti tega igrišča ter vandalizma?
Vsa igrišča in športni objekti morajo dobiti svojega upravljavca, saj je praksa pokazala, da igrišča brez upravljavca nezadržno propadajo, če se zanje ne skrbi na dnevni bazi, zato je potrebno glede tega nujno ukrepati. To velja v prvi vrsti sedaj za novo igrišče pri CIK, saj so nas tudi prebivalci okoliških ulic opozorili, da se ponoči zbirajo na igrišču “obiskovalci”, zato je zjutraj igrišče polno smeti in steklovine in zato morajo otroci prvo uro telovadbe večkrat igrišče najprej
10
pospraviti, da lahko vadijo. To je nesprejemljivo in to moramo čim prej urediti. Torej nujno je, da igrišče takoj ob izgradnji dobi upravljavca, ki bo skrbel vse dni v letu za urejenost igrišča in njegovo koriščenje.
pol dokončano, saj bi se v tem primeru na novo igralno površino kmalu naneslo blato in ostale smeti in bi igrišče kmalu bilo uničeno. Zato smo kot rečeno takoj uredili zemljišče okrog igrišča in ga zatravili ter zaščitili.
To so smeli načrti. A so realni?
Kako pa bo s košarkarskim igriščem in ostalim po zaključenih delih na nogometnem igrišču?
Glede na finančne zmožnosti trebanjske občine smo prepričani, da je igrišče možno dokončati v nekaj fazah, vsekakor pa ga je možno urediti v enem županskem mandatu, če je za to dovolj volje. Če pa bi bili bolj uspešni pri pridobivanju državnih (in evropskih) sredstev za šport oz športno infrastrukturo, pa je možno to igrišče in tudi ostala igrišča, urediti še prej.
Trenutno poteka prva faza obnove igrišča. Kaj bo v tej fazi urejenega, kakšna je višina investicije in kako ste zagotovili finančna sredstva?
V prvi fazi obnove je bilo urejeno nogometno igrišče z umetno travo, ki bo dovolj veliko, da bodo na njem lahko igrale uradne tekme vse selekcije NK Trebnje do 11 let. Starejši otroci bodo še vedno morali potovati na treninge in tekme v Ivančno Gorico in na Mirno, s katero smo letos zastavili skupno ekipo starejših dečkov, nogometašev starih do 15 let in že na prvih treh tekmah prepričljivo premagali nasprotnike. Na predlog občinske svetnice Špele Smuk in svetniške skupine DROT, je občinski svet Občine Trebnje v začetku tega leta soglasno sprejel sklep, da se 50.000€ nameni za ureditev tega nogometnega igrišča. Ta znesek je po večini namenjen za zemeljska in ostala gradbena dela ter nakup umetne trave. Kar nekaj sredstev bomo morali zbrati s sponzorji in donacijami v Nogometnem klubu Trebnje, saj do te faze, kolikor naj bi se izgradilo igrišče z občinskimi sredstvi, ne bo dovolj urejeno, da bomo lahko igrali uradne tekme. Ni zagotovljenih kar nekaj osnovnih zadev, da bo igrišče pridobilo ustrezno licenco, za kar pa bomo morali kar sami poskrbeti v NK in za to pridobiti sredstva. Sami smo uredili že tudi garderobe, ki so nujne za igranje uradnih tekem, zagotovili smo ureditev zelenice okrog igrišča in njeno zatravitev, uredili bomo pitnik, KS Trebnje pa nam je priskočila na pomoč in zagotovila sredstva za razsvetljavo. Osvetlitev igrišča je nujna, saj je jeseni in spomladi vadba najbolj intenzivna, noč daljša in dan krajši in tako bomo lahko igrišče uporabljali do poznih večernih ur, kar je nujno potrebno zaradi številčnosti selekcij in velikega števila nogometašev. Sredstva, ki jih bomo morali še zagotoviti, po prvih ocenah presegajo 20.000€, zato že zdaj apeliramo na vse, ki jih zanima promocija preko našega kluba, da nam prispevajo sponzorska sredstva, ki jih bomo namensko vložili v ureditev igrišča.
Tekaške steze in nekdanjega odbojkarskega igrišča v tej fazi ne spreminjamo. Smo pa v sodelovanju s sponzorji in prijatelji NK Trebnje, tu predvsem mislim na podjetji Grada, Peter Agnič s.p. in Cementni izdelki Gorec s.p. zagotovili, da smo nekoliko obnovili koše in jih zabetonirali ob nekdanjem odbojkarskem igrišču, tako da bo začasno urejena tudi rekreativna vadba košarke. KS Trebnje je tudi to igrišče osvetlila, tako da bo za rekreativno vadbo košarke zadovoljivo poskrbljeno.
“Igrišče pri CIK bo zelo kmalu urejeno z novo tartansko stezo, urejenim košarkaškim igriščem ter igriščem za odbojko in rokomet na mivki. Hkrati bom zagotovila sredstva za ureditev športnih igrišč po vaških središčih po naši občini” Špela Smuk
Do kdaj predvidoma bodo dela potekala?
Osnovna ureditev igrišča, torej do preplastitve z umetno travo, je bila dokončana do sredine avgusta. Od tu naprej je ostalo še kar nekaj dela, ki ga moramo opraviti mi v klubu s svojimi prijatelji in donatorji, da ne pustimo zadevo na
(pogovarjali smo se s predsednikom Športne zveze občin Trebnje in Mirna Dejanom Smukom)
Županja vseh za boljši jutri
www.županja.si
TREBANJSKO OGLEDALO
ŠPELA SMUK VEČ KOT MILIJARDA EVROPSKIH SREDSTEV
0 takoj bom na občini ustanovila oddelek za evropske zadeve, da bomo pripravljeni pričakali več kot 1 milijardo evropskih sredstev, ki bodo podeljeni v naslednjih letih Sloveniji
VEČ KOT 2,4 MILIJONA EVROV PRIHRANKA ZA OGREVANJE
0 takoj bomo pričeli z izgradnjo centralne kotlovnice na biomaso in tako prihranili do 2,4 milijona evrov na leto, s tem pa zvišali prihodke našim kmetovalcem in znižali stroške ogrevanja
VEČ KOT 650 NOVIH DELOVNIH MEST
0 takoj bomo uredili poslovno cono, kjer bomo oddajali poceni zemljišča za investitorje in tako poskrbeli za nova delovna mesta (takšni kot Akrapovič morajo biti zaželjeni v Trebnjem)
VEČ KOT 100 MILIJONOV EVROPSKIH SREDSTEV ZA KMETOVALCE
0 takoj bomo pristopili k pripravi projektov za razvoj podeželja in črpanje finančnih sredstev evropskega kmetijskega sklada, kjer bo na voljo slabih 100 milionov evrov
NOV MLADINSKI CENTER
0 že do konca naslednjega leta bomo uredili Mladinski center
NOVE SUBVENCIJE
0 takoj bomo ustanovili občinski sklad za spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti in biološke pridelave hrane ter uvedli občinske subvencije za izgradnjo bioloških greznic
11
TREBANJSKO OGLEDALO
www.županja.si
Projekt ‘’Dobrote Dolenjske’’ med najboljšimi v Sloveniji Ljubljana/Trebnje - V Sloveniji je bilo v programskem obdobju 2007-2013 sofinanciranih več kot 95.300 projektov, zato želita Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) opozoriti na številne dobre zgodbe, ki so jih v Sloveniji ustvarili s pomočjo evropskih sredstev. Projekt Dobrote Dolenjske se nahaja med 81 projekti, ki jih je splošna javnost ocenila, da so jim spremenili življenje oz. prispevali k izboljšanju kakovosti njihovega življenja oz. življenja skupnosti, sporočajo organizatorji. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko sta z namenom predstavitve nekaterih projektov, ki so bili sofinancirani z evropskimi sredstvi in preko katerih bi pokazali, kaj vse dobrega je bilo v Sloveniji narejeno s pomočjo evropskih sredstev v zadnjih sedmih letih, organizirala fotografsko razstavo. Fotografije so razstavljene na Kongresnem trgu v Ljubljani med 2. in 23. oktobrom 2014. Med 26 projekti, ki so predstavljeni na Kongresnem trgu, je tudi projekt Dobrote Dolenjske. Kot je znano, ta skupna tržna znamka za zdaj vključuje več kot sto različnih prehranskih izdelkov, vključiti pa nameravajo še nove. Pogoj je lokalna kakovost in raznovrstnost.
12
»To so visokokakovostni, inovativni, a hkrati tradicionalni izvirni izdelki z visoko sporočilno vrednostjo, ki dvigujejo prepoznavnost Dolenjske,« je za Delo povedala vodja projekta v Društvu za razvoj in oživitev Trebnjega Špela Smuk. Boštjan Rakar iz poznane gostilne v Gorenjih Ponikvah pri Trebnjem, ki tudi sodeluje pri projektu, je poudaril, da je ta projekt prišel še pravi čas: »Dolenjska je v Sloveniji kulinarično slabo prepoznavna. Prihaja pa tudi vse več tujcev, ki hočejo lokalne stvari.«
www.županja.si
TREBANJSKO OGLEDALO
Živahno kulturno življenje Konec avgusta smo se lahko prepričali, kako bogato in raznoliko ponudbo lahko pripravijo domači gostinci, športniki in nekatera društva. Prireditev Slovo poletju je presegla vsa pričakovanja. Obiskalo jo je preko 4.000 obiskovalcev.
KS Trebnje je v sodelovanju z Ribarnico Glivar, Hotelom Opara in Društvom za razvoj in oživitev Trebnjega konec avgusta pripravila 3. tradicionalno prireditev Slovo poletju. Medtem, ko sta bili prejšnji dve leti to enodnevni prireditvi, so letos pripravili kar tridnevno prireditev, ki je tako po ponudbi, kakor tudi po obisku, presegla vsa pričakovanja. Odlično izbrano prizorišče za Hotelom Opara in za pošto je v treh dneh obiskalo več kot 4.000 obiskovalcev. Prireditev je imela dva glavna poudarka in sicer predstaviti Trebanjcem uspešne Trebanjce, ki še niso imeli priložnosti nastopati pred domačim občinstvom, in pa pripraviti zabavo za vse generacije. Tisti željni glasbene zabave so tako prisluhnili nastopajočim na glavnem odru, športni navdušenci so se lahko pomerili v ulični košarki in nogometu na milnici, otrokom so bile pripravljene številne delavnice. Zelo številnemu občinstvu se je tako predstavil izredno uspešni slovensko(trebanjsko)-hrvaški DJ duet Vanillaz, ki navdušuje po evropskih odrih. Član tega dueta je Trebanjec Miha Pajk. Predvsem mlajšim Trebanjcem, pa tudi ostalim, sta pripravila zabavo do jutranjih ur, ki se bo še dolgo pomnila. Še en Trebanjec je član zelo uspešne in svetovno priznane akrobatske skupine Dunking devils, Uroš Florjančič. Skupina je nastopala že po celem svetu, sedaj pa so se predstavili tudi Uroševim sokrajanom in navdušili občinstvo in sicer tik pred finalom tekmovanja v Streetballu.
Trebanjske Hip-Hoperke, ki so izredno uspešne v evropskem merilu, so izvedle odličen nastop, pridružile pa so se še trebanjske mažorete in skupaj so izvedli sprejem za dva trebanjska rokometaša Matica Kotarja in Žigo Urbiča, ki sta pred dnevi na Kitajskem na 2. olimpijskih igrah mladih prejela zlati medalji. Predstavile so se tudi Dobrote Dolenjske, z Leo klubom pa so zbirali tudi zamaške za Laro. V zabavnem programu so nastopili Ansambel Pogum, Nina Pušlar, Vanillaz, Klapa Dubrovnik in številni drugi.
13
TREBANJSKO OGLEDALO
www.županja.si
O N E Č I N S URE Dobrote Dolenjske
Podeželski turistični šopek – evropski projekt
Šola klasičnega baleta v Trebnjem
Kmečka in rokodelska tržnica v Trebnjem
Brezplačni izleti za pomoči potrebnim otrokom
Dolenjski čebelarski šopek
14
www.županja.si
TREBANJSKO OGLEDALO
Družbena trgovina Zastonj
Poletje v parku
Z božičkom v čarobnem gozdu,
Svetovalnica Srečanje
Humanitarne akcije
Številne predstave in komedije
Poklon Avsenikovi glasbi
Prireditev SLOVO POLETJU 2014
Organizirali smo še preko 500 prireditev
Sprejem Sebastiana Skubeta, sprejem odličnih mažoret…
Festival MARMELADA
15
TREBANJSKO OGLEDALO
www.županja.si
I J A M D N A M A Z O N URESNIČE Nogometno igrišče
8 avtomatskih defibrilatorjev (Dobrnič, Velik Loka, Šentlovrenc, Štefan, Dolenja Nemška vas, Račje selo, Knežja vas, Sela pri Šumberku
Jurčkov gozd
Knjižnica
Vrtec v Trebnjem
16
www.županja.si
Invalidsko dvigalo v OŠ Trebnje
Sredstva za delovanje Občinskega pihalnega orkestra in Rokometnega kluba Trebnje
Ureditev ceste Sela Šumberk – Orlaka
Šolska jedilnica, učilnica za tehniko, zamenjava sanitarij, ureditev dodatnih učilnic za Glasbeno šolo...
TREBANJSKO OGLEDALO
Odlok o enkratnem denarnem prispevku za novorojence v občini Trebnje
Sredstva za sofinanciranje šole v naravi tako za vrtčevske kot tudi osnovnošolske otroke.
Preprečujemo drastično znižanje proračunskih sredstev namenjenih za delovanje CIK Trebnje, Glasbena šola Trebnje, JSKD in Zveze kulturnih društev Trebnje,
Preprečujemo drastično znižanje proračunskih sredstev namenjenih za izvajanje programov v športu in kulturi.
Zimsko drsališče
Sredstva za ureditev prostorov za društveno delo za Društvo invalidov Trebnje in ureditev dostopa za gibalno ovirane osebe.
17
O M O B I L I Č I N URES TREBANJSKO OGLEDALO
www.županja.si
Ureditev območja ob Temenici v krajinski park in učno pot
Izgradnja nujno potrebnega vrtca v Velikem Gabru
Uredili bomo vsa krožišča
18
V hrvaški Istri v kraju Pavičini nezadržno propada naša lastnina – izgraditi mladinsko letovišče
www.županja.si
Izgradnja pločnika v Dolenji Nemški vasi in v Velikem Gabru.
Izdelati Strategijo razvoja turizma, Lokalni energetski koncept in strategijo razvoja kmetijstva v Občini Trebnje
TREBANJSKO OGLEDALO
Wi-fi omrežje v vsako trebanjsko vas
Centralna kotlovnica in energetska samooskrba
Kulturni center
Ureditev kolesarskih stez
Ureditev trim stez
Ureditev nove poslovne cone za privabitev investitorjev in nova delovna mesta
Mladinski center
Ustanovili bomo nov občinski oddelek za evropske zadeve
19
TREBANJSKO OGLEDALO
www.županja.si
UREDILI BOMO KS Trebnje \celovita premoženjskopravna ureditev statusa cest in poti po krajevni skupnosti (odmera in prepisi, da lastniki ne plačujejo davka) \ ureditev cest Trebnje – Repče \ ureditev športnega igrišča pri CIK kot centralnega športnega zbirališča Trebanjcev, vključujoč novo tekaško stezo s tartanom, novo igrišče za košarko z umetno maso, novo igrišče za odbojko in rokomet na mivki, novo štiristezno kegljišče in centralni objekt športnih društev \ izgradnja nadhoda nad Kidričevo cesto za varen prehod otrok iz šole na športno igrišče \ izgradnja centralne kotlovnice na sekance pri CIK in priključitev bližnjih javnih in ostalih odjemalcev toplote \ odprtje Mladinskega centra v enem letu \ ureditev mestnega jedra skup j z mirujočim prometom in parkom \ priprava projekta izgradnje Kulturnega centra \ Skupnostni urbani vrtovi \ podpora društvom pri skupnih pripravah različnih športnih-kulturnih dogodkov \ ureditev javnih poti v krajevni skupnosti
KS Račje selo \ obnova lokalne ceste Trebnje-Račje seloHudeje, kjer zaradi opustitve rednih vzdrževalnih del in povečanega prometa že nastaja škoda \ izgradnja pločnika v naseljih ob predhodnem soglasju vseh krajanov \ izgradnja dovozne ceste do deponije Globoko oddaljeno od naselij in razbremenitev lokalnih cest \ načrtovanje sodobnega proizvodnega objekta za predelavo odpadkov ob sprotnem informiranju in ob soglasju krajanov, kar bi pomenilo razbremenitev okolja ter nova poslovna priložnost in zaposlitve tudi za prebivalce \ pridobitev razvojnih sredstev iz evropskih skladov in usmeritev v projekt izgradnje kanalizacije naselij Račje selo, Blato; z evropskimi sredstvi bo namreč komunalni prispevek za krajane bistveno manjši \ zagotovitev poplačila škode zaradi kraje in uničenja kmetijskih pridelkov
20
\ ureditev otroškega igrišča \ celovita premoženjskopravna ureditev statusa cest in poti po krajevni skupnosti (odmera in prepisi, da lastniki ne plačujejo davka) \ podpora društvom pri skupnih pripravah različnih športnih-kulturnih dogodkov \ ureditev javnih poti v krajevni skupnosti
KŠ Štefan \ Takojšnja zagotovitev in ureditev prostorov za delovanje KS, turističnega društva in srečanja krajanov \ Kanalizacija, sekundarni vod za vasi Kamni potok in Breza \ menjava vodovodnih cevi v vasi Rožni vrh \ pričeti postopke za obljubljeno izgradnjo krožnega križišča pri gostilni Mišič \ Rušenje mostov za vasi Belšinja vas in Benečija ter ureditev pešpoti \ Ureditev železniškega prehoda \ Štefan povezati z DNV s sprehajalno, učno, turistično in botanično potjo ob Temenici s prikazom kraških pojavov in kulturne dediščine (perišča, mlini). \ celovita premoženjskopravna ureditev statusa cest in poti po krajevni skupnosti (odmera in prepisi, da lastniki ne plačujejo davka) \ podpora društvom pri skupnih pripravah različnih športnih-kulturnih dogodkov \ ureditev javnih poti v krajevni skupnosti
KS Velika Loka \ Ureditev železniškega prehoda \ ureditev pločnika od križišča do vasi \ izgradnja kanalizacijskega obrežja, ureditev odvajanja in čiščenje odpadnih voda za naselji Velika Loka in Trnje \ sanacija dotrajanega vodovoda \ ustvariti pogoje za večjo povezanost vseh naselij in njihovih prebivalcev v KS Velika Loka \ sanacija Kulturnega doma Velika Loka \ celovita premoženjskopravna ureditev statusa cest in poti po krajevni skupnosti (odmera in prepisi, da lastniki ne plačujejo davka) \ podpora društvom pri skupnih pripravah različnih športnih-kulturnih dogodkov \ ureditev javnih poti v krajevni skupnosti Ureditev železniškega prehoda \ ureditev pločnika od križišča do vasi \ izgradnja kanalizacijskega obrežja, ureditev odvajanja in čiščenje odpadnih voda za naselji Velika Loka in Trnje \ sanacija dotrajanega vodovoda \ ustvariti pogoje za večjo povezanost vseh naselij in njihovih prebivalcev v KS Velika Loka \ sanacija Kulturnega doma Velika Loka \ celovita premoženjskopravna ureditev statusa cest in poti po krajevni skupnosti (odmera in prepisi, da lastniki ne plačujejo davka) \ podpora društvom pri skupnih pripravah različnih športnih-kulturnih dogodkov \ ureditev javnih poti v krajevni skupnosti
www.županja.si
KS Čatež \ zagotoviti redno vzdrževanje obstoječe komunalne in cestne infrastrukture in izgradnjo nove \ varovati in negovati kulturno dediščino področja in jo izkoristiti v turistične namene \ razviti turizem v zidanicah ob nadaljnjem razvoju blagovne znamke cvička \ spodbujati razvoj dopolnilne dejavnosti na kmetijah za potrebe turizma in ostalih porabnikov \ prostorsko in vsebinsko razširiti ter zaokrožiti kulturni center Čateža \ nadaljnja graditev prepoznavnosti Čateža kot Levstikovega Čateža, Čateža z dolenjskimi Brezjami na Zaplazu, Čateža kot destinacijo dobre energije \ celovita premoženjskopravna ureditev statusa cest in poti po krajevni skupnosti (odmera in prepisi, da lastniki ne plačujejo davka) \ podpora društvom pri skupnih pripravah različnih športnih, kulturnih in turističnih dogodkov \ ureditev javnih poti v krajevni skupnosti \ izgradnja sodobne infrastrukture za spodbujanje turizma
KS Dolenja Nemška vas \ Izgradnja pločnika med trgovino v Dolenji Nemški vasi in železniško postajo na Ponikvah \ vzpostavitev javne razsvetljave na Ponikvah \ izgradnja kanalizacijskega omrežja do Ponikev \ Štefan povezati z DNV s sprehajalno, učno, turistično in botanično potjo ob Temenici (prikaz kraških pojavov in kulturne dediščine) \ Ureditev plezalne stene pod viaduktom Ponikve \ projekti za samostojno osnovno šolo DNV \ zavzemali se bomo za razvoj športne infrastrukture, ki je glede na velikost kraja, primanjkuje tudi igral za otroke oz. poligon za otroke in nakup klimatske naprave za telovadnico PŠ DNV \ Ureditev avtobusnih postaj Češnjevek in Ponikve \ Spodbujanje razvoja turizma na podeželju \ celovita premoženjskopravna ureditev statusa cest in poti po krajevni skupnosti (odmera in prepisi, da lastniki ne plačujejo davka) \ podpora društvom pri skupnih pripravah različnih športnih-kulturnih dogodkov \ ureditev javnih poti v krajevni skupnosti
TREBANJSKO OGLEDALO
KS Dobrnič \ Vzpostavitev lesno predelovalnega centra iz kohezijskih sredstev EU \ Aktivno sodelovanje in spodbujanje kmetovalcev pri vzpostavitvi mreže za lokalno samooskrbo s hrano \ Ureditev ceste Grmada - Dobrnič - Ureditev pločnika in javne razsvetljave v centru Dobrniča \ Ureditev zunanjega športnega igrišča v Dobrniču \ Povečanje financiranja Kulturnega društva Dobrnič in PGD Dobrnič \ Dokončanje asfaltiranja ceste Lisec \ celovita premoženjskopravna ureditev statusa cest in poti po krajevni skupnosti (odmera in prepisi, da lastniki ne plačujejo davka) \ podpora društvom pri skupnih pripravah različnih športnih-kulturnih dogodkov \ ureditev javnih poti v krajevni skupnost
KS Knežja vas \ Podpora pri urejanju celostnih turističnih priložnosti gradu Kozjek \ Spodbude za razvoj podeželskega turizma in registracij dopolnilnih dejavnosti na kmetiji \ celovita premoženjskopravna ureditev statusa cest in poti po krajevni skupnosti (odmera in prepisi, da lastniki ne plačujejo davka) \ podpora društvom pri skupnih pripravah različnih športnih-kulturnih dogodkov \ ureditev javnih poti v krajevni skupnosti
se nadaljuje na naslednji strani
21
TREBANJSKO OGLEDALO
www.županja.si
nadaljevanje s 21. strani
KS Svetinja \ ureditev ceste Trebnje – Šmaver \ ureditev ceste in umiritev prometa na Gorenjem Vrhu \ podpora društvom pri skupnih pripravah različnih športnih-kulturnih dogodkov \ ureditev javnih poti v krajevni skupnosti \ celovita premoženjskopravna ureditev statusa cest in poti po krajevni skupnosti (odmera in prepisi, da lastniki ne plačujejo davka)
KS Šentlovrenc \ Ureditev prostorov za vrtec v Šentlovrencu \ Izgradnja kanalizacije v Šentlovrencu \ Razširitev pokopališča v Šentlovrencu \ celovita premoženjskopravna ureditev statusa cest in poti po krajevni skupnosti (odmera in prepisi, da lastniki ne plačujejo davka) \ podpora društvom pri skupnih pripravah različnih športnih-kulturnih dogodkov \ ureditev javnih poti v krajevni skupnosti
\ podpora društvom pri skupnih pripravah različnih športnih-kulturnih dogodkov \ ureditev javnih poti v krajevni skupnosti
KS Sela pri Šumberku \ izgradnja mrliške vežice \ spodbude za razvoj turizma, s posebnim poudarkom na kulturni dediščini in ohranjanju tradicij bližnje zgodovine \ ureditev cest \ celovita premoženjskopravna ureditev statusa cest in poti po krajevni skupnosti (odmera in prepisi, da lastniki ne plačujejo davka) \ podpora društvom pri skupnih pripravah različnih športnih-kulturnih dogodkov \ ureditev javnih poti v krajevni skupnosti
VAŠ GLAS ODLOČA
1 KS Veliki Gaber \ Izgradnja vrtca z narave prijaznih materialov v Velikem Gabru \ Zagotovitev varnosti ob regionalni cesti Medvedjek – Mali Gaber in proti priključku Bič (pločniki in kolesarske poti) \ Komunalno opremljanje obrtne cone Bič in ureditev čiščenja in odvodnjavanja vode ua vsa naselja, ki gravitirajo to na območje. \ izgradnja ustrezne telovadnice in energetska sanacija OŠ Veliki Gaber \ Ureditev športnih površin \ razširitev železniškega podhoda \ celovita premoženjskopravna ureditev statusa cest in poti po krajevni skupnosti (odmera in prepisi, da lastniki ne plačujejo davka)
22
ŠPELA SMUK
www.županja.si
TREBANJSKO OGLEDALO
O reki Temenici smo se pogovarjali s strokovnjakom za vode Janezom Zakrajškom, univ.dipl.inž.vod. iz Dol. Ponikev pri Trebnjem, zaposlenem na Inštitutu za vode Republike Slovenije Kako gledate na pogin rib, ki se je zgodil v Temenici, kaj je lahko vzrok za to?
Dejstvo je, da se v sušnih mesecih nivo vode v Temenici zmanjša, pretok je manjši kot sicer, voda se segreje, vsebnost kisika v vodi, ki ga vodni organizmi potrebujejo, pa se prav tako znatno zmanjša. Seveda je možno, da se vsebnost kisika v vodi zmanjša do te mere, da to povzroči pogin rib. Verjetno pa v tem primeru pogina rib v Temenici ni povzročilo samo pomanjkanje kisika. Možno je, da je pogin povzročila neka snov, ki je po deževju pritekla iz kanala, ki vodi v Temenico. Sam zapisnika o poginu rib nisem videl, zato težko komentiram o dejanskih vzrokih. Obstaja seveda možnost, da je padavinska voda ob nalivu sprala snovi iz zaledja, le te pa so se potem preko kanala zlile v Temenico. Rad bi poudaril, da vedno govorimo samo o ribah, tu pa je še mnogo drugih vodnih in obvodnih organizmov, ki prav tako niso preživeli. To so torej samo morebitni razlogi, vzrok pogina rib mora v skladu s svojimi pristojnostmi ugotoviti izvajalec ribiškega upravljanja in ribiška inšpekcija.
Ribiči menijo da bi s pragovi rešili problem. Se strinjate?
Večji del Temenice, razen povirnega dela, teče po nižinskem svetu, kar pomeni, da ima reka izredno nizek padec, reka na nekaterih odsekih meandrira. Vrednost letnega srednjega pretoka na tem delu Temenice znaša 0,78 m3/s, ali drugače povedano, to je neka srednja povprečna vrednost pretoka. V sušnih mesecih pa vrednosti pretokov velikokrat ne presegajo niti 0,2 m3/s, kolikor znaša ekološko sprejemljiv pretok na koncu tega vodnega telesa. Prav zato umestitev pragov v tem nižinskem delu ni najboljša rešitev. Umestitev pragov ali drugih prečnih objektov na reki Temenici bi zaradi turbulence, ki se pojavi ob tem, sicer povzročila bogatenje vode s kisikom v sušnih mesecih. Zagotovo pa to ne bi rešilo problema pogina rib. Treba se je zavedati, da je gradnja pragov samo reševanje posledice oz. gre za blag omilitveni ukrep.
Kolikšen je strošek izgraditve praga?
Kot že rečeno, je tu na tem mestu (mesto pogina rib) vprašljiva ureditev s pragovi, saj ima struga tu nizek padec. Poleg tega samo s tem ukrepom ne bi dosegli glavnega namena – povečati vsebnost kisika do te mere, da ob izpustih iz kanala v sušnih mesecih ne bi prihajalo do pogina vodnih organizmov. Vseeno bi se pragove dalo umestiti na nekaterih delih, kjer so padci vsaj malo večji. Ta poseg bi moral biti čim bolj sonaraven, kar pomeni, da bi bilo potrebno izbrati naravne materiale, kot sta kamen in les. Poleg tega je izbira sonaravnih materialov tudi z ekonomskega vidika ugodnejša kot iz betona oz. armiranega betona. O stroških je težko govoriti, odvisno na kako velikem odseku bi se izvajal poseg. Če kot primer vzamemo ureditev s tremi zaporednimi pragovi in ureditev brežin na teh mestih, bi projekt – izvedbeni elaborat stal nekje 3.000 eur, izvedba na terenu pa še dodatnih 3.000 eur za vsak prag. To so samo grobe ocene.
Kaj bi bilo potrebno narediti, da se fekalije iz kanalizacij ne bi izlivale v Temenico?
Predvsem je potrebno poskrbeti, da se vse tovrstne snovi stekajo v javno kanalizacijo, kjer je to mogoče in preko le te na komunalno čistilno napravo. Tovrstne zadeve v naši občini ureja Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske odpadne vode na območju Občine Trebnje Ur.l. RS št. 102/2009). Med drugim ta odlok določa obveznosti izvajalca (javno podjetje Komunala Trebnje d.o.o.), obveznosti in pravice uporabnikov, nadzor itd. Na območju , kjer je javna kanalizacija zgrajena, je priključitev obvezna, razen za tiste uporabnike, ki imajo odvajanje odpadnih voda rešeno v skladu z zakonodajo. Na ožjem območju Trebnjega je priključitev na javno kanalizacijo torej obvezna.
Je to možno narediti in kako? Čigava naloga je pa to?
Na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora izvajalec javno gospodarske službe, torej Komunala Trebnje d.o.o, med drugim tudi voditi kataster kanalizacijskega omrežja in celotne javne gospodarske infrastrukture, namenjene dejavnosti javne službe, ki jo izvaja. Poleg tega je dolžna voditi evidence o utrjenih površinah, za katere zagotavlja odvajanje padavinske vode. Iz teh evidenc bi bilo možno razbrati, iz katerih površin se voda steka v javno kanalizacijo in iz katerih ne. Nadzor nad izvajanjem teh služb izvaja občinska inšpekcija Občine Trebnje. Potrebno bi bilo torej sodelovanje med Občino Trebnje in Komunalo Trebnje, in sicer na način, da se najprej evidentira ta mesta onesnaženja, potem pa določijo ustrezni ukrepi za rešitev teh problemov.
23
KRAJINSKI PARK TEMENICA DOBIVA PRVE OBRISE Strokovnjak za vodarstvo Janez Zakrajšek, univ.dipl. inž.vod. iz Dol. Ponikev pri Trebnjem, zaposlen na Inštitutu za vode Republike Slovenije, je zbral strokovno ekipo, ki bo izdelala projekt ureditve Krajinskega parka Temenica. Že kar nekaj časa se v Trebnjem govori o ureditvi porečja reke Temenice. Od Štefana do Ponikev bi uredili krajinski park z učno potjo, ki bi jo povezali s kraškima jamama v Bukovju in mestom, ker reka Temenica ponikne pri Dolenjih Ponikvah. “Kot član strokovne ekipe Špele Smuk in občinski svetnik, sem k sodelovanju na tem projektu povabil še nekaj eminentnih strokovnjakov. To so posamezniki, ki delujejo na področju voda že nekaj let. Glavno vodilo našega dela je ne poslabševati stanja v naravi in ljudem čim bolj približati dejstvo, kako pomembna je neokrnjenost narave. Še posebej pa si prizadevamo ureditve vodnega okolja”, pove naš rojak, strokovnjak za vodarstvo Janko Zakrajšek iz Dol. Ponikev, zaposlen na Inštitutu za vode Republike Slovenije. V prejšnjem mandatu je bil prvič izvoljen za občinskega svetnika, preteklo nedeljo pa ste ga prebivalci občine Trebnje še v drugo izvolili za svetnika na listi Drot. Ekipo, ki bo sodelovala na tem projektu, poleg Zakrajška sestavljajo Iztok Kavčič, univ.dipl.inž.kraj.arh. (analiza obstoječega stanja naravne in kulturne dediščine, zasnova krajinske ureditve), Miha Kajzelj, univ.dipl.inž.arh. (zasnova arhitekturne ureditve, zasnova in oblikovanje komunalne infrastrukture, prostorski prikaz predvidenih ureditev), mag. Andrej Sovinc, univ. dipl.inž.grad. (Zasnova učne poti, naravna dediščina na območju Temenice) in Brane Klinc, dipl.ing.grad. (Zasnova in ureditev parkovne infrastrukture). “Veseli me dejstvo, da je ureditev porečja Temenice
v programu županske kandidatke Špele Smuk, kajti to pomeni, da se bo ob njeni zmagi, ta projekt pričel končno uresničevati. Ekipa, ki sem jo sestavil je zelo strokovna, ima reference na tem področju in sem prepričan, da lahko pripravimo projekt, ki bo lahko kandidiral za pridobitev evropskih sredstev za urejanje krajinskih parkov!”, pove Zakrajšek. “Območje obdelave obsega del porečja reke Temenice na območju Trebnjega. Temenica je v preteklosti imela večji pomen za ljudi kot danes (mlini, ki so delovali ob Temenici, kopanje v vodotoku…), zato bi bilo smiselno ljudem Temenico ponovno približati. Ideja je torej približati Temenico ljudem na način, da bi se del porečja uredil v krajinski park z učno potjo. Idejna zasnova ureditve bi predvidevala odsek ureditve, dolg približno 3 km, od Štefana mimo Trebnjega do Dolenjega Podboršta. Območje bi tako lahko služilo za sprehode, s tem pa bi bila tudi odprta možnost za izvedbo naravoslovnih dni za vrtce in osnovne šole, ne samo za učence iz Trebnjega, ampak tudi širše. Projekt torej ne predvideva večjih posegov v samo strugo, gre torej za umeščanje naravnih elementov v vodno okolje dela porečja reke Temenice, saj se le na ta način zagotovimo ohranjanje naravnega stanja.”