Kongres_SLO_jesenska

Adria Airways je ledvica v telesu slovenskega turizma

Kitajski pohod v prihodnost ne temelji na potrebah Zahoda, temveč na njihovih lastnih

Rok Klančnik

Artemis Skordili, Rob Cotter

94 Prihodnost industrije srečanj v Jugovzhodni Evropi je svetla Hrvaška je naredila že nekaj korakov naprej na vseh področjih Linda Pereira

PRVA REVIJA INDUSTRIJE SREČANJ JUGOVZHODNE EVROPE, LETNIK V, ŠT. 4, OKTOBER 2011 www.kongres-magazine.eu URADNO GLASILO ZAVODA-KONGRESNOTURISTIČNI URAD www.slovenia.info

ISSN 1 8 5 4 - 9 2 9 2

20 Daniel Tschudy

9 771854 929007

7 Skrb za slovensko turistično ikono

3

Kazalo vsebin

Naš izbor

5 6

Uredniški uvodnik Kolumna Paul Kennedy

Stran 7 Kolumna:

8 10 13 14 15 16

News: Novice iz JV Evrope Novice iz Evrope Go®Mice v akciji Novice Conventa, Trajnostni menedžment na Conventi Novice Conventa, Conventin dnevnik Fotoreportaža

24

Intervju: Daniela Kos

Stran 21 Intervju:

29 34 36 38

V žarišču - Študijske ture (»Fam trips«): Miha Kovačič Ključno je pravo razmerje med informacijami in zabavo Miha Kovačič Kako so organizirani kongresni uradi v Evropi

Daniel Tschudy

40 42

V žarišču - Kongresne tehnologije, znanje in inovacije: Primož Žižek Matej Rus

48

Kulinarika: Marcela Klofutar

52 56

Raziskave: Svetovni kongresni trg združenj 2001–2010 število nočitev v evropskih mestih sega do neba

57

Agencija se predstavi: Predstavitev agencije Penta

59 64

Zavod-Kongresnoturistični urad se predstavi: Novice Zavoda-Kongresnoturistični urad Predstavitev standarda G Zavoda-Kongresnoturistični urad

66

Kongresni popotnik: Budva

Skrb za slovensko turistično ikono Adria Airways je ledvica v telesu slovenskega turizma Rok Klančnik

Kitajski pohod v prihodnost ne temelji na potrebah Zahoda, temveč na njihovih lastnih Artemis Skordili, Rob Cotter Stran 30 Intervju:

Tomaž Krušič Glavna skrivnost je podrobno poznavanje industrije srečanj Jan Klavora Stran 46 Kulinarika:

Narodno ali nerodno na kongresih in v hotelih?

Jedi okolja sooblikujejo in opredeljujejo Janez Bogataj Stran 54 Raziskave:

76

Kongresna destinacija: Bled – Zelena podoba raja v vseh letnih časih Nov kristal na ljubljanskem obzorju Hotel CUBO je sinonim za odličnost Olimpijske igre: kaj so pomenile za industrijo MC&IT v Kanadi Leto zmaja

78 79

Kongresna osebnost: Mladjan Miskeljin Krzysztof Celuch

80 81

Primeri in nasveti: Primeri dobre prakse Gadgets

Stran 94 Zaključna beseda:

83 84 85 86 88 91 96

PR: VIVO CATERING AIPC MAISTRA ATLAS Graeme Barnett Carina Bauer Mesto kongresnih storitev

Hrvaška je naredila že nekaj korakov naprej na vseh področjih

70 71 72 74

PRVA REVIJA INDUSTRIJE SREČANJ JUGOVZHODNE EVROPE Glavni in odgovorni urednik: Gorazd Čad; Pomočnik urednika: Jan Klavora; Uredniški odbor: Renata Balažic, Gorazd Čad, Petra Čuk, Anuša Gaši, Miha Kovačič, Tina Možina, Srečo Peterlič, Tatjana Radovič, Darja Slivnjak, Mirjana Sušec, Maja Vidergar, Paul Kennedy; Oblikovanje in AD: Andreja Martinc; Prelom: Andrej Juvan; Prevod: Nina Polak, Živa Malovrh; Lektoriranje: Metka Golčman; Tisk: Tiskarna Kočevski tisk d.d.; Naklada: 3000 izvodov; Številka ISSN: 1854-9292 KONGRES MAGAZINE IS MEDIA PARTNER OF:

Ocena odločitvenega modela o udeležbi na mednarodni konferenci Na uspešnost udeležbe odločilno vpliva višina kotizacije Mag. Dušica Todorovič

Prihodnost industrije srečanj v Jugovzhodni Evropi je svetla Linda Pereira

Revija Kongres je vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 1423.

Revija izhaja 5x letno: Januar; april; julij; oktober; december Izdajatelj, produkcija in trženje: Toleranca Marketing d.o.o., Štihova 4, SI-1000 Ljubljana, T: +386 (0)1 430 51 03, F: +386 (0)1 430 51 04, E: kongres@go-mice.eu Datum izdaje: Oktober 2011 Za reproduciranje vsebine je potrebno pisno soglasje uredništva.

GO SMART. GO CREATIVE. GO MICE.

CONGRESS AND

MARKETING AGENCY

www.go-mice.eu

5

Uredniški uvodnik

Gorazd Čad

ZNANJE JE BENCIN V ŽILAH KONGRESNE INDUSTRIJE Destinacijske organizacije so vrhunske marketinške agencije

tej številki revije Kongres smo se osredotočili na znanje in informacije kot osnovo za inoviranje ter poslovno uspešnost. V kriznem in poslovno neizprosnem okolju se tudi kongresniki vedno bolj zavedamo, da nam znanje daje primerjalno konkurenčno prednost. Ker september prinaša začetek šolskega leta, je izobraževanje začela tudi regionalna kongresna srenja, ki je z zanimanjem spremljala predavanje karizmatične Linde Pereire o pomenu kongresnih kandidatur.

Navdušeni odzivi udeležencev kažejo, kako velik je razkorak na trgu in kako nujno potrebujemo podobne dogodke. Znanje je osnova za kongresne novosti, ki pozneje prerastejo v inovacije, zmagujejo pa posamezniki in podjetja, ki znanje najhitreje ustvarjajo, poiščejo ter uporabljajo in izkoriščajo.

V

Transfer znanja je bencin, ki teče po žilah kongresne industrije. Nove informacijske tehnologije in orodja pa motor. Poglejmo nekaj konkretnih primerov:

1. Kongresne destinacije Dobre od povprečnih ločujeta pametna uporaba marketinških znanj in kreativnost.

Destinacijske organizacije so vrhunske marketinške agencije, ki pokajo od kreativnosti in inovativnosti kot oblike znanja.

Tržna vrednost destinacije je zaradi tega višja od knjižne vrednosti. Posledično se razvija kongresna kultura destinacije.

2. Kongresni organizatorji So vrhunski arhitekti in inženirji kongresov.

Intelektualni kapital kongresnih organizatorjev je kompleksen in je danes vrednejši od materialnega. Tehnologija je samo še orodje, lasten »know-how« pa esenca delovanja organizatorjev.

3. Kongresni udeleženci Njihov primarni motiv za udeležbo na

kongresih je pridobivanje znanja, ki je danes postala ekonomska in naložbena kategorija. Še posebej pomemben je prenos znanja iz akademske sfere v gospodarstvo. Skriti kapital kongresov in konferenc je intelektualni kapital, ki se ga moramo naučiti natančno meriti in spremljati. Kongresna industrija je na neki način kriva za pozitivno komercializacijo znanja.

Zrelost kongresnega trga izpričujejo formalizacije znanja v obliki patentov, licenc, blagovnih znamk. V regiji jih lahko naštejemo na prste ene roke. Zanimiva je ideja o kongresnih inkubatorjih, ki bi pripomogli k prenosu in uporabi znanja ter podjetništvu.

Točnega odgovora na neizkoriščen potencial znanja nimamo, zagotovo pa je velik.

Uspešnost kongresnih destinacij temelji na znanju, ki ga uspešno prenašamo v prakso; večje ko bodo naložbe v znanje in prenos, uspešnejši bomo na mednarodnem kongresnem trgu. Celotna regija JV Evrope mora postati učeča se kongresna industrija, revija Kongres pa bo še naprej svoj delež prispevala s promoviranjem dobrih idej in inovacij.

6

Kolumna

Uspešne poslovne borze v industriji srečanj – ključna vloga partnerjev destinacije Poslovna borza je kot velik študijski obisk Paul Kennedy

Imel sem srečo, da sem sodeloval pri razvoju več uspešnih poslovnih borz industrije srečanj v zelo različnih delih sveta, na različnih lokacijah v Evropi in Aziji, Bližnjem vzhodu, Avstraliji ter Severni in Južni Ameriki. Eden izmed odločilnih dejavnikov vseh uspešnih poslovnih borz pa je vpletenost dobavne verige destinacije in njihovo partnerstvo borze.

In kakšne so prednosti takega partnerstva?

Najprej je treba povedati, da je v smislu trženja destinacije prisotnost velike poslovne borze enaka največjemu študijskemu obisku, ki ga bodo destinacija in njeni hoteli ter prizorišča kdaj doživeli.

In kakšna je cena za tako priložnost? Za industrijo srečanj je značilno, da se večina sodelovanj začne na temelju študijskih obiskov in s potrebo po tkanju kredibilnih ter trdnih odnosov in kako bolje dokazati, kako posebna destinacija ali prizorišče ste in kako profesionalne storitve nudite.

S podporo poslovne borze in ponudbo na primer brezplačnih hotelskih sob v zameno za neposredni stik s kupcem dostopate do potencialnih prihodnjih strank za veliko manjši strošek in imate veliko korist, saj jih je na obisku toliko naenkrat.

Vendar pa partnerstvo zahteva tudi jasno zastavljeno vzajemnost, na primer oglaševanje v revijah borze, vabljeni gostje iz specifičnih geografskih trgov in priložnost, da jih pogostite. Vse te marketinške priložnosti bi bile sicer zelo drage in to prikazuje pristno izmenjavo storitev ter dobrin.

Gospodarska korist destinacij gostiteljic poslovnih borz je lahko ogromna. Barcelona na

primer ustvari okoli 50 milijonov evrov med EIBTM in približno toliko še v posledičnih rezervacijah v mestu za v prihodnje.

To je seveda veliko večji dogodek, a princip je isti – dobavna veriga mesta vsako leto vlaga za dolgoročno korist in – kar je pomembneje – dobavna veriga sodeluje z borzo na različnih ravneh, ki vključujejo sodelovanje v programu konference in sodelovanje v svetovalni skupini – najbolj pa kot ambasadorji borze, ki pomagajo pri njenem in svojem poslovnem uspehu. Partnerji poslovne borze morajo za uspeh borze ukrepati enako kot za katero drugo marketinško aktivnost!

7

Kolumna

Skrb za slovensko turistično ikono Adria Airways je ledvica v telesu slovenskega turizma Rok Klančnik

Ta članek nikakor nima namena vzbujati strahu pred morebitnim propadom Adrie Airways. Bog ne daj! Nasprotno. Prepričan sem, da se bo za slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika, ki je – roko na srce in to vemo vsi – v težavah, zagotovo našla kakšna primerna rešitev. Adria ni kakšno obskurno velenjsko gradbeno podjetje, temveč nacionalna ikona, simbol, nekakšen »turistični Triglav«. A vendar: preživetje letalskih družb v času ekonomske krize že deset let ni več nekaj samo po sebi umevnega. Zgodi se tudi »v boljših družinah« ...

Za devetimi gorami in devetimi vodámi leži deželica, dvakrat večja od Slovenije. Imenuje se Švica in je znana po zanesljivosti, pridnosti, bankah, urah, siru ter vijoličasti kravi Milka.

Leta 1931 sta se v njenem Zürichu združili letalski družbi Balair in Ad Astra Aero. Novo podjetje so poimenovali Swissair in je kmalu zaslovelo kot »leteča banka«, saj ji do živega niso prišle niti ekonomske krize niti druga svetovna vojna. Prav na njihovem letalu je leta 1934 prvič v Evropi poletela stevardesa (Nelly Diener) in doživela svetovno slavo. Leta 1990 pa je Swissair s tako imenovano Strategijo Hunter začel obsežna vlaganja v številne letalske družbe, a tudi v hotele (Swissôtel) in gostinska podjetja. Toda denarja je bilo vse manj, napadi na ZDA 11. septembra 2011 pa so njihove naložbe dodobra razvrednotile. Banka UBS (na ulici preimenovana v »United Bandits of Switzerland«) je tako 1. oktobra 2001 zaprla finančno pipico, naftne družbe ji niso več točile kerozina, vlada se ni takoj odzvala, vse to pa je med ljudmi povzročilo strahovito ogorčenje. Časniki so pisali o »najbolj črnem dnevu v švicarski ekonomski zgodovini« in BBC je ugotovil, da »je s propadom Swissaira propadla tudi slava zanesljivosti švicarskega gospodarstva«. Kljub vladni pomoči v višini 450 milijonov frankov je 1. aprila naslednje leto – kot da bi šlo za slabo šalo – Swissair objavil stečaj. Hkrati je propadel tudi belgijski nacionalni ponos Sabena (ustanovljen že leta 1923), v katerega naj bi Swissair vložil 258 milijonov evrov, ki jih sploh ni imel.

Na pogorišču obeh družb sta zrasli Swiss International in SN Brussels (zdaj obe v lasti

nemške Lufthanse). V Avstraliji je istega leta po 66 letih in 11 dnevih propadel Ansett Australia, v ZDA pa so bíli plat zvona America West, Northwest, Continental in US Airways.

Hic transit gloria mundi! Tako propada slava sveta …

Kako je propad Swissaira in Sabene vplival na švicarski ter belgijski turizem? Heh … prijetno ni bilo, a turizem ni propadel. Švica je leta 2000 zabeležila 7,8 milijona turističnih prihodov, leto pozneje 7,5, še leto po tem 6,8 in leta 2003 kar 6,5 milijona. Torej je število tujih turistov upadlo kar za 1,3 milijona. V Belgiji je bilo drugače; tam je bilo število tujih prihodov bolj ali manj stabilno, okrog 6,7 milijona. Toda treba je vedeti, da sta obe državi s svojimi trgi izvrstno povezani z odličnimi cestami in železnicami. Še več: tako na züriški Kloten (pa v Ženevo) in bruseljski Zaventem vsak dan pristaja ogromno nedomačih letal. Ne samo tisti prevoznikov Lufthansa, British Airways, Alitalia …, temveč tudi ameriških, kitajskih, indijskih. Na trgu sta bila že tudi easyJet in Ryanair, napovedovala pa se je še cela legija novih nizkocenovnih letalskih družb.

Tržne silnice so torej uspešno pomagale nacionalnemu turizmu prebroditi strašen udarec v obliki propada nacionalne letalske družbe.

Bi bilo tako tudi pri nas, če bi – bog varji! – odneslo našo Adrio?

Nak. Bilo bi mnogo, mnogo huje. Adria je lani prepeljala skoraj 1,2 milijona potnikov. Žal ni podatka, koliko med njimi je bilo tujcev, a število zagotovo ni zanemarljivo. To je bilo skoraj 78 odstotkov vsega prometa na ljubljanskem letališču. (Letos je delež nekoliko nižji, a še vedno 75-odstoten.) Daleč zadaj, s 6,2 odstotka tržnega deleža, ji sledi easyJet, še mnogo manj potnikov pa pripeljejo Air

France, Czech, Turkish, Finnair, JAT in drugi.

Je treba pojasnjevati? Je treba spet s trnom v srcu zahlipati, da se Slovenske železnice v svojem životarjenju očitno sploh ne počutijo del slovenskega in mednarodnega turizma? In da nas vsaj malo tolažijo dobre ceste, čeprav smo jih pregrešno preplačali in čeprav se pred Peračico in Markovcem, da našega dela Phyrnske avtoceste sploh ne omenjam, delajo dolge kolone?

V primeru Adrijine prizemljitve je seveda mogoče, da bi tuji letalski prevozniki želeli odločno povečati število poletov v Ljubljano.

Toda – te stvari se ne zgodijo čez noč. Treba bi bilo sklepati nove dogovore z Aerodromom Ljubljana, pa nekako zagotoviti letala, ki pa nemara niso prosta. Mogoče bi bilo tudi to, da bi država na horuk ustanovila nekakšno Novo Adrio Airways, kot so to pred leti storili z Novo Ljubljansko banko in NKBM oziroma kar so storili Švicarji, ko so iz Crossaira zgradili Swiss International. A to v našem primeru ne bi bilo »košer«, še posebej ne, če ne bi spremenili tudi vzorcev vodenja letalske družbe, ki so očitno prispevali k neugodnim razmeram, v katerih so se znašla naša »krila«. Kar nič naj nas ne tolaži, da že leta in leta poslušamo o izgubah Alitalie ter da ima Air India kar za milijardo dolarjev finančnih bremen. Mnogo bolj bi nas moralo zanimati, ali podjetje na Kuzmičevi ima scenarij kriznega menedžmenta, ki bi segel preko moledovanj za državno pomoč, in kaj si o vsem tem misli Aerodrom Ljubljana, ki mu Adria pomeni daleč najpomembnejšega partnerja.

A da nas nič ne briga? No …, ne bo držalo.

Adria Airways je več kot le letalska družba.

Adria Airways je ledvica v telesu slovenskega turizma. Ne moremo brez nje. Adria je Ikarus slovenskega turizma, za zdaj še s skrbjo zremo, kako leti previsoko k soncu. Je ikona, nekakšen »Triglav slovenskega turizma« in praktično pripada vsem državljanom. Zato nikakor ne bi smela propasti.

8 Novice

Novice iz JV Evrope

HRVAŠKO ZDRUŽENJE PROFESIONALNIH ORGANIZATORJEV SREČANJ

20. KONGRES EVROPSKEGA ZDRUŽENJA ZA PEDIATRIČNO REVMATOLOGIJO

Na Hrvaškem je nastalo novo Združenje profesionalnih organizatorjev srečanj (CMPA), ki je neprofitna organizacija in prvo profesionalno združenje za organizatorje srečanj, motivacijskih in drugih dogodkov na Hrvaškem. Združenje je zavezano dvigu standarda storitev med svojimi člani in v drugih sektorjih industrije s pomočjo izobraževanja ter srečevanja z drugimi profesionalci. CMPA tesno sodeluje s Hrvaško turistično organizacijo, Hrvaškim kongresnim uradom in Hrvaškim združenjem potovalnih agentov za razvoj Hrvaške v mednarodno kongresno destinacijo.

Ekipa Kongresne-komercialne dejavnosti je zmagala v mednarodni konkurenci in pridobila 20. kongres Evropskega združenja za pediatrično revmatologijo (PReS), na katerem pričakujejo 1.000 udeležencev. Pri odločanju za lokacijo kongresa sta v prvem krogu izpadla Zagreb in Beograd, v drugem pa je bil premagan Innsbruck. Dogovori in prizadevanja za pridobitev kongresa so potekali vse od leta 2004, potrjeni termin kongresa pa je od 26. do 29. september 2013.

Več na www.cd-cc.si.

iDMC VEDNO BLIŽJE RUSKEMU TRGU MICE 1. julija sta Gregor Levič v imenu iDMC in Dmitry Golovaty v imenu H.T.M.S. Vzhodna Evropa podpisala sporazum o sodelovanju. S tem je iDMC pridobil pomembno povezavo z ruskim trgom, saj je H.T.M.S. Vzhodna Evropa postal njihov predstavnik. Boljša pristnost na ruskem trgu pomeni boljše in hitrejše storitve za stranke iz te regije. Zahvaljujoč bazi znanja H.T.M.S. bo iDMC lahko bolje razvijal programe, namenjene ruskemu trgu. To sodelovanje bo s seboj prineslo večje število ruskih obiskovalcev MICE v Sloveniji. www.idmc.eu

www.cd-cc.si www.cmpa.eu

NOVA KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA AGENCIJE ATLAS – ZA KONGRESE »S SRCEM« Zagreb, 14. september 2011 – Pred nekaj meseci je potovalna agencija Atlas predstavila novo vizualno identiteto in celotno novo komunikacijsko strategijo, ki jo bo umestila na mesto gostitelja na Jadranu. Atlas uteleša hrvaško gostoljubnost skozi širok nabor storitev, programov in produktov, ki so prepleteni s sporočilom nove komunikacijske strategije.

HOTELU WELLNESS PARK LAŠKO****SUPERIOR DODELJEN URADNI OKOLJSKI ZNAK EU MARJETICA! Hotel Wellness Park Laško****superior je izpolnil še zadnje kriterije za pridobitev znaka za okolje in tako jim je bil podeljen znak EU Marjetica, ki v Evropski uniji in Sloveniji velja za uradni okoljski znak. V zadnjih desetih letih je ta znak Evropske unije postal evropski simbol, ki daje enostavne, točne in verodostojne usmeritve potrošnikom o okolju prijaznem delovanju. www.thermana.si

www.adriatica.net

MELIÁ HOTELS INTERNATIONAL ODPIRA SVOJ ŠESTI HOTEL V BOLGARIJI – SOL MARINA PALACE Meliá Hotels International so nedavno oznanili odprtje svojega šestega hotela v Bolgariji. Sol Marina Palace je resort s štirimi zvezdicami in 128 sobami, umeščen v Nessebaru, ki krepi portfelj španske hotelske družbe na področju ene izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij na Balkanu. V regiji se je v zadnjih nekaj letih število obiskovalcev precej povečalo, predvsem jih pritegnejo kulturne znamenitosti in lepota črnomorskih plaž. www.melia.com

9

Novice iz JV Evrope

Novice

40. MEDNARODNA KONFERENCA EDTNA/ERCA

NOVO V TERMAH ČATEŽ

13. septembra se je končal največji kongresni dogodek te jeseni v Sloveniji, 40. mednarodna konferenca EDTNA/ERCA. Gre za odmevno konferenco, ki je v Slovenijo pripeljala 1500 medicinskih sester, specializiranih za nefrologijo, dializo in transplantacijo, ter kadrov različnih profilov s področja znanosti in inženirstva.

EDTNA/ERCA je evropsko združenje, ki spodbuja kakovost pri zdravstveni negi kroničnih ledvičnih bolnikov in bolnikov v nadomestnem zdravljenju z dializo ter transplantacijo, raziskavami, izobraževanjem in vzpostavljanjem standardov.

Letošnji projekt obnove in razširitve hotela Terme**** z nadgradnjo novih 80 sob je zaključen. Omenjeni hotel ima zdaj skupno 212 sob in 14 apartmajev, kar ga uvršča med enega največjih hotelov v Sloveniji in tej evropski regiji.

Poslovni center v hotelu Terme je pogosto izbran kraj različnih poslovnih dogodkov in konferenc – štiri sejne in konferenčne dvorane s sodobno tehnično opremo poskrbijo za brezhibno izvedbo še tako zahtevnega dogodka. www.terme-catez.si

www.cd-cc.si

Izkušnja, ki je pri nas ne boste doživeli.

Vsi naši hoteli in restavracije so le streljaj oddaljeni drug od drugega. Zato se pri nas lahko kamorkoli podate peš in tako ne obremenjujete okolja.

Vaš naslov za organizacijo zelenega srečanja: Sava Hoteli Bled, d.d., Cankarjeva 6, SI-4260 Bled, Slovenija, Tel.: +386 (0)4 579 16 07, conference@hotelibled.com, www.hotelibled.si

10 Novice

Novice iz Evrope

NOVI DIREKTOR PRODAJE PRI AIM FRANCIJA Stephane Jousset je novi direktor prodaje pri AIM Francija. Z več kot desetletnim delovanjem na področju trženja in prodaje je Stephane Jousset imel priložnost nabirati izkušnje v svetovno znanih podjetjih, ki se ukvarjajo z velikimi poslovnimi borzami, kot sta Reed Exhibition Group in pozneje Adlike, komunikacijski agenciji iz Pariza.

Njegov prihod v AIM Group International in še posebej v pariško pisarno je velik izziv, ki se ga bo lotil skupaj z mlado dinamično in odločeno ekipo. www.aimgroup.eu

14. marca 2012 v Tour & Taxis Exhibition Centre v Bruslju bo zasnovana predvsem na vabljenih gostih,« je razložila direktorica Cordula Riedel.

SREČANJE NAJMLAJŠE GENERACIJE ORGANIZATORJEV DOGODKOV V GDANSKU – V NOVEM STILU!

www.artexis.com

ERIC ROZENBERG IMENOVAN ZA NEIZVRŠNEGA PREDSEDNIKA PORTFELJA SREČANJ IN DOGODKOV PRI REED TRAVEL EXHIBITIONS

115 delegatov iz 33 držav Azije, Avstralije, Afrike, Severne Amerike in Evrope se je srečalo v Gdansku na Poljskem med 6. in 9. julijem, da bi se udeležili programa ICCA o raziskovanju, prodaji in marketingu. Program temelji na osebnem pristopu, ki je med dogodki v industriji srečanj enkraten. Delegati večinoma predstavljajo najmlajšo generacijo nižjih do srednjih menedžerjev in izvršnikov s prizorišč, DMC- in PCO-agencij, ki jim pogosto rečemo generacija X in Y. www.iccaworld.com

Eric Rozenberg, predsednik belgijskega podjetja Swantegy, je bil imenovan za neizvršnega predsednika podjetja Reed Travel Exhibitions (RTE), ki bo skrbel za njihov globalni portfelj srečanj in dogodkov.

Pravkar je zaključil leto kot prvi evropski predsednik pri MPI, nov položaj pa je prevzel 1. julija 2011. Eric ostaja tudi povsem predan razvoju svojega podjetja Swantegy.

BARCELONA POSTALA MOBILNA PRESTOLNICA SVETA Katalonsko mesto je bilo imenovano za mobilno prestolnico sveta s strani združenja GSMA, ki predstavlja interese mobilnih operaterjev po svetu. V obdobju med letoma 2012 in 2018 bo Barcelona gostila svetovni kongres mobilnih operaterjev ter tudi postala trajni tehnološki in kulturni center, ki bo spodbujal obstoječo industrijo in ustvarjal nove poslovne priložnosti ter globalno zavedanje o potencialu mobilnih komunikacij.

EMIF 2012: NOV KONCEPT, NOVA USMERITEV Skupina Artexis, vodilni organizator poslovnih borz v Belgiji, je nedavno razglasila nov koncept poslovne borze EMIF. Deseta izdaja Evropske borze industrije srečanj (EMIF), ki se je odvijala 15. in 16. marca 2011, je izpolnila pričakovanja obiskovalcev ter razstavljavcev. Dinamična prihodnost je pred vrati – z novo usmeritvijo in velikem premiku v fokusu, vsebini in poslovni ponudbi. »Naslednja izdaja poslovne borze 13. in

www.mobileworldcapital.com

11

Novice iz Evrope

Novice

NOVI ČLANI IN ČLANI UPRAVNEGA ODBORA AIPC OHRANJAJO GLOBALNO PRISOTNOST

ICCA AVGUSTA 2011 Z REKORDNIM ŠTEVILOM PRIJAV ZA ČLANSTVO

IRSKA LETI

Volitve novih članov in članov odbora so potekale hkrati z generalno skupščino letne konference AIPC 2011 v San Diegu ter zagotavljajo raznoliko in svetovno prisotnost članov te mednarodne organizacije. Med člani upravnega odbora je Iker Goikoetxea Mendoza, ki je direktor družbe Kursaal Congress Centre v San Sebastianu v Španiji, nadomestil Mariso Marin kot špansko predstavnico. Hkrati pa je Peter Gunn, generalni izvršni direktor Bournemouth International Centre, nadomestil prejšnjo predstavnico Velike Britanije Jacquie Rogers.

14 podjetij ter organizacij iz 12 držav na 5 celinah se je avgusta, ki je navadno relativno miren čas leta, uspešno prijavilo za članstvo v mednarodnem združenju ICCA. Martin Sirk, generalni direktor ICCA je komentiral: »Kljub zahtevnemu svetovnemu gospodarskemu okolju smo veseli, da vidimo nenehno rast članstva, tudi iz držav, ki so bile v krizi najbolj prizadete. Do konca leta pričakujemo, da bomo za leto 2011 prejeli več kot 90 novih prijav.«

Aer Lingus in vodilne irske PCO- in DMC-agencije so naznanile dogovor o 20-odstotnem popustu na stroške leta za vse kongresne udeležence, ki prihajajo na Irsko. Za konference, katerih uradni prevoznik je Aer Lingus, bo vzpostavljena ekskluzivna spletne stran s popusti za udeležence konferenc, ki bo delegatom omogočala, da primerjajo cene konferenčnih ponudb z drugimi.

www.iccaworld.com

www.aipc.org

Izkušnja, ki pomeni več.

Ob sprehodu od kongresnega središča do hotela si lahko vzamete dragocen trenutek, da napolnite možgane s kisikom in si spočijete oči v prelepem naravnem okolju. Tako tudi sebi privoščite nekaj dobrega.

Vaš naslov za organizacijo zelenega srečanja: Sava Hoteli Bled, d.d., Cankarjeva 6, SI-4260 Bled, Slovenija, Tel.: +386 (0)4 579 16 07, conference@hotelibled.com, www.hotelibled.si

12 Novice

Novice iz Evrope

VEDNO VEČ IT-KONFERENC V ESTONIJI, DRŽAVI BREZPLAČNEGA BREZŽIČNEGA INTERNETA Baltiška država Estonija doživlja velik porast IT-konferenc, saj vedno več mednarodnih organizatorjev opaža njen razvoj na področju infrastrukture brezžičnih omrežij. »Na letošnjem koledarju smo opazili veliko število tehnoloških konferenc, ki pokrivajo vse od informacijskih vojn do varnosti, od robotike, e-vlade, e-identitete do spletne varnosti,« je povedal Kadri Karu, direktor Estonskega kongresnega urada.

EVROPSKI VRH O SREČANJIH V LUKSEMBURGU – STROKOVNJAKI ZA SREČANJA PREDSTAVILI MANIFEST 7C Na prvem vrhu o srečanjih v Luxembourgu je predsednik ISES Evrope Christian Seidenstücker predstavil 5C, ki naj bi oblikoval prihodnost industrije srečanj. To je udeležence srečanja navdihnilo, da predstavijo Manifest 7C. Manifest poudarja 7 vrednot: spremembe, vsebine, kreativnost, kredibilnost, povezovanje, sodelovanje in stroškovno učinkovitost. www.eventsummit.lu

www.ecb.ee

PRVA MEDNARODNA KONFERENCA O TURIZMU IN MEDIJIH ORGANIZACIJE UNWTO Prva Mednarodna konferenca o turizmu in medijih, organizirana v sodelovanju s hrvaškim ministrstvom za turizem, je bila prvi dogodek organizacije UNWTO (World Tourism Organization), posvečen izključno odnosu med turizmom in mediji. Konferenca je združila pomembne medijske in ključne turistične predstavnike ter tako ponudila prostor za razpravo in izmenjavo idejo o primernem pristopu do medijskega pokrivanja turizma ter njegove socioekonomske vrednosti. www.croatia.hr

NOV OBRAZ PRI AIM GROUP INTERNATIONAL: FRANCESCA MANZANI, NOVI POSLOVNI VODJA PISARNE V FIRENCAH Francesca Manzani se je pridružila skupini AIM Group International v vlogi poslovnega vodje pisarne v Firencah. 39-letna Francesca dela v industriji srečanj že od leta 1995 in je ustvarila uspešno kariero v vlogi stranke in PCO. Z diplomo iz prevajalstva in tolmačenja ter magisterijem iz trženja in komunikacij je začela nabirati svoje izkušnje pri podjetju Salvatore Ferragamo. www. aimgroupinternational.com

OVATION GLOBAL DMC V OŽJEM IZBORU ZA PRESTIŽNO NAGRADO INDUSTRIJE SREČANJ 25. POLETNA ŠOLA ECM: DVOJNI DOKAZ USPEHA 51 delegatov je sodelovalo pri srebrni obletnici Poletne šole ECM. Kraj tega izjemno zahtevnega in koristnega izobraževalnega dogodka med 27. ter 31. avgustom 2011 je bilo poljsko mesto Krakov. Prvo tovrstno poletno šolo je Evropska federacija kongresnih mest organizirala pred 25 leti v avstrijskem Gmündu. Skozi leta je postala Poletna šola ECM spoštovana in vodilni izobraževalna iniciativa.

Podjetje Ovation Global DMC je bilo uvrščeno v ožji izbor za britansko nagrado Meeting Industry Marketing Award v kategoriji najboljša marketinška kampanja.

Podjetje je bilo izbrano kot finalist za kampanjo o »ugrabljenem medvedu«, ki so jo predstavili na EIBTM 2010 z dvema ciljema – grajenje socialnega omrežja okoli skupine Ovation in večanja prometa na spletni strani podjetja. To je že drugo zaporedno leto, ko se je Ovation uvrstilo v finale izbora za najboljše marketinške kampanje; prejšnje leto so priznali njihovo akcijo nagrad »Objemček«. www.ovationdmc.com

13

Novice

Novice

Go®Mice v akciji

To jesen je kongresna in marketinška agencija Go®Mice v akciji, saj organizira številne kongrese, poslovne borze ter posebne dogodke.

17. MEDNARODNI KONGRES OTROŠKIH NEVROLOGOV SREDOZEMLJA Od 14. do 17. septembra je Go®Mice organiziral 17. Mednarodni kongres otroških nevrologov Sredozemlja v starem mestu Piran ob Jadranskem morju. CNM 2011 je udeležencem ponudil najnovejše diagnostične in terapevtske prijeme na področju »medicine, ki temelji na dokazih«, pokrival pa je tudi tradicionalne in vsakodnevne pristope za tiste, ki nimajo na voljo napredne tehnologije.

NATOUR 28. septembra pa je Go®Mice kot tehnični organizator odprl NATOUR, poslovno borzo aktivnega preživljanja prostega časa v naravi.

V času borze NATOUR se srečajo ponudniki iz celotne regije, ki predstavljajo svojo ponudbo prostočasnih dejavnosti vabljenim gostom iz vse Evrope. Borzo pa dodatno obogatita še dve konferenci in številni študijski programi.

Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, je komentirala: »Prepričana sem, da bo NATOUR v prihodnosti še rastel in se razvijal ter tako Slovenijo trdno zasidral na njenih ciljnih trgih.«

PECHA KUCHA Go®Mice pa organizira tudi serijo Pecha Kucha večerov, ki so namenjeni izobraževanju, druženju in sporočenemu pogovoru. Tretji Pecha Kucha večer v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije je bil posvečen marketingu in je gostil številne marketinške guruje. Predstavitve Pecha Kucha temeljijo na preprosti ideji: 20 podob x 20 minut. To je format, ki naredi predstavitev strjeno in zagotavlja hiter tempo dogodka.

SPA-CE Oktober pa je posvečen poslovni borzi SPACE (Borza zdraviliškega in wellness turizma centralne Evrope), na kateri je Go®Mice tehnični organizator. Go®Mice želi pripraviti strokovno poslovno platformo, kjer se srečajo najpomembnejši ponudniki spa in wellness storitev z organizatorji potovanj, turističnimi agencijami, predstavniki zavarovalnic ter drugimi potencialnimi kupci njihovih storitev.

Okoli 40 razstavljavcev iz Srednje Evrope in 60 udeležencev iz celega sveta pričakujejo na tretji izdaji poslovne borze, ki se bo odvila med 12. in 14. oktobrom v Thermani Laško.

www.go-mice.eu

14 Novice

Novice Conventa TRAJNOSTNI MENEDŽMENT NA CONVENTI

Prejšnje izdaje vodilne poslovne borze Jugovzhodne Evrope so se spogledovale s principi trajnostnega razvoja. Na podlagi pridobljenih znanj in pozitivnih odzivov udeležencev želi Conventa 2012 uvesti strateški pristop k trajnostnemu menedžmentu te regionalne poslovne borze.

Organizatorji in partnerji Convente so predani zmanjšanju njenih negativnih vplivov na okolje z izvedbo trajnostnih praks, ki dodajo vrednost udeležencem in lokalni skupnosti. Na ta način bo Conventa dosegla svoje strateške cilje – služiti interesom ljudi, planeta in dobička.

Conventa je osredotočena na številne prioritete za doseganje končnih ciljev zmanjšanja odtisov poslovne borze. Ti so: Pritegniti vse vpletene Conventa promovira tesno sodelovanje ključnih udeležencev pri določitvi problemov trajnosti in ključnih kazalnikov učinka. Z vpletanjem

zainteresirane skupine želi Conventa trajnost izpostaviti kot najpomembnejši del celotnega dogodka.

Lokalni izdelki V globalnem smislu je Conventa predstavnica majhne regije Jugovzhodne Evrope in je usmerjena na lokalno znanje, izdelke, proizvajalce ter storitve. Conventa tako daje prednost lokalnim ponudnikom hrane in pijač, prevozov, cvetličnih aranžmajev ter tiska. Borza na tak način spodbuja lokalno gospodarstvo, zmanjšuje kilometrino prevoza in ohranja kulinarično ter kulturno dediščino.

4R V življenjskem ciklu trajnostnega menedžmenta dogodkov želi Conventa slediti principu 4R – »rethink, reduce, reuse, recycle« ali premisli, zmanjšaj, ponovno uporabi in recikliraj. Od zasnove, načrtovanja do izvedbe sledi Conventa trajnostnim odločitvam: zmanjšati količino odpadkov, dati prednost izdelkom z večjo

vsebnostjo recikliranih materialov in ponovno uporabiti ali podariti preostanek materialov.

Trajnostni menedžment na Conventi je namenjen tudi izobraževanju drugih organizatorjev dogodkov v Jugovzhodni Evropi. Skozi širjenje sporočila želi biti Conventa gonilna sila sprememb na trgu v smeri trajnostne industrije srečanj v omenjeni regiji.

Maruša Rosulnik www.conventa.si

15

Novice Conventa

Novice

CONVENTIN DNEVNIK Kristina Jurjevec

PONEDELJEK Zjutraj s pričakovanji odprem spletno aplikacijo, ki smo jo letos razvili na novo, in preštejem nove prijave vabljenih gostov. Nekatera imena so mi znana že na prvi pogled, saj smo se spoznali na borzah ali pa so se na Convento že prijavili v preteklosti. O večini imen pa se mi porajajo zanimanje in številna vprašanja. Vsako prijavo temeljito pregledam. Od prijavljenih zahtevamo njihove osnovne podatke, podatke podjetja in podatke o dveh preteklih in enem prihodnjem dogodku. Na podlagi navedenih podatkov lahko pri navedenih lokacijah in destinacijah preverimo resničnost podatkov. Zelo pomembna kriterija sta tudi spletna stran in elektronski naslov.

Podjetje preverimo v spletnih iskalnikih in jih iščemo v mednarodni sferi kongresnega turizma.

Prijavljeno osebo pregledam prek socialnih medijev in mednarodnih referenc. Spletni mediji mi včasih priskrbijo številne zadetke, včasih pa niti enega. Zanimivo je opazovati različne stopnje uporabe in vpletenosti v elektronske medije med posameznimi akterji. Vendar nizko število zadetkov na spletu še ne pomeni nujno slabe kakovosti prijavljenega. Zanimivo je tudi razkrivati trike, ki jih nekateri uporabljajo za pridobitev statusa vabljenega gosta. Dejstvo je, da so vabljeni gosti na Conventi deležni vrhunskih storitev brezplačno. Tak renome pa pritegne številno občinstvo. Neustrezna navedba dogodkov, nedelujoča spletna stran in komercialni e-naslov so prvi indikatorji nekakovostnega organizatorja dogodkov.

Njihova prijava se ponavlja iz leta v leto, čeprav smo jih zavrnili že večkrat. Tudi slabe prijave preverimo skozi številne kanale in zavrnitev pošljemo z utemeljenimi razlogi. Kljub vsemu je pritožbe na zavrnitve težko sprejemati.

TOREK Da bi lahko potrdili čim več kakovostnih vabljenih gostov, smo letos sklenili poslovne dogovore z desetimi skupinskimi koordinatorji.

To so profesionalci, ki se ukvarjajo z iskanjem najboljših organizatorjev dogodkov ali kongresov v določenih regijah. Poleg tega, da sami pridobivajo prijave na Convento, ocenjujejo tudi prijave, ki jih pridobimo sami. Prijave v pogled jim pošiljam glede na nacionalnost. Pri državah, kjer skupinskih koordinatorjev nimamo, nam pri ocenjevanju pomagajo mednarodni

partnerji. V tej fazi se kot zelo pomembni izkažejo mednarodni stiki, ki smo jih pridobili med svojim delom ali izobraževanji v tujini.

SREDA Zelo pomemben del Conventinega programa so študijski programi. Pred Convento in po njej namreč v sodelovanju z destinacijami Jugovzhodne Evrope organiziramo študijske programe. Številni vabljeni gosti se za udeležbo na Conventi odločijo izključno zaradi možnosti udeležbe na študijskem spoznavnem programu.

Tako namreč iz prve roke spoznajo destinacijo, kamor bi lahko potencialno pripeljali svoje dogodke. Moja naloga je, da z destinacijami določimo datume izvedbe in se dogovorimo o standardih izvedbe. Organizatorji dogodkov imajo drugačne zahteve glede vsebine in izvedbe študijskih programov, kot jih imajo »touroperaterji« ali npr. novinarji. Nizki standardi študijskih programov lahko celo odvrnejo naše stranke, da bi svoje kliente sploh kadar koli pripeljali v našo destinacijo. Nosilcem študijskih tur posredujem prijave za njihovo destinacijo do zapolnitve razpisanih mest.

ČETRTEK Rezultate dela moram oblikovati v reprezentativno obliko, saj jih ob dogovorjenih obdobjih predstavljamo svojim uradnim partnerjem. Izvedba Convente je namreč v veliki meri odvisna od sodelovanja naših partnerjev.

Ti nam s svojim prispevkom omogočajo, da na Conventi gostimo večje število bolj kakovostnih organizatorjev dogodkov. Sestanki z našimi partnerji so vrhunci delovnih obdobij in njihova kritika kot tudi vključenost v dogodek najbolj dobrodošla.

PETEK Sestavni del vsakodnevnega dela je marketing našega dogodka. Biti viden v mednarodnem okolju je zelo pomembno. Zato našo Polono v marketinškem oddelku zasipamo s podatki, ki jih sestavlja v odlične marketinške materiale.

Poleg študijskih programov je našim vabljenim gostom pomembno tudi, koga bodo na Conventi lahko spoznali. Zato na spletni strani stalno

posodabljamo seznam razstavljavcev. Polona pa je s tem namenom v zadnjem mesecu pripravila še študije primerov (case studies) razstavljavcev. Izredno zanimivo je prebrati njihovo plat zgodbe in njihove ocene Convente ter njenih udeležencev. Uspešnost na Conventi je v veliki meri odvisna od njihove predpriprave na dogodek. Medtem ko so mnogi že izkušeni v nastopu na izrazito poslovni borzi, drugim pripravljamo smernice za čim uspešnejši nastop.

16 Novice

Fotoreportaža

NAJBOLJŠI NAČIN ODKRIVANJA SLOVENIJE Slovenski kongresni urad je ob podpori 12 partnerjev in Slovenske turistične organizacije organiziral študijsko turo (»fam trip«), ki se je zgodila 8. in 9. julija 2011. Program je pripravila agencija Intours DMC, namenjen pa je bil predstavitvi Slovenije kot naslednje destinacije za srečanja in motivacijska potovanja tujim organizatorjem srečanj. Ker so bili udeleženci zelo zadovoljni, bo Kongresni urad pred koncem leta organiziral še dve študijski turi. Za več informacij obiščite www.slovenia-convention. com ali pišite na info@slovenia-convention.com.

17

Fotoreportaža

»KONGRESNI TURIZEM NI TURIZEM, JE POSEL« V sklopu Akademije Conventa je v Ljubljani 8. in 9. septembra 2011 potekal dogodek »The Bidding Academy« pod vodstvom svetovno priznane organizatorke dogodkov, direktorice L&I Communications Group in CPL Events Linde Pereira, izkušene profesionalke s področja kongresnega turizma, za katerega pravi, da ni turizem, temveč posel.

Udeleženci modula so bili večinoma predstavniki hotelov, lokalnih turističnih organizacij, DMCjev, PCO-jev in kongresnih uradov. Obravnavane teme so bile organizacija dogodkov, pridobivanje dogodkov, načini promocije, sestavljanje ponudbe za dogodek, predstavitev ponudbe, praktični primeri pridobivanja posla in marketinške strategije za uspešno promocijo na tujem trgu.

NEKAJ FOTOUTRINKOV S KONFERENCE EIAT Že četrto leto zapored je bil zadnji septembrski konec tedna v znamenju mednarodne izobraževalne konference o turizmu EIAT, ki jo organizira Center za raziskave in študij turizma v Novem Sadu. Profesor Goran Petković, državni sekretar za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo in regionalni razvoj, je udeležence pozdravil na otvoritveni slovesnosti konference, ki se je odvijala v Kolarcu.

Dvesto udeležencev iz 11 držav Jugovzhodne Evrope se je zbralo v Hotelu Continental v Beogradu s skupnim ciljem – izobraževanje in razvoj turizma.

Novice

18 Novice

Fotoreportaža

3. PECHA KUCHA VEČER V četrtek, 29. septembra, je uredništvo revije Kongres tokrat skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije organiziralo 3. Pecha Kucha večer.

Pričakovanja so bila popolnoma presežena, saj je dogodek obiskalo kar okoli 200 udeležencev.

Na tak način smo v en prostor pripeljali gospodarstvenike in delavce v industriji srečanj.

Dogodek se je odvijal v garažnih prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, zato je bil poimenovan Underground 20 x 20. Tudi tokrat so bili prvi odzivi pozitivni, zato smo se v uredništvu odločili, da bomo Pecha Kucha večere organizirali tudi v prihodnje. Bi si želeli, da je naslednji Pecha Kucha večer pri vas? Če je odgovor pritrdilen, se obrnite na nas na kongres@go-mice.eu.

4

TH SOUTH EAST EUROPEAN EXHIBITION FOR MEETINGS, EVENTS & INCENTIVE TRAVEL

WWW.CONVENTA.INFO

“When we meet at Conventa show, the cup of coffee is on us!”

18 - 19 JANUARY 2012, Ljubljana—Slovenia

20 Intervju

21 Intervju

DANIEL TSCHUDY Kitajski pohod v prihodnost ne temelji na potrebah Zahoda, temveč na njihovih lastnih

Daniel Tschudy se že štiri desetletja ukvarja z globalnim turizmom, gostinstvom in storitvami MICE. Izvorno je iz švicarskega Züricha, a je 13 let delal v tujini (Kanada, Nemčija, Francija, Japonska, Šanghaj in Kitajska v letih 2008 in 2009). Do sredine 80. let je bil pri Travel, Switzerland Tourism in šest let pri takratnem največjem globalnem organizatorju potovanj Thomas Cook/Wagonlit v Tokiu. Leta 1987 je soustanovil MCI (vodilno agencijo za menedžment globalnih kongresov in asociacij), pozneje je bil upravni direktor Spectrum Events v Švici.

Danes Daniel dela kot novinar, govornik in svetovalec. Kot svetovno priznani govornik govori o stalnem premiku z Zahoda proti Vzhodu; o novih trgih v Afriki, Arabiji in Aziji; podrobneje o Kitajski in Japonski, pa tudi o komunikaciji in mentaliteti novega sveta. Je urednik revije o dogajanju v Nemčiji in redno piše za Handelszeitung, vodilni švicarski gospodarski časnik. Poleg tega je svetovalec dvema kitajskima podjetjema, kjer sodeluje pri odnosih s tujimi partnerji in mednarodnimi podjetji, ki se zanimajo za sodelovanje s Kitajsko.

Daniel, kako ste dojeli spremembe industrije v Aziji in kdo so po vašem mnenju postali ključni igralci?

Imamo dve dejstvi: prvo je, da so številne azijske države končno dobile potrebno samozavest, da so začele promovirati svojo destinacijo; Pariz, London in Amerika niso več glavni parametri. Danes so resni v Združenih arabskih emiratih, Tajska še vedno uspešno promovira kljub krizi, Malezija je postala »Truly Asia«, Singapur se bojuje v stilu Las Vegasa (naložbe v Marina Bay Sands and Casinos), Macao je dejansko postal drugi Las Vegas in kitajski kapital je uporabil svoje globalne dogodke (Olimpijske igre 2008 in 2010 World Expo), da je ustvaril čisto nove MICE-destinacije. Torej, da povzamem: Azijci so se naučili ceniti lastne produkte in to je tudi sprožilo, vsaj na nekaterih azijskih trgih, večje domače in tuje zahteve za incentive ter sestanke. V vsakem primeru sta turizem in posebej MICE zrasla, a ne zaradi tega, kar nas uči »stari svet«, temveč zaradi gospodarskih rasti v novem svetu. Pri tem Kitajska vodi, seveda.

Ali mislite, da bi se lahko pojavila možnost saturacije, če razvoj MICE ne bo koordiniran?

Vsi se moramo naučiti razmišljati zunaj običajnih okvirjev. Jugovzhodna Azija je morda malo predolgo gledala, kako zahodnjaki opravljalo svoje posle, a Kitajska jih definitivno ni. Včasih so organizacije, kot sta MPI in SITE v industriji srečanj (ali ASTA v prostem času), obe iz ZDA, »učile« industrijo, kako delovati in kako napredovati. Njihovo strokovno področje je prvotno temeljilo na dominiranju množičnega turizma in ZDA. In čeprav so te organizacije danes prisotne tudi na Kitajskem (mednarodna konferenca SITE naslednje leto bo v Pekingu; letna konferenca ICCA 2013 bo v Šanghaju), je znano, da se Kitajska, čeprav je hvaležna izkušnjam zahodnjakom, nanje ne zanaša.

Pekinški občinski predstavniki niso računali na tveganje industrije, ki se ne razvija internacionalno, kot nekaj, kar bi lahko domača rast posrkala. Ali ne menite, da je razvijanje mednarodnega (in kulturna izmenjava ter zavedanje) tisto, kar dela ta položaj nekoliko zapleten?

Poglejmo si statistike: lani je imela Kitajska 1,61 milijarde notranjih potovanj (sezonski delavci, družine, posli in počitnice), ki jih upravlja 12.000 domačih lokalnih agencij in ki jih je gostilo več kot 300.000 hotelov ter drugih oblik nastanitve. To je pravi pogon tega trga. Je ogromen, kar ima seveda prednost pred kakršnim koli mednarodnim vidikom. Vsaka rast turizma v še vedno mladi industriji srečanj temelji predvsem na domačih potrebah. Potem je leta 2010 odhajajoči turizem zrasel na 56 milijonov (vir: UNWTO), analitiki pa napovedujejo, da se bo do leta 2020 povečal na 100 milijonov. Pohod Kitajske torej v vsakem primeru v prihodnosti ni odvisen od potreb Zahoda, temveč od njih samih. Lahko bi rekli »če jih ne moreš premagati, se jim pridruži«. Ampak pridružiti se jim pomeni poslovati na njihov način.

Peking za zdaj še nima CVB. Ali menite, da je to ovira v rasti Kitajske in v regiji?

Globalna industrija bi se počutila malo bolje, če bi poslovala s CVB z razumevanjem zahodnega načina razmišljanja. A na koncu mislim, da je vseeno. Razumeti moramo, da je zaradi velikosti tako trga kot destinacij Kitajska primerna predvsem za sámo Kitajsko in šele po tem mogoče za Zahod. Na primer, zahteve po Pekingu kot mednarodnem kraju za konference (že zdaj na 12. mestu seznama ICCA) bodo vseeno rastle. In Peking je javno objavil, da hoče biti na prvem mestu mest za dogodke v Aziji (kar pomeni, da mora premagati Tajpej, ki je trenutno na 11. mestu, in predvsem Singapur na 5. mestu).

Pred nekaj leti ste govorili o »Velikih kitajskih zidih« – kulturnih razlikah in

22 Intervju

pomanjkanju razširjenosti angleškega jezika – kot o ovirah za njen uspeh v internacionalni areni MICE. Kako resno mislite, da je to še danes, in ali lahko na kratko pojasnite svoje razloge?

Tistega intervjuja se spomnim in zanj sem dobil kar nekaj kritik. Vendar sem še vedno mnenja, da se ni nič spremenilo. Kulturne razlike in pomanjkanje poznavanja angleškega jezika so še vedno tam in bodo tam ostali. Še več, menim, da se Kitajski bolj kot kadar koli prej ni treba naučiti angleščine; svet se bo moral naučiti mandarinščine. V redu, kitajski ponudniki turističnih storitev bodo seveda hitro izboljšali svoje znanje angleščine, vendar bo v splošnem globalnem gospodarstvu mandarinščina, ki je že zdaj najbolj govorjeni jezik na svetu, prevladal.

Vendar se mi na koncu koncev zdi, da se je vnema Kitajske navdušiti svet (z dvema omenjenima globalnima dogodkoma) nekoliko polegla. Pekinška komisija za turistični razvoj ocenjuje, da je lani v ali skozi Peking potovalo 180 milijonov Kitajcev. Torej je logično, da je delež tujcev, tudi če zapravijo veliko denarja na osebo, relativno nepomemben. Pri »The Right Solution«, ki ima svoj sedež v Veliki Britaniji, so predstavili svoje zaključke o ravni zadovoljnosti tujih organizatorjev dogodkov na nedavnem CIBTM v Pekingu. Število tistih, ki so storitve ocenili z »odlično« ali »zelo dobro«, se je iz leta 2009 zmanjšalo s 60 % na 44 % lansko leto in občutnih 22 % je zdaj ocenilo storitve s komaj sprejemljivimi ali celo nezadostnimi. Gospodarski uspeh Kitajske bi lahko proizvedel stalno osredotočanje na rast namesto na kakovost. To ne pomeni, da nekaj ponudnikov storitev ne bo ustvarilo odličnih pogojev in menedžmenta sestankov za mednarodne gledalce, a večina se bo zaposlila z obvladovanjem množice.

Kot Švicar, ki preživi veliko časa na mednarodnem parketu – kaj veste o industriji srečanj v Jugovzhodni Evropi od Slovenije do Grčije? Kako uspešen, menite, je bil njihov napredek v zadnjih

dveh desetletjih? Kako lahko poskušajo »napadati« uveljavljene destinacije – Dunaj, Bruselj, Pariz, Barcelono?

Bistvo je spet v samozavesti in Jugovzhodna Evropa bi se lahko zgledovala po kitajskem načinu razmišljanja. Regija lahko veliko ponudi (zgodovina, kultura, ljudje in gostinska ponudba), a prepogosto temelji na posameznih truda polnih dogodkih in osebnih zgodbah o uspehu. Pomembneje je to, da je regija prepogosto poskušala kopirati poslovni stil Zahoda, namesto da bi izdelala svojo lastno identiteto in parametre (in zdaj bi nekateri dejansko radi uporabili azijski poslovni stil). Vendar pa rešitev ni tem, kaj počnejo drugi, temveč je v umetnosti komunikacije. Danes mora biti komunikacija samozavestna, čustvena, hitra in zelo zelo osredotočena. Pariza se ne da premagati tako, da ga kopiraš. Lahko enostavno uspešno najdeš lastno identiteto, osebnost, izdelke in kapacitete. In potem greš med množico izredno segmentiranih ciljnih občinstev in izbereš primerne stranke. »One message suits all« (Eno sporočilo ustreza vsem) ni več primeren pristop.

Kaj se lahko ta del Evrope nauči od rasti Kitajske?

Evropa (tako Zahodna in Jugovzhodna) ne sme vzeti potreb Kitajske za parametre svoje industrije. Zahteve so preprosto preveč različne in kitajski outbound incentivi, na primer, so bolj primerljivi z incentivi iz ZDA v 80. letih (v smislu deluxe potovanj) in nikakor ne pristajajo potrebam incentivom Srednje Evrope, ki so zasnovani bolj kot dogodki s konca 90. let. Poleg tega gre večino kitajskih outbound incentivov v Macao, Hongkong, Malezijo in Avstralijo; in e še dolgo ne bodo šle v Evropo ali ZDA. Tako lahko Evropa le gleda na Kitajsko in se čudi. A njena MICE-industrija bo odvisna od gospodarskega uspeha lastnih evropskih podjetij in njihove proaktivne naravnanosti proti odprtemu ter fleksibilnemu razvoju.

Drugo je o samozavesti, hitri in osredotočeni komunikaciji.

Artemis Skordili je televizijski poročevalec in samostojni novinar, ki deluje v grških Atenah.

Rob Cotter je neodvisni novinar, ki deluje v Londonu v Veliki Britaniji.

23 Intervju

24 Intervju

25 Intervju

DANIELA KOS WWW.CROATIAMEETINGS.COM Hrvaški turizem si še vedno ustvarja identiteto na svetovnem trgu

Daniela Kos je diplomirala na Ekonomski fakulteti v Zagrebu. Svojo kariero je začela kot strokovnjakinja za marketing pri Cisco Systems, kjer si je pridobila prve izkušnje pri organizaciji poslovnih dogodkov, vključno z letno konferenco. Delala je tudi kot kulturna in marketinška menedžerka pri gledališču Mala Scena. Od leta 2010 dela kot podjetnica in razvija prvi hrvaški medij v industriji srečanj.

Ali lahko na kratko opišete portal www. croatiameetings.com?

Vse se je začelo s stranjo PoslovniTurizam. com, ki smo jo zagnali konec oktobra 2010. To je bil prvi specializiran portal za hrvaško industrijo srečanj, ki je bil namenjen domačemu trgu in sosednjim državam. Šest mesecev pozneje smo zagnali CroatiaMeetings. com, ki je podoben projekt, a prilagojen in namenjen mednarodnemu trgu.

Obe spletni strani sta tako rekoč stojnici z vsemi informacijami na enem mestu, ki ponujata jasen pregled hrvaških lokacij za srečanja, seznam specializiranih agencij MICE in podobnih storitev, kot je catering ali prevajalske storitve. Organizatorji dogodkov lahko uporabljajo orodja, kot so napredne možnosti iskanja, ali Event Assistant, ki omogoča enostavno in hitro pošiljanje RFPjev. Vse to prihrani čas in jim pomaga najti primerne partnerje ter poslovne rešitve na Hrvaškem.

Poleg podrobne kongresne ponudbe lahko najdejo tudi informacije o popularnih hrvaških turističnih destinacijah, berejo novice o turizmu in članke o prihajajočih poslovnih dogodkih itn. Če načrtujete svoj naslednji poslovni dogodek na Hrvaškem ali želite samo prebrati več o industriji MICE na Hrvaškem, sta PoslovniTurizam.com in CroatiaMeetings. com najboljši mesti za začetek iskanja!

Ponosni smo, da lahko povemo, da je bila naša iniciativa hitro prepoznana in je dobila podporo vseh vodilnih turističnih avtoritet: Ministrstva za turizem, hrvaškega kongresnega urada in zagrebškega kongresnega urada.

Danes, manj kot eno leto po uradnem odprtju portala, sodelujemo s 300 različnimi lokacijami, 20 agencijami in 100 ponudniki storitev.

Na vaši spletni strani piše, da bi želeli v svoj portal vključiti vse države JV Evrope.

Ali lahko na kratko povzamete svoje načrte za prihodnost?

Prvi korak je seveda dobro uveljaviti in ojačiti položaj na hrvaškem trgu kot dragocen partner oz. medij, ki lahko pomaga vsem članom hrvaške industrije srečanj. Naš namen ni samo promovirati in združevati, temveč tudi izobraževati ter obveščati ljudi, saj je potreba po izobraževanju v turističnem sektorju velika.

Ideja o širjenju aktivnosti na JV Evropo je vsekakor zanimiva, a ne pomeni nujno uporabe istega poslovnega modela kot na domačem trgu. Seveda bomo podpirali vse iniciative, kjer je cilj združevati in sodelovati na regionalni ravni.

Kaj je bil razlog, da ste ustvarili ta portal?

Kdo stoji za njim?

Ali ste zadovoljni z mesečnim številom obiskovalcev? Ali lahko postrežete s statističnimi podatki?

Kot veste, je Hrvaška zelo popularna destinacija, ko govorimo o turizmu v prostem času, in največ truda (tako vlade kot podjetij) je vloženega prav v ta del turistične ponudbe. Po drugi strani pa je v industriji srečanj ogromno potenciala, vendar je prisotno tudi veliko pomanjkanje promocije na splošno, posebej s pomočjo spletnih orodij. Zato je bil zaključek precej enostaven: ukrenimo nekaj glede tega, nekaj, kar bo pomagalo članom industrije srečanj, da bodo lahko predstavili svoje ponudbe na enostaven in učinkovit način.

V prvih šestih mesecih leta 2011 smo imeli več kot 75.000 obiskov in s to številko smo zelo zadovoljni, posebej zato, ker smo se osredotočili na relativno majhno tržno nišo.

Pričakujemo, da se bodo številke še povečale v drugi polovici leta zaradi boljšega položaja v iskalnikih, agresivnejšega marketinga in novih vsebin, kot je pregled prihajajočih poslovnih dogodkov.

Pomembnejše kot skupno število obiskovalcev pa je število zahtev za predloge (RFP-jev), ki so poslani preko našega sistema. Z veseljem

26 Intervju

lahko rečem, da ni trajalo dolgo, da so ljudje spoznali vse prednosti našega sistema in ga začeli redno uporabljati.

Kdo so vaši obiskovalci? So pretežno s Hrvaške? Ali pošljejo veliko RFP-jev?

Kot sem omenila, govorimo o dveh spletnih straneh in zato o dveh zgodbah: PoslovniTurizam.com je namenjen domačemu trgu in večina obiskovalcev je s Hrvaške ter sosednjih regij (Srbije, Slovenije, Bosne in Hercegovine). CroatiaMeetings.com pa večinoma obiskujejo tujci iz najpomembnejših dohodnih trgov – Nemčije, Avstrije, Italije ali Velike Britanije in ZDA. RFP-je pošiljajo tako organizatorji korporativnih dogodkov kot organizacije dogodkov za združenja. Vsi so zelo zadovoljni in na nas ne gledajo le kot na učinkovito orodje, ki jim pomaga najti lokacije oz. ponudnike storitev ter pridobiti ponudbe, temveč nas vidijo tudi kot dragocenega partnerja, ki jim bo pomagal svetovati o najboljših lokalnih rešitvah za sestanke glede na njihove potrebe in želje.

Kaj menite o hrvaški industriji srečanj? Ali ste mnenja, da se razvija v pravo smer?

Hrvaška je ena najpopularnejših turističnih informacij v JV Evropi, a je tudi privlačna destinacija za poslovne sestanke in incentive.

Imamo dobro infrastrukturo in izkušene ljudi v turizmu, a Hrvaški primanjkuje nekaj polivalentnih lokacij (konferenčnih centrov) s kapaciteto nekaj tisoč sedežev, ki bi lahko gostili večje dogodke in tako postali resnično konkurenčna MICE-destinacija v širši regiji. S trenutnimi lokacijami za sestanke je Hrvaška idealna destinacija za srednje velike sestanke z do 500 udeleženci. Koristna bi bila tudi boljša infrastruktura, na primer več direktnih letov v večja evropska mesta skozi vse leto, ne samo poleti.

Poleg omenjenih težav z infrastrukturo hrvaški turizem še vedno poskuša ustvariti neko identiteto na svetovnem trgu. Izredno

pomembno je, da si ustvarimo edinstveno in razpoznavno identiteto. Upam, da bo nova nacionalna strategija za razvoj turizma, ki jo sestavlja hrvaški inštitut za turizem, rešila to težavo.

V hrvaški industriji srečanj moramo delati na boljšem sodelovanju, komunikaciji in izobraževanju na vseh ravneh. Pojavljajo se neke nove iniciative, kot je novoustanovljeno združenje profesionalcev na področju industrije srečanj, zato mislim, da prihajajo boljši časi, čeprav gospodarska kriza še traja.

Kaj so najpomembnejše značilnosti, ki jih lahko trži hrvaška industrija srečanj?

Največ prednosti, ki jih ima Hrvaška v tem sektorju, prihajajo iz njene dolge tradicije in izkušenj na področju prostočasnega turizma.

Idealna geografska lega, neokrnjena narava, lepa obala, bogata zgodovinska in kulturna dediščina, odlična gastronomska ponudba ter vina … vse to dela našo državo zanimivo za tuje turiste.

Poleg tega nastajajo novi trendi, kot so poletni glasbeni festivali, ki odpirajo trge in prinašajo nove, mlade goste. Poleg tega je Hrvaško v zadnjih 2 ali 3 letih odkrilo mnogo zvezdnikov, kar je pripeljalo do večjega učinka v medijih in prinaša brezplačno promocijo.

Kar se zadeva ponudbe MICE, je Hrvaška zelo atraktivna destinacija za srednje velike dogodke in incentive. Na žalost še vedno nismo našli načina, kako najbolj izkoristiti te prednosti. Tako smo v položaju, ko so posamezne destinacije bolj znane v svetu MICE kot sama Hrvaška kot država. Trenutno imamo nekaj močnih, mednarodno znanih MICE–destinacij, kot so Dubrovnik, Opatija in Zagreb, a tudi nove zanimive destinacije za dogodke razvijajo svojo ponudbo (Split, Rovinj ali Zadar), kar je spodbudno. Vse, kar moramo storiti zdaj, je, da zberemo vse skupaj in razvijemo premišljeno ter učinkovito znamko na državni ravni.

Kakšno je vaše mnenje o industriji srečanj v JV Evropi?

Industrija srečanj v JV Evropi še vedno išče svoje mesto pod soncem. A biti sveža in nova destinacija za sestanke je lahko tudi prednost.

Ljudje radi odkrivajo nove, očarljive kraje in profesionalci na področju industrije srečanj ter kupci tu niso nobena izjema.

Industrija srečanj v JV Evropi se v smislu infrastrukture ne more primerjati z razvitejšimi regijami v Evropi, na primer z Nemčijo ali Veliko Britanijo, a imamo odlične in inovativne ljudi, ki se hočejo učiti in biti vedno boljši.

Vsekakor je zaželena močnejša podpora institucij, predvsem zato, ker se večina držav v regiji bori z mnogimi političnimi in gospodarskimi problem, kar močno vpliva na njihove poslovne možnosti.

Ali verjamete v koncept JV Evrope – ali mislite, da je dobra oglaševalna znamka?

Ali ste mnenja, da bi se morala Hrvaška oglaševati kot jugovzhodno evropska država? Lahko pojasnite svoje vzroke?

Sama verjamem v marketing na splošno.

Danes ni več dovolj imeti dober izdelek ali storitev. Če za njo ni zgodbe, nekaj, o čemer bodo ljudje govorili, na svetovnem trgu ne boste konkurenčni.

Vse države v JV Evropi imajo svojo zgodbo, ljudi in običaje. Vsi smo drugačni, a hkrati smo si zelo podobni. A vsak izmed nas je premajhen, da bi na svetovnem trgu nastopal sam. Zakaj torej ne bi zgradili skupne tržne znamke, da bomo še vedno lahko ohranili vsak svojo edinstvenost, svojo zgodbo?

Mislim, da je to mogoče, a s tesnejšim sodelovanjem. Poglejte na primer IMEX ali druge poslovne sejme: na tisoče razstavljavcev, a Slovenci, Hrvati in Srbi niti ne stojijo drug zraven drugega …

27 Intervju

PRAZ ZNUJTE Z NAMI!

Svoj 50. rojstni dan želimo praznovati z vami.

Poletimo skupaj v najlepše evropske prestolnice!

www.adria.si

events@adria.si

29 V žarišču

DODANA VREDNOST »FAM TRIPOV« V kongresni dejavnosti prodajamo zaupanje

V kongresni dejavnosti (meetings industry) prodajalci (suppliers) ne prodajamo izdelkov, ki bi jih kupci lahko prijeli v roke in jih preizkusili. V kongresni dejavnosti prodajamo zaupanje. To se mogoče bere preprosto, toda v realnem življenju to sploh ni lahka naloga. Za tem stojijo znanje in dolgoletne izkušnje. Velika in vedno večja mednarodna konkurenca, tako v Evropi kot po svetu, ta izziv dela še bolj zanimiv.

Vedno bolj se vsi zavedamo, da kongresi nimajo veliko skupnega s klasičnim turizmom in vsaka primerjava dela neposredno škodo prvemu.

Udeleženci kongresov preprosto ne želijo biti obravnavani kot turisti. Končno so na službeni poti in njihova udeležba na dogodku ter obisk destinacije imata konkreten namen. Tako kot organizator dogodka oz. naročnik, ki se je odločil za destinacijo, v kateri bo izvedel srečanje.

Kaj ima vse to s študijskim obiskom (»fam trip«)? Veliko in še več. Tega se zavedajo profesionalno organizirane destinacije, ki zelo dobro vedo, kakšna je njihova vloga v kongresni dejavnosti. Seveda zaokrožena destinacija brez kongresnih akterjev ne obstaja. Uveljavljene kongresne destinacije zelo dobro vedo, kaj so in kaj niso, ponudniki kongresnih storitev pa skrbijo, da je pridobljena izkušnja v destinaciji vrhunska in nad pričakovanji.

Po eni strani je to najcenejša reklama, po drugi pa v naši industriji velja kruto pravilo: »Dober si, kot je dober tvoj zadnji dogodek«.

Ampak mi smo pri študijskih obiskih, konkretno pri njihovi dodani vrednosti. Predvidevajmo, da je zgoraj napisano nekaj normalnega in da je to praksa med izvajalci ter ponudniki.

S tem, ko kupec kupuje obljubo, je v zelo zahtevnem položaju. Še posebno, če ne pozna države in destinacije, da ne govorimo o hotelu in še čem drugem. Po eni strani težko predlaga in prodaja neznano destinacijo, saj ima tudi naš kupec na drugi strani kupca, ki mu mora prodati zaupanje. Po drugi strani je naša dejavnost tako neizprosna, da si težko predstavljamo, da bi nekdo prodajal destinacijo, ki je osebno ne pozna in je ni izkusil. Tega se destinacije iz celega sveta zelo dobro zavedajo in se na vse mogoče načine trudijo, da bi privabili v svoj dom čim več potencialnih kupcev.

Seveda pa »fam trip« ni avtomatsko »fam trip«.

Tudi tukaj sta razvoj in huda mednarodna konkurenca naredil svoje. Pri pripravi študijskega obiska se moramo tudi postaviti v kožo potencialnega kupca, ki smo ga povabili v destinacijo in mu jo želimo predstaviti na čim bolj profesionalen ter prijeten način. Kaj

želi on spoznati? Ne samo čudovitih hotelov, okusne hrane z vrhunskimi vini, prijaznih ljudi in številnih obdarovanj.

Naš kupec je profesionalec in išče strokovno predstavitev kongresnega produkta, pisanega na kožo za svoje potrebe. Če smo to osvojili, imamo veliko možnost, da smo v stranki vzbudili zanimanje za svojo destinacijo. Šele zdaj se začne lov za dogodkom, ki bi ga lahko v bližnji ali daljni prihodnosti gostili ter tako povrnili naložbo.

Vedite tudi to: tudi stranke se med seboj pogovarjajo. Ne boste verjeli, tudi konkurenca.

Izmenjajo si slabe in pa tudi dobre izkušnje.

Miha Kovačič

30 Intervju

31 Intervju

TOMAŽ KRUŠIČ, DIREKTOR INTOURS DMC Glavna skrivnost je podrobno poznavanje industrije srečanj

V letošnjem poletju ste v sodelovanju z Zavodom-Kongresnoturistični urad organizirali zelo odmeven »fam trip«, študijsko potovanje, po Sloveniji. Bi lahko na hitro opisali ta dogodek?

Fam trip je bil organiziran kot čisti incentive program, kot primer, kaj lahko agenti ponudijo svojim naročnikom. V treh dneh so udeleženci videli, izkusili, poskusili in spoznali za »meetings industry« najbolj zanimive lokacije v Sloveniji. Obiskali so nekaj hotelov, spoznali ponudnike raznih storitev, okusili Slovenijo, poskusili naša vina, se sprostili na vrhunsko pripravljenih večernih dogodkih in na splošno resnično uživali vsak trenutek bivanja v Sloveniji.

Zakaj menite, da je ta dogodek uspel? Kaj je skrivnost uspešnega fam tripa? Kako ga organizirati?

Ni težko trditi, da je bil to več kot uspešen projekt. Udeleženci so od samega začetka hvalili program, organizacijo in izvedbo. Po vrnitvi domov so pisma zahvale kar deževala, za mnoge je bil to eden najboljših fam tripov, kar so se jih udeležili. In dobri agenti se udeležijo res veliko takšnih potovanj.

Glavna »skrivnost« priprave in izvedbe dobrega fam tripa je gotovo zelo dobro poznavanje tega segmenta turizma. »Meetings industry« je verjetno najkompleksnejše in zahtevnejše področje v turizmu. Kot DMC imamo opravka s povpraševanji iz vse Evrope, tudi ZDA in Azije, stranke prihajajo iz različnih držav, kjer vsakdo malo po svoje pojmuje, kako naj neki dogodek izgleda.

Vsak klient ima tudi svoje želje, »budgete«, preference. Treba je pripraviti zelo veliko ponudb in vrhunsko izpeljati mnogo dogodkov, da se spoznajo določene zakonitosti in »skrivnosti«. Več stikov imaš vzpostavljenih, več ljudi poznaš, daljša je »kilometrina«, bolje razumeš želje agentov in tudi končnih naročnikov.

Poleg tega je treba imeti za uspešno

organizacijo zelo dobre odnose z dobavitelji: hotelirji, družbami za catering, prevozniki, restavracijami, ponudniki storitev na prostem, glasbeniki, ponudniki vizualnih efektov … Če tega ni, dobavitelj vzame takšen fam trip kot neko nadlego in vse gre lahko takoj v popolnoma nepravo smer. Izkušeni agenti hitro spoznajo, če med DMC-jem in dobavitelji obstajajo zaupanje, spoštovanje ter pristen odnos.

Pri sami pripravi pa je treba imeti veliko kreativnosti, pripraviti program, ki je poln presenečenj, »wow« učinkov in storitev, ki jih ni mogoče najti na internetu. Skratka program, narejen popolnoma po meri in s točno določenim namenom.

Kako težko je prepričati najbolj kakovostna podjetja, da se njihovi predstavniki udeležijo študijskega potovanja izmed številnih ravno v našo destinacijo?

Dobri agenti so zelo razvajeni. Vabijo jih na vse najlepše konce sveta, hoteli najvišjih kategorij se borijo, da bi bivali pri njih, skratka videli in izkusili so veliko lepega ter dobrega na tem svetu. Prav zaradi tega si štejemo v čast, da so se v takšnem številu odzvali vabilu.

Skupaj jih je bilo 32, kar je za študijski obisk v industriji srečanj izredno veliko.

Agenti načeloma radi obiskujejo nove destinacije, saj bodo z novimi predlogi lažje zadržali kliente. Očitno torej Slovenija postaja zanimiva lokacija.

Pridobivanje dobrih agentov je posebna zgodba. Težka, nehvaležna, tudi grenka. Pri pridobivanju potrditev samo ime Slovenija še zdaleč ni dovolj. Dobri agenti so zelo zasedeni, vsak jih želi videti pri sebi. Lobiranje je zato zelo pomembno. Bolj znan je DMC, več dogodkov je uspešno izpeljal, več ljudi iz tega kroga pozna, več je možnosti, da se agenta prepriča za udeležbo na fam tripu. Pri tem so v zelo veliko pomoč tudi predstavniki DMC-ja za določeno področje, ki skrbijo za povezavo med DMC-jem in agenti.

Kako izbirati vabljene kupce? Kaj so kriteriji?

T. i. »hosted buyer« je ena izmed ključnih figur vsakega uspešnega študijskega potovanja. Ni dovolj, da je ta, ki pride, zaposlen v neki dobri agenciji, če pa ne sprejema nobenih odločitev in nima stikov s klienti. Žal se mnogokrat zgodi, da na fam tripe na destinacije, ki še nimajo imena, pošlje najnižji rang uslužbencev v agencijah. Da se pač odzovejo vabilu.

Dobrih agencij je po Evropi zelo veliko, mi jih poznamo samo majhen del in znotraj teh neko konkretno osebo. Pri pridobivanju »buyerjev« ključno vlogo odigrajo predstavniki DMC-ja, saj ti poznajo tržišče, agencije in – če so dobri – tudi tiste, ki sprejemajo odločitve. Žal nikakor ne velja, da se vabljen kupec izbere, ta pa potem avtomatično potrdi udeležbo. Prej nasprotno; obstaja zelo malo možnosti, da dober agent potrdi udeležbo samo na osnovi nekega vabila. Brez skrbne predpriprave, mnogo naporov in prepričevanja ni dobrih udeležencev ter še tako dobro organiziran fam trip izgubi smisel.

Kriteriji, komu poslati vabilo, so precej jasni: kakšna je agencija po velikosti, kakšen je rang na posameznem tržišču, kakšne kliente imajo, kakšen je položaj te določene osebe, kakšne (če sploh) ima izkušnje s Slovenijo, ali ga poznamo od prej …

Vendar je spisek takšnih oseb prej pobožna želja kot pa realno pričakovanje potrditve udeležbe. Pri pošiljanju vabil sicer upoštevamo te kriterije (in prav je tako), vendar bi po mojem mnenju udeležbo brez prej naštetih aktivnosti, zakonitosti in lobiranja potrdilo pet odstotkov vabljenih.

Kako hitro se lahko merijo učinki uspešne izvedbe študijskega potovanja? Ali dejansko spodbudijo poslovne dogovore?

Učinek fam tripa je nemogoče kratkoročno izmeriti. Vsakomur sicer gode, če je pohvaljen, vendar se od obljub, da bodo

32 Intervju

intenzivno promovirali Slovenijo, ne da živeti. Pričakovati kratkoročne učinke je tudi nerealno in »nezrelo«. Proces pridobivanje klientov je dolg, poleg tega je v svetu mnogo lepih destinacij. Po dobrem fam tripu ima agent neko jasno predstavo o destinaciji in kakovosti storitev. Zdaj bo npr. vključil Slovenijo v svoj spekter lokacij, ki si jih upa ponuditi klientu. Potem pa navadno preteče veliko časa, da dobi povpraševanje, za katerega bi bila Slovenija primerna. To lahko traja tudi leto ali dve. In ko pride takšno povpraševanje, bo agent poleg Slovenije ponudil vsaj še dve destinaciji, kajti takšna je zahteva klienta. Nato pa steče ves proces.

Zbiranje ponudb, predstavitve, »inspection trip« … In tako zelo hitro mine še pol leta, da se npr. potrdi dogodek v Sloveniji. In navadno se dogodki potrdijo pol do enega leta pred samo izvedbo. Torej, zelo dolg proces.

Kaj menite, kako pomembni so taki promocijski dogodki za destinacijo in njene ponudnike? Bi jih morali organizirati več?

Takšni dogodki so po mojem mnenju najpomembnejši marketinški prijem.

Seveda velja, da več jih je, bolje je. Ampak stroškovno so takšni fam tripi velik zalogaj.

Organizator jih lahko pokriva v zelo omejenem obsegu, žal tudi dobavitelji storitev zaradi raznih razlogov.

Kako ocenjujete interes ponudnikov v destinaciji za organizacijo študijskih programov?

Interes ponudnikov načeloma obstaja. Vedno bolj spoznavajo nujnost takih dogodkov. Se pa mora pri organizaciji poklopiti mnogo stvari: dobavitelji morajo imeti razpoložljive zmogljivosti, udeleženci morajo imeti čas, pa še vreme mora biti lepo.

Zakaj je študijsko potovanje eno najmočnejših marketinških in promocijskih orodij destinacije?

Fam tripi so po mojem mnenju najboljši, saj se jih udeležijo tisti, ki jih destinacija načeloma zanima in jo želijo spoznati. Dobro, tudi na »workshop«, delavnico, pride tisti, ki ga destinacija zanima, ampak na fam tripu jo tudi doživi, po možnosti intenzivno in pozitivno.

In načeloma je potem ne pozabi kar tako.

Katere so najpomembnejše razlike med študijskim potovanjem za agente v prostočasnem turizmu in študijskim potovanjem za agente kongresnega turizma (meetings industry)?

Razlika je ogromna. Pri nas gre za kreativnost, entuziazem, strast, če hočete. Gre za programe po meri, visoke »budgete«, odgovornost do klienta (incentive je za njih finančni vložek).

Iščejo se čim večja raznolikost, različnost, drugačnost. »Leisure« vedno bolj obvladujejo globalni »tour operatorji«, vsi so nekako prepleteni in poenoteni. In potem postane glavni faktor za »tour operaterja« cena, čim večji kontingenti in čim krajši roki najav. Za kreativnost in vse drugo, kar dela naš posel lep, ni več prostora, to je na koncu preveč drago. »Leisure« kot študijsko potovanje navadno pomeni ogled 10 hotelov na dan, penzionsko hrano in »copypaste« programe.

Katero marketinško orodje se v vašem podjetju izkaže za najučinkovitejše: fam trip, sales call ali workshop/borza?

Za nas je fam trip najboljše orodje; omenil sem že, zakaj.

Nato sledi sales call. Tam si načeloma »ena na ena«, če si dober, agenta zadržiš več kot predvidene pol ure. Nam se na srečo to kar pogosto dogaja. To potem včasih postane neke vrste preverjanja znanja, izkušenosti, verodostojnosti in prepričanosti v destinacijo.

Sejmi so naslednji izziv. Poleg tega, da si »ena na ena«, imaš še zelo omejen čas in tam pride do izraza pristop (izkušnje).

Workshopi so za nas najslabša možnost.

Predvsem zaradi slabe kakovosti obiskovalcev.

Predstavniki se lahko še tako trudijo, zaradi različnih, zelo realnih razlogov (lokacija, zasedenost, odsotnost …) pa je na določen dan in za kratek čas skoraj nemogoče izbrati dobre udeležence.

SLOVENIA

rising star in meeting industry

Destination Management Company

Demaco d.o.o., Dalmatinova 3, Ljubljana, Slovenia t: +386 1 430 35 50, info@intours-dmc.si | www.intours-mice.si

WHY INTOURS DMC: flexible DMC | adding value to your event | cost effective proposals | responsable

& professional | on time responses | creative ideas | good reputation | perhaps best DMC in Slovenia WHY SLOVENIA: undiscovered destination | centrally located | easy accessible | friendly prices | extremely diverse | safe, green, unpoluted | great food | excellent wines | it’s cool

34 V žarišču

Ključno je pravo razmerje med informacijami in zabavo

Danica Ćeranić, direktorica kongresnega urada Črne gore

Koliko študijskih tur (»fam tripov«) organizirate letno?

Odvisno od našega letnega proračuna. Vse skupine organiziramo skupaj s partnerji Kongresnega urada Črne gore. Nekatere DMC s predstavniki na določenih ciljnih trgih organizirajo kar nekaj študijskih tur letno in Kongresni urad pomaga tudi pri njihovi organizaciji.

Kako pomembni so fam tripi za vašo organizacijo? Študijski programi so zelo pozitivni za ugled države in zato jih želimo čim večkrat gostiti v svoji državi – če ne sami, pa v sodelovanju s partnerji iz Črne gore. Niso pomembni le fam tripi vabljenih gostov, ampak tudi obiski novinarjev. Kongresni urad Črne gore kot del Nacionalne turistične organizacije promovira Črno goro preko vseh marketinških orodij, ki so na voljo.

Kako učinkoviti so fam tripi?

Za relativno novo destinacijo, ki se mora umestiti kot svetovno priznana destinacija v MICE-turizmu, je pomembno, da predstavimo vse, kar ponujamo, svojim potencialnim kupcem. Po fam tripu udeleženci poznajo naš produkt in o njem se širi beseda skozi celotno industrijo.

Promocijski učinki pa so seveda vidni šele čez kakšno leto ali dve.

Kaj je potrebno, da organiziramo uspešen fam trip?

Najprej je treba najti prave goste. Pred prihodom vsake študijske skupine so zelo pomembne raziskave izvornega trga in izbira kupcev. Dobri predstavniki na vsakem ciljnem trgu so lahko v veliko pomoč. Pomembno pa je tudi vplesti vse partnerje, hotele, DMC, posebna prizorišča … In da je program res nepozaben, moramo izbrati najboljše, kar nudi država.

Lokalni partnerji igrajo v celotnem procesu zelo pomembno vlogo in z veseljem lahko povem, da sodelujemo zelo dobro. Seveda pa je pomembna tudi analiza po koncu programa.

Kako učinkoviti so fam tripi?

Poleg priložnosti, da destinacijo predstaviš iz prve roke, so glavna vrednost fam tripa odzivi, ki jih dobimo od udeležencev. Dobivamo pa tudi zelo uporabne informacije, ki jih na navadnih srečanjih ne bi.

Miloš Milovanović, direktor srbskega kongresnega urada

Andreja Sajben, MSc, vodja kongresnega urada Steiermark

Kaj je potrebno, da organiziramo uspešen fam trip?

Ko se odločimo za izvedbo fam tripa, se tega lotimo zelo resno – vsako podrobnost preverimo trikrat. Prepričamo se, da je urnik dobro znan in da ga vsi razumejo, saj mora vse potekati tekoče. Vedno imamo plan B, če gre kar koli narobe, ter vedno imamo osebo, ki potuje pred nami in že vnaprej vse preveri.

Koliko fam tripov organizirate letno? Čeprav si jih želimo več, za zdaj organiziramo dve študijski turi letno.

Koliko fam tripov organizirate letno?

Pred pomembnimi dogodki, kot so poslovne borze, organiziramo skupinske fam tripe.

Individualne pa organiziramo kadar koli po naročilu.

Kako pomembni so fam tripi za vašo organizacijo?

Jemljemo jih zelo resno, saj so eden izmed najučinkovitejših načinov promocije destinacije – vsakič, ko ga organiziramo, poskušamo pritegniti k sodelovanju čim več svojih partnerjev. Navadno imamo med fam tripom tudi večer za mreženje in kratko delavnico po principu hitrih zmenkov.

Kako pomembni so fam tripi za vašo organizacijo?

So velik del dela kongresnega urada.

Večnivojski marketing je nujen za izvedbo uspešnega fam tripa: dopisovanje in srečanja med poslovnimi borzami se zgodijo še pred udeležbo na fam tripu. Na terenu pa stranke spoznajo širok nabor storitev, izdelkov in infrastrukture, ki jo ponujamo. Avtomatično

35 V žarišču

pa jih navdušijo tudi pokrajina in kulinarične dobrote Štajerske.

Kako učinkoviti so fam tripi?

Učinek je odvisen od stranke. Če vnaprej poznamo interese in preference stranke, lahko načrtujemo temu primeren program.

Seveda pa uspeha ne moramo izmeriti tako; to je dolgoročna naložba in tudi rezultat vseh drugih marketinških aktivnosti.

Kaj je potrebno, da organiziramo uspešen fam trip?

Pravo razmerje med informacijami in zabavo je ključno. Na primer, le vodeni ogledi bi bili zelo naporni, zato jih je treba združiti z drugimi aktivnostmi in narediti program čim bolj raznolik. Pomembni pa so tudi strokovni in kvalificirani sodelavci.

Nik Račić, direktor hrvaškega kongresnega urada

Koliko fam tripov organizirate letno? Število programov ali fam tripov je odvisno predvsem od odločitve potencialne stranke, da obišče Hrvaško. Pred tem se zvrsti še vrsta aktivnosti, kot so predstavitve hrvaških kongresnih zmogljivosti in njihove zahteve, povezane s tem.

Naši glavni trgi so Evropa, Kanada, Rusija, Japonska in ZDA.

Kako pomembni so fam tripi za vašo organizacijo? Študijske ture so eno izmed najpomembnejših marketinških orodij in odličen način, da izbranim, kakovostnim strankam predstavimo neposreden vpogled v hrvaško kongresno in motivacijsko ponudbo.

Kako učinkoviti so fam tripi?

Mnoge hrvaške kandidature za mednarodne kongrese smo pridobili s pomočjo predstavitev in individualnih študijskih programov. Ti programi so ustvarili nove priložnosti in stranke imajo zdaj jasno predstavo o destinaciji ter kaj predlagati svojim strankam, odvisno od tipa kongresa.

Kaj je potrebno, da organiziramo uspešen fam trip? Študijski ogledi za organizatorje kongresov in novinarje Hrvaški kongresni urad uporabi interes, ki so ga gostje izkazali, in preveri kredibilnost stranke v skladu s finančnimi načrti kot podlago za organizacijo individualnih ali skupinskih prihodov organizatorjev kongresov na Hrvaško. Zgoraj omenjeno se izvaja v sodelovanju z regionalnimi pisarnami urada, turistično organizacijo, mestnimi turističnimi organizacijami in predstavniki hrvaške kongresne industrije z logistično podporo Nacionalne turistične organizacije.

Organizacija študijskih programov za organizatorje kongresov »Kupuj Hrvaško« Ta zahteven projekt organiziramo preko marketinških aktivnosti, ki zahtevajo sodelovanje specializiranih revij iz Evrope, Rusije in ZDA. Glede na prejšnje izkušnje je Hrvaški kongresni urad prikrojil organizacijo »Kupuj Hrvaško« aktivnosti željam gostov, kolikor je le mogoče. To pomeni, da stranke pripotujejo ločeno po državah in ob različnih časih zaradi različnih specifičnih zahtev, ki jih imajo. Če sledimo prej omenjenemu in na temeljih vnaprej pridobljenih informacij o udeležencih,

sestavimo primerne programe, ločeno za kongresne in motivacijske organizatorje.

Enako pa velja tudi za delavnice. Ta zahteven projekt pa lahko uspešno organiziramo le z največjim sodelovanjem med Hrvaškim kongresnim uradom in njegovimi regionalnimi pisarnami, državno ter mestnimi turističnimi organizacijami, kongresnimi hoteli ter DMC- in PCO-agencijami.

36 V žarišču

VLOGA KONGRESNIH URADOV V KRIZI Kongresni urad deluje kot glas destinacije

Menim, da je vloga lokalnih/regionalnih in nacionalnih kongresnih uradov vsaj v določenem delu različna. Seveda je to odvisno tudi od razvitosti trga in razumevanja pomena kongresne dejavnosti. Na delovanje kongresnega urada vpliva tudi način financiranja.

Razvitejše države imajo urejeno pretežno javno financiranje delovanja uradov, kar jim omogoči nemoteno delovanje, gospodarstvo pa se finančno vključuje v marketinških projektih.

Miha Kovačič

V novonastalih državah (emerging countries) je vloga kongresnih uradov še bolj drugačna kot v primerjavi z uveljavljenimi kongresnimi destinacijami in uradi, ki jih poznamo predvsem v zahodnoevropskih državah.

Zanimivo, saj je osnovna naloga kongresnih uradov praktično povsod enaka. Prvi kongresni urad je nastal že davnega leta 1896 v Detroitu v Ameriki. Že takrat so zelo natančno vedeli, kakšna je njegova vloga: zelo preprosto, pripeljati čim več dogodkov v svoj kraj.

V novonastalih državah je problem predvsem v tem, da kongresni turizem nima ustreznega mesta v primerjavi s prostočasnim turizmom (leisure tourism). Število gostov, ki jih dosegajo kongresni gostje, bo zelo težko doseglo število gostov klasičnih turistov in to je eden izmed razlogov, zakaj se temu produktu preprosto ne nameni dovolj pozornosti. Razlog je tudi v tem, da odločevalci ne razumejo vloge in pomena kongresne dejavnosti za mesto/regijo/državo.

Kot odločevalce imam v mislih predstavnike javnih mestnih/regijskih/nacionalnih oblasti.

Pri nerazumevanju kongresnega turizma spregledamo veliko večje prihodke kongresnih

udeležencev, ki ustvarijo tudi veliko večje multiplikativne učinke v primerjavi s prostočasnim turizmom. Poleg visokih neposrednih prihodkov kongresni turizem ustvari tudi visoke posredne in inducirane prihodke. To je nedavno potrdila ameriška analiza njihovega kongresnega tržišča, ki je kongresno dejavnost (meetings industry) uvrstila višje kot avtomobilsko industrijo. Če pogledamo uveljavljene kongresne destinacije, vidimo, da v večini primerov kongresni uradi delujejo samostojno, če ne že pravno, pa gotovo z vidika marketinga in celotnega delovanja. Uveljavljene kongresne destinacije se zavedajo, da kongresni turizem nima veliko skupnega s klasičnim turizmom, praktično nič, če izvzamemo, da udeleženci kongresov in srečanj uporabljajo hotel za prenočitev, letala, avtobuse in taksije za prevoze ter restavracije za prehranjevanje.

Njihov namen ni to, njihov namen je čisto drug.

Ne smemo pozabiti, da so udeleženci srečanj na službeni poti!

Kakšen je namen udeležencev pri obisku destinacije? To zelo dobro vedo organizatorji srečanj. Zavedati se moramo, da je mednarodni trg neizprosen, tako za ponudnike kot tudi za kupce. Kupec kongresnih storitev mora zelo jasno predstaviti svojo dodano vrednost do svojega kupca, končnega naročnika storitve.

Vloga kongresnega urada je tukaj zelo pomembna, morda celo odločilnega pomena, ali se bo kupec sploh odločil vključiti destinacijo v svoj destinacijski portfelj in končno v svojo ponudbo končnemu kupcu.

Vloga kongresnih uradov v krizi je še pomembnejša kot v času debelih krav. Vsak v verigi išče in predstavlja svojo dodano vrednost, sicer ga jutri ni več. Brezplačna

37 V žarišču

storitev, ki jo izvaja kongresni urad za kupca, ni izgovor, da ga uporabi, njegova dodana vrednost je drugje. Kongresni urad deluje kot glas destinacije in nudi profesionalno, kakovostno, ažurno storitev, prilagojeno interesiranemu kupcu za konkreten dogodek.

Obenem mora biti kongresni urad močno aktiven na področju mednarodnega trženja in personaliziranih dolgoročnih odnosov s potencialnimi ter obstoječimi strankami, pa tudi mednarodnim kongresnim okoljem.

Kongresni urad mora poiskati vse možne sinergije s ponudniki na ravni destinacije, enako pa storiti tudi kot povezovalec – a ne le na nivoju destinacije, ampak tudi širše, preko meja.

Tukaj ni omejitev. Poznamo dobre primere iz prakse.

Osebno menim, da je vloga kongresnega urada tudi stalno strokovno izpopolnjevanje članov oz. ponudnikov na ravni destinacije.

V destinacijo je treba pripeljati nova znanja in mednarodne izkušnje, obenem spodbuditi udeležbo akterjev na mednarodnih izobraževanjih in tudi spoznavati tuje destinacije ter uveljavljene prakse.

Zavedati se moramo, da prodajamo storitve predvsem za mednarodni, globalni trg.

Obvladati moramo mednarodne trende, kaj je »in« in kaj ni več. Trajnostni kongresni turizem je za mnoge še neznanka in tudi tukaj je vloga kongresnih uradov zelo pomembna.

V uveljavljenih kongresnih destinacijah in tistih, ki so v celoti financirane iz javnih sredstev, bo občutiti pritisk na kongresne urade,

da znižajo proračune oz. da še bolj upravičijo svojo vlogo za mesto/regijo/ državo, medtem ko bodo v novonastalih državah (emerging countries), kjer kongresni uradi niso v celoti financirane s strani države, ti imeli priložnost, da se glede na svojo vlogo umestijo veliko ustreznejše kot pred krizo.

38 V žarišču

Kako so organizirani in financirani nekateri evropski kongresni uradi

1.

Nekaj evropskih kongresnih uradov smo vprašali, kako so organizirani.

Dunajski kongresni urad

Estonski kongresni urad

2.

Omenjene evropske kongresne urade smo vprašali tudi, kako so financirani.

1:

1:

Dunajski kongresni urad je bil ustanovljen leta 1969 in je del Dunajske turistične organizacije od samega začetka. Trenutno je zaposlenih 11 ljudi; pet marketinških menedžerjev, štirje marketinški asistenti ter jaz in moj asistent.

Naš fokus so predvsem srečanja združenj, imamo pa tudi definirane trge za poslovna srečanja, kot so ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Švica in skandinavske države. Hkrati pa razvijamo nove kongresne trge, kot sta Indija in Kitajska, kjer želimo razvijati nove poslovne priložnosti za Dunaj. Ključni element našega dela je Poročilo o industriji srečanj na Dunaju, naše letno statistično poročilo o poslovnih dogodkih in dogodkih združenj.

Ekonomska ocena v sodelovanju z ekonomsko univerzo je ključna pri poudarjanju vrednosti našega poslovanja za gospodarstvo Dunaja in Avstrije.

Estonski kongresni urad (ECB) je neprofitna organizacija, ustanovljena leta 2008 v sodelovanju javnih in zasebnih partnerjev. 24 članic urada vključuje mesta Talin in Tartu, nacionalnega letalskega prevoznika Estonia Air in številne DMC, PCO, prizorišča ter hotele. ECB vodi izvršni odbor devetih članov, dnevno delo pa opravlja ekipa treh zaposlenih.

Aktivnosti urada se izvajajo v sodelovanju s člani ECB, ki lahko sodelujejo v obliki elektronske komunikacije, preko marketinških sestankov vsaka dva meseca ali preko splošnih sestankov dvakrat letno.

2: Dunajski kongresni urad sta na začetku (1969) financirala mesto Dunaj in Dunajska gospodarska zbornica, vsak partner je prispeval 50 %. Danes je finančna struktura nekoliko drugačna: Mesto Dunaj in Dunajska gospodarska zbornica prispevata skupaj okoli 45 % neposrednih subvencij, 40 % pride iz Dunajske turistične organizacije in preostalih 15 % od sponzorjev urada in iz marketinških sodelovanj v industriji (npr.

IMEX, EIBTM, delavnice itd.). Imamo tudi svoj svet direktorjev, ki poroča svetu direktorjev Dunajske turistične organizacije.

2: Estonski kongresni urad se financira iz pristojbin članov, iz podpornih zneskov mest Talin in Tartu ter iz neposrednega financiranja države preko Estonske turistične organizacije/ Enterprise Estonia. Poleg tega pa del denarja za marketinške projekte prihaja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nemški kongresni urad (GCB)

1: GCB skrbi za promocijo Nemčije kot destinacije za kongrese, srečanja, dogodke in motivacijska srečanja na nacionalni ter mednarodni ravni in je kontaktna točka za vse stranke, ki načrtujejo dogodke v Nemčiji.

Z 230 člani združuje GCB vodilne partnerje nemške industrije srečanj. Strateški partnerji so Lufthansa, nemške železnice DB in nemška nacionalna turistična organizacija, ki podpirajo delo GCB. Kot vmesnik med organizatorji srečanj in kongresov ter ponudniki storitev nemškega kongresnega trga ponuja GCB

39 V žarišču

nasvete in podporo pri načrtovanju ter organizaciji dogodkov in posreduje kontakte ter naslove.

Kongresni urad Steiermark

2: GCB je financiran s strani svojih 230 članov in strateških partnerjev: Lufthansa AG, nemške železnice DB in Nemška turistična organizacija.

Srbski kongresni urad

1: Kongresni urad Steiermark je centralna agencija znotraj turistične organizacije Steiermark Tourismus za vsa vprašanja, ki se navezujejo na organizacijo dogodkov na Avstrijskem Štajerskem. Je pa tudi edina platforma za marketing mednarodnih srečanj na Štajerskem.

a) članarin.

Zagrebška turistična organizacija ima okoli 16.000 članov s področja turizma in ponudnikov sorodnih storitev, ki plačujejo članarino v 12 obrokih. Ta se giblje od 0,008 do 0,20 % njihovega letnega proračuna. b) mestnega davka.

Vsak obiskovalec Zagreba plača mestni davek v višini 7 kun (okoli 0,90 EUR) na dan.

Švicarski kongresni urad 2: 1: Srbski kongresni urad (SCB) je oblikovan kot oddelek nacionalne turistične organizacije, vendar s svojo poslovno podobo (logo, spletna stran). Trenutno so zaposleni štirje, vsak pa je odgovoren za svoje področje – združenja, poslovni/incentive trg, mediji in lokalni partnerji ter institucije. Vendar pa lahko vsak izmed nas išče nove poslovne priložnosti za Srbijo.

To dosegamo preko sofisticirane baze podatkov, ki jo uporabljamo vsakodnevno in nam omogoča, da vsaki stranki ali partnerju pomagamo na najučinkovitejši način (v našem partnerskem programu* je do zdaj 73 partnerjev – prizorišča, hoteli agencije in drugi ponudniki storitev). * Če se partner želi pridružiti uradu, mora podpisati partnerski program, kjer so opisani vsi pogoji, pravice in odgovornosti.

2: Nacionalna turistična organizacija in SCB sta del vladnih institucij ter se skoraj v celoti financirata iz letnega proračuna. Vsako leto v dogovoru s partnerji in svojim odborom pripravimo predlog načrtovanih projektov, ki ga pošljemo v potrditev vladi. Vedno se trudimo, da so procesi transparenti in da spoštujemo zlata pravila, zapisana v našem partnerskem programu.

Kongresni urad Steiermark se financira iz finančnih prispevkov svojih članov, komercialnih partnerjev in Steiermark Tourismus.

Zagrebški kongresni urad

1: Švicarski kongresni urad (SCIB) je združenje, integrirano v nacionalno turistično organizacijo. Njegovi partnerji so regije, destinacije, ponudniki storitev in dobavitelji.

2:

1: Zagrebški kongresni urad je oddelek zagrebške turistične organizacije, njegova glavna vloga pa je promocija Zagreba kot kongresne destinacije. Zagrebški kongresni urad ponuja pomoč vsem, ki organizirajo srečanja, in ponuja brezplačne e nepristranske nasvete na vseh področjih načrtovanja srečanja: • brezplačna storitev iskanja prizorišča, • priprava prijavne dokumentacije, • študijski programi in ogledi, • predlogi pri izbiri PCO in DMC, • predlogi za družaben in partnerski program pred dogodkom ter po njem, • pomoč pri (lokalnih) prevozih, • dobava promocijskih materialov.

2: Zagrebška turistična organizacija in Zagrebški kongresni urad se financirata iz dveh virov:

Urad je financiran iz članarine, ki pokriva osnovni marketing in prijavnine za določene aktivnosti. Enak znesek, kot ga vložijo partnerji, pa doda še nacionalna turistična organizacija.

40 V žarišču

DIGITALIZACIJA IN OMREŽENJE KONGRESNE DEJAVNOSTI »Če je stopnja notranjih sprememb manjša od tistih v zunanjem okolju, se nam slabo piše!« Jack Welch, General Electrics

E-kongresi, e-učenje, e-seminarji, videokonference, e-sestanki ... Je sploh še treba potovati na kongrese in kako je mogoče, da trg kongresnih dejavnosti še kar naprej raste? Glede na izkušnjo, ki sem jo imel sredi septembra v Budimpešti, ki je gostila 6.000 nevrologov iz vsega sveta, potreba po vrhunskih in sodobnih kapacitetah na kongresih kljub navidezni konkurenci e-dogodkov še nikoli ni bila večja. A kot vedno se je treba tudi za razumevanja e-fenomena poglobiti v detajle, da bi zaznali ključne signale sprememb, ki so postale del panoge kar nekako sproti oz. vstopajo v to panogo skozi novejše aplikacije prek vseh mogočih mobilnih naprav, od prenosnikov, tabličnih računalnikov do mobilnih aparatov. Hkrati je treba »ujeti« tudi razumevanje ključnih sprememb, ki so zaradi interneta in digitalnih platform zajele industrijo kongresnega turizma.

Primož Žižek

S tem smo pravzaprav že izpostavili prvo značilnost kongresnega turizma v sodobnem omreženem ekosistemu svetovnega spleta: vseprisotnost.

Pravzaprav bi sam postavil vprašanje drugače.

Ali se lahko sodobni udeleženec kongresa sploh udeleži, ne da bi se v procesu »naslonil« na internet in na njem temelječe tehnologije?

Ali se organizatorjem sploh še splača izogniti se uporabi naprednih internetnih tehnologij?

Ali še bolje – kdo si upa tvegati in ne vsaj proučiti vsega, kar je na voljo, in se znajti med dinozavri kongresne industrije, kjer dve projekcijski platni, prenosni računalnik na kolenih in dva računalnika z dostopom do interneta delujeta tako za časom ... Kongresni menedžerji, čas je za »reality check«. Čas je za omreženo realnost. Čas je za omrežene kongresnike. Čas je za kombinirano izkušnjo vašega kongresa. Čas je za neposredno in takojšnjo skupinsko, omreženo, filtrirano,

transparentno, posneto, fotografirano, komentirano in kar je še podobnih glagolov izkušnjo vsega, kar kongres predstavlja.

Preambula Preden pa navedemo nekatere novosti in zanimivosti s področja spletnih tehnologij ter kongresne dejavnosti, bi veljalo pogled usmeriti v, po mnenju avtorja, ključni fenomen na področju trženja kongresne dejavnosti.

Namreč, če je splet postal ključna platforma za zbiranje informacij o kongresnih storitvah oz. kongresih, so postali ugled, privlačnost in kakovost celotne destinacije ključni dejavnik pri odločanju organizatorjev za dolgoročno razvijanje kongresa.

Slednje pa implicira močno omreženo digitalizacijo blagovne znamke destinacije in sledenje vsem najnovejšim tehnološkotrženjskim trendom na področju turizma kot celote. To ni nezanemarljivo, saj je prav področje turizma ena izmed panog, katere podobo je dodobra spremenil pojav interneta.

Ker je osrednja tema prispevka kongresna dejavnost, se ne bomo lotili globlje analize, je pa to morda lahko zanimiva tema za v prihodnje.

Predkongresno spletkanje in internetno tkanje Seveda smo že osvojili formulo, ki pravi, da bo naš kongres premo sorazmerno tako uspešen v smislu trženja, kot bo velika naša podatkovna zbirka elektronskih stikov potencialnih strank, preteklih udeležencev itd. Ta segment spletnega trženja slovenska podjetja že pridno uporabljajo in izkoriščajo potencial t. i.

41 V žarišču

lojalnostnih programov z uporabo elektronske pošte. Nadgradnja tega seveda je upravljanje e-časopisa, ki naj bi strankam prinašal številne koristne dodane vrednosti in »bombončke« s področij, ki jih zanimajo.

Vsaj zadnjih petih letih je ključno tudi upravljanje digitalizacije blagovne znamke v omrežjih. Kongresna dejavnost je namreč izrazito pod vplivom dogajanja na svetovnem spletu, saj je prav »mreža« ključna informacijska, odločevalska in nakupna platforma za udeležence. Pri tem pa imajo tržniki kongresne dejavnosti vse težjo nalogo, saj se svetovni splet vse bolj segmentira, odpirajo se novi ter drugačni kanali komuniciranja in zdi se, da se šele zdaj pravzaprav začenjamo zares zavedati razlike med upravljanjem spletnega nastopa (mimogrede, kongres brez spletnega mesta?

Hm, dvomim ...) in upravljanjem spletnega nastopa. Številna orodja, tehnike, metode, vse podprte z najsodobnejšimi analitičnimi orodji in možnostmi testiranja so, »mokre sanje« vsakega progresivnega tržnika. Glede na vse bolj konkurenčno področje kongresnega turizma tovrstnih spletnih zanesenjakov v panogi ne bi smelo manjkati.

Med dogodkom Pomislite na spremembe, ki se nam zdijo povsem samoumevne, a jih na primer še leta 2002 ali 2003 na slovenskih poslovnih konferencah ni bilo prav pogosto srečati.

Govorim o osnovah sodobnih kongresov: WiFi-povezava do interneta, sms ali »ircanje« kot interaktivni orodji med slušatelji in govorniki.

Danes pa smo seveda v kongresni dejavnosti priča revoluciji, ki so jo na trg prinesli družabni mediji in družabna omrežja, video komuniciranje ter številne zanimive in uporabne spremljajoče tehnologije ...

Med dogodkom lahko s pomočjo internetnih tehnologij učinkovito povezujemo udeležence med seboj, predavatelje z različnih koncev sveta, omogočamo participatorno naravo kongresa, informiramo javnost, komuniciramo z mediji in drugimi partnerji, seveda pa lahko kar med potekom kongresa udeležencem in drugim deležnikom neposredno distribuiramo gradiva, pomembne dosežke ipd.

Po kongresu Ko je kongresa konec, se v bistvu že naslednji dan – če gre za tradicionalni dogodek – začne organizacija naslednjega. Pa tudi, če gre le za enkratni dogodek, je mogoče s pomočjo spletnih tehnologij takoj poskrbeti, da se informacije učinkovito razširijo, da se nadgradi strategija odnosov z javnostmi in mediji, se poviša lojalnost udeležencev, da se takoj in neposredno nadaljuje dialog z udeleženci, predavatelji ter gosti. Če pa gre za tradicionalni dogodek, je pravzaprav splet s podporo nekaterih drugih kanalov idealno okolje za dolgoročno grajenje lojalnosti in pripadnosti, preverjanje zadovoljstva udeležencev, pridobivanje novih idej ter inovacij, komuniciranje na teme, ki ljudi v podatkovni zbirki zanimajo, itd.

Vseskozi digitalizirana realnost Za konec morda le še to, da je članek mišljen bolj kot pregled možnosti in splošnih trendov, nikakor ne kot izčrpen tehnološki ter poslovni vpogled. Zato bi morda za zaključek omenil nekaj ključnih poslovnih funkcij, ki se zdijo za organizatorje kongresov nepogrešljive in jih moramo upravljati tako rekoč skozi vse leto, če želimo, da bomo imeli maksimalni izplen, tako po vsebini kot poslovnem učinku (nižji stroški, višji prihodki, večje konkurenčne prednosti itd.). Med njimi bi izpostavil digitalizacijo blagovne znamke kongresa, integriranje mobilnih platform v vse faze načrtovanje kongresa, družabna omrežja in družabne medije, učinkovito mreženje na spletu (s partnerji, udeleženci, sponzorji, destinacijo itd.) in skrb, da vam stranke vašega kongresa lahko sledijo v vseh kanalih

komuniciranja: od sejma, brošure, pisma, osebnega stika, preko plakatov, oglasov, vse tja do družabnih omrežij, spletnega mesta, elektronske komunikacije in mobilnih platform.

Danes uspešne blagovne znamke na področju kongresnega turizma vedo, da je ključ za uspeh dati strankam možnost, da izkušajo blagovno znamko, jo delijo s prijatelji in kolegi, jo tako rekoč soustvarjajo ter nenehno širijo dobro ime in vsebine kongrese na številne konce sveta.

Kajti moč kongresa v povezavi z internetom se najprej skriva v moči povezovanja strokovnih in družabnih omrežnih udeležencev ter partnerjev kongresa.

42 V žarišču

KONFERENCA PODIM O PODJETNIŠTVU IN INOVIRANJU Ključ uspeha je v povezovanju

Vsako leto je v Mariboru prvi oziroma drugi teden aprila rezerviran za mednarodno konferenco o podjetništvu in inoviranju PODIM, ki se že tradicionalno dogaja v Hotelu Habakuk. Letos je bila že 31. po vrsti in je obravnavala tematiko izgradnje globalnih podjemov.

Mag. Matej Rus je predavatelj podjetništva na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in direktor Inštituta za raziskovanje podjetništva, ki je glavni organizator konference PODIM. Je iniciator in strokovni vodja tekmovanja Start:up Slovenija ter skupaj s prof. dr. Miroslavom Rebernikom idejni vodja in ustanovitelj podjetniškega inkubatorja Univerze v Mariboru Tovarna podjemov.

Zgodovina konference sega v leto 1978, ko je po besedah prof. ddr. Matjaža Muleja pronicljiv inženir v gospodarstvu, pozneje dekan Fakultete za elektrotehniko in informatiko Univerze v Mariboru Božidar Hribernik pripravil prvi posvet. Leta 1981 se je zgodil drugi posvet, pri katerem je aktivno sodeloval tudi prof. ddr. Matjaž Mulej, ki je dogodek vse do leta 2002 aktivno soustvarjal.

Pravi, da se je tretja pozitivna prelomnica zgodila leta 1983, ko so nehali omejevati tematiko ustvarjanja novosti na drobne dosežke manj strokovnih ljudi in postavili inoviranje za edino alternativo za ozdravitev slovenskega ter jugoslovanskega gospodarstva ter obvezno dejavnost vseh. Leta 2002 je pod vodstvom prof. dr. Miroslava Rebernika in mag. Mateja Rusa organizacijo konference prevzel Inštitut za raziskovanje podjetništva, ki ga z istim zagonom vsako leto organizira še danes.

Danes je konferenca PODIM ugledna konferenca doma in v tujini, zaradi česar vsako leto privabi več kot 400 udeležencev iz vrst podjetnikov, inovatorjev, raziskovalcev, predstavnikov podpornega okolja za podjetništvo, tvorcev inovacijske politike in študentov.

Njeno poslanstvo je v poslovnem in univerzitetnem okolju spodbujati podjetnost ter inovativnost kot pomembna vira razvoja in boljše kakovosti življenja.

Cilj konference je

uveljaviti zavest o pomenu inovativnosti, podjetnosti in dobrega menedžmenta za gospodarsko rast ter blaginjo Slovenije.

Vzpostaviti učinkovito komunikacijo med univerzitetnim in gospodarskim okoljem, da bi uspešno povezovala izkušnje in sveže poslovne ideje. Strokovno in širšo javnost seznaniti z rezultati raziskav ter domačimi in tujimi izkušnjami, s katerimi lahko izboljšamo poslovanje slovenskih podjetij in drugih organizacij. Spodbuditi prepoznavnost potrebe po sistematični in stalni podpori prenosa novosti v podjetniško prakso.

Struktura konference.

Konferenca je sestavljena iz štirih ključnih elementov, in sicer posvetovanja, ki predstavlja osrednje dogajanje konference PODIM in je razdeljeno v dva sklopa.

Prvi sklop je krajši in je namenjen predstavitvi rezultatov raziskav podjetniškega okolja pri nas ter v tujini. Drugi sklop je namenjen prikazu stanja, izkušenj in primeru dobrih praks v Sloveniji ter tujini. Govorci so domači in tuji strokovnjaki iz vrst univerzitetnega, podjetniškega ter državnega okolja. Drugi element predstavljajo okrogle mize, ki so tematsko nadaljevanje dopoldanskih posvetovanj in so pri udeležencih pozitivno sprejete. Tukaj ugledni gostje iz gospodarstva in univerze ter predstavniki državnih ustanov predstavijo svoje poglede ter poskušajo v razpravi z udeleženci oblikovati smiselne predloge za naprej. Tretji element predstavlja univerzitetno-podjetniška arena, ki na eni strani omogoča predstavitev podjetjem, raziskovalnim inštitutom, inovatorjem

43 V žarišču

in predstavnikom podpornega okolja, da predstavijo svoje storitve ter dosežke, čemur organizatorji namenijo 250 m2 razstavnih površin. Zadnji, a nič manj pomemben element predstavlja druženje (»networking«, mreženje), kjer so odmori, delovna kosila in večerja namenjeni spoznavanju, izmenjavi mnenj ter izkušenj in tkanju novih poslovnih vezi. V večernem delu konferenca PODIM gosti svečano razglasitev zmagovalca tekmovanja Start:up Slovenija, kjer lahko udeleženci prvi izvedo, kdo je slovensko »startup podjetje« leta. Zmagovalec poleg

10.000 evrov denarne nagrade prejme tudi čudovit kristalni kipec priznane slovenske modne oblikovalke Maje Ferme, ki simbolizira laskav naziv »slovenski startup leta«.

Ključ uspeha je v povezovanju. Konferenca ne bi bila tako uspešna, če se pri organizaciji ne bi povezovali s pomembnimi tvorci v okolju.

Tako konferenco skupaj z IRP soorganizirajo Univerza v Mariboru ter JAPTI in Ministrstvo za gospodarstvo, ki jo tudi finančno podpreta. V zadnjih letih se je kot strateški partner pridružil tudi Ljubljanski tehnološki park. Vrsto let pa kot generalni pokrovitelj konferenco soustvarja tudi Nova Kreditna Banka Maribor, ki s storitvami podjetniškega centra Nove KBM in produktom »startup kredit« mladim podjetnikom pomaga premagovati začetne ovire.

Letos bo govora o kreativnih industrijah.

Glavna tema letošnje konference bo obravnavala izzive razvoja in izkoriščanja potencialov podjetij v kulturnih ter ustvarjalnih industrijah. Več o konferenci pa lahko najdete na spletni povezavi www. podim.org.

m Pridruži se nau! na Facebook

Ustvarjalni, učinkoviti in inovativni v harmoniji narave t Kongresni center Olimia: skupna kapaciteta do 800 ljudi ter opremljenost dvoran s sodobno avdio-video tehniko. t Ponudbo dopolnimo tudi z možnostjo bivanja v Wellness hotelu Sotelia ali v Hotelu Breza, s posebnim razvajanjem v Wellnessu Orhidelia ali v Spa Armonii ter organizacijo izletov, zabav za vse priložnosti ter ogledov naravnih in kulturnih znamenitosti v okolici kraja.

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, SI – 3254 Podčetrtek T 03 829 70 00, info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com

46 Kulinarika

NARODNO ALI NERODNO NA KONGRESIH IN V HOTELIH? Jedi okolja sooblikujejo in opredeljujejo

Prof. dr. Janez Bogataj

Pred časom sem odkril drobno, ozko knjižico z meniji enega izmed ljubljanskih hotelov, ki so jo natisnili v poznih 60. letih 20. stoletja. Tako sodim po njenem oblikovanju in tipografiji. Knjižico uvajajo »Slovenski narodni menuji« (pravilno meniji), ki jih je kar pet. Sledijo »Jugoslovanski narodni menuji«, ki so trije, nato še »Lovski«, »Ribiški«, »Menuji z mednarodnimi jedmi« (teh je največ), »Dietetični menuji«, »Prehrana za vegetariance«, »Poročni menuji« in še »Francoski cocktajl za sprejeme«. Če pustim ob strani izrazite kulinarične stereotipe, izmišljanja nečesa, kar je sedem svetlobnih let oddaljeno od nekega izvirno »narodnega«, in še številne druge podrobnosti, vsekakor preseneča dvoje:

T. i. »slovenski narodni menuji« uvajajo knjižico menijev tega hotela, številčno izstopajo in navsezadnje postavljajo ločnico z »jugoslovanskimi narodnimi menuji«.

Vse to se je dogajalo v času, ko izstopanje posameznih nacionalnih kuhinj v socialistični Jugoslaviji ni bilo ravno najbolj pozitivno sprejeto. Knjižica je prav gotovo služila kot orodje ali pripomoček v trženju tega hotela. Podpisanemu je služila kot izhodišče prispevka v tej številki revije Kongres, s katerim želim opozoriti na pomembne sestavine, sicer nepravilno poimenovanih, narodnih jedi v kulinarični ponudbi naših hotelov.

Najprej nekaj besed o t. i. narodni kuhinji.

Ta izraz je seveda vprašanje preteklosti.

Danes govorimo o hišnih, krajevnih, lokalnih in regionalnih jedeh, saj ni le EU, ampak celoten svet usmerjen k vrednotenju palete posebnosti, ki so določljive po njihovih geografskih poreklih in imajo svoje logike ter zgodbe v konkretnih okoljih. Z drugimi

besedami: jedi ta okolja sooblikujejo in opredeljujejo.

Zato danes pišejo in predstavljajo narodne jedi le še frustrirane države, med katere prav gotovo sodi tudi Slovenija.

Velika težava pri vključevanju hišnih, krajevnih, lokalnih in regionalnih jedi v kulinarično ponudbo naših hotelov je povezana z dvema temeljnima spoznanjema.

Najprej to, da nosilci kulinarične dejavnosti v hotelih teh jedi ne poznajo ali pa imajo o njih stereotipne predstave še iz gostinskih šolskih klopi. Zato teh jedi niti ne znajo predstaviti in posredovati gostom. Ko sem pred tedni v Mariboru, prihodnji evropski prestolnici kulture, natakarja v enem izmed hotelov vprašal, ali mi lahko postrežejo »Pohorski lonec ali pisker« (resnici na ljubo naj povem, da je bilo vprašanje premišljeno izbrano!), mi je odgovoril: Kaj mislite neki golaž? In drugo: vedno več je tujih gostov v Sloveniji, ki komaj čakajo, da bi odkrili, spoznali in okusili nekaj, kar bi nadgradilo siceršnja njihova poznavanja te dežele Slovenije, o kateri govorijo s samimi superlativi ali skoraj le z njimi. Zlasti še kongresna dejavnost, ki se ji posveča tudi ta revija, pogosto slabo izkorišča hišna, lokalna in regionalna bogastva posameznih gastronomij, ki so sicer vključena morda v kakšno večerjo ali kosilo, kaj hitro pa se zatakne že pri t. i. »kofi brejkih« ali odmorih s kavo, raznih pogostitvah in v siceršnji vsakdanji ponudbi konkretnih hotelov. Naši hoteli bodo morali čim prej spoznati, da je treba v jedilne liste uvesti posebno stran z navedbo teh jedi, podobno velja tudi za vinske karte, kjer bo treba dosledno ločeno navajati odlična slovenska vina. Če že znamo pri vinih napisati volumske odstotke alkohola, vinorodno deželo in seveda vinarja, potem bo treba tudi pri posameznih jedeh napisati, iz katerega mlina je moka za

47 Kulinarika

žlikrofe, na kateri kmetiji pridelujejo zelje itn.

Kar zgrozil sem se, ko mi je pred časom eden izmed dobrih slovenskih hotelskih kuharjev zaupal, da odhaja iz hotela, ker uprava nima razumevanja za njegovo dosledno spoštovanje in upoštevanje sledljivosti živil. Navsezadnje: saj za vse tiste povprečne goste iz Slovenije in tujine, ki niti dobro ne obvladajo temeljnih bontonskih pravil ob uživanju hrane, zares ni treba kaj več kot znamenite vrečke zamrznjene zelenjave in podobne vrhunskosti zdrave dežele na sončni strani Alp. Ali pa tudi ne: na daljši rok se nam bo tudi taka politika vrnila kot bumerang, ki ga bo sicer morda predlagal kakšen inovativni posameznik za priznanje Snovalec oz. za postavitev še kakšnega adrenalinskega parka globoko pod snežno odejo! Naši hoteli, ki so gostitelji številnih kongresov, bodo morali spremeniti svoje poglede, da ne rečem strategije.

Dokumentirano imam dogajanje v enem izmed zdraviliških hotelov, kjer gostje ob zajtrku nalagajo jedi v hladilne skrinje, da lahko potem preživijo do večerje.

Za kongresne goste so potrebni posebni poudarki v jedilnih listih, dnevi in posebne atraktivnosti, povezane z lokalnimi jedmi (to, kar obvlada v sosednji Avstriji vsaka povprečna obcestna restavracija), hoteli bodo morali razviti svoje referenčne jedi in končati prakso, ko natakarji govorijo: Pri nas je vse dobro! Le izjemna podjetja s področja t. i. keteringa (teh je manj kot prstov na eni roki) razumejo filozofijo drugačnosti tudi za postrežbo v odmorih ali na sprejemih za udeležence kongresov. Slednje še vedno najbolj pogosto »posiljujemo« s pršutom in peninami, ne poznamo pa odličnih regionalnih kulinaričnih pozdravov, ki jih tudi sicer popolnoma nepravilno imenujemo dobrodošlice. In še na eno prezrto priložnost

želim opozoriti v želji po čimprejšnji streznitvi naših pogledov. To so ob- in pokongresni programi, ki jih lahko najbolj odlično zapolnijo najrazličnejše kulinarične ture in degustacijski izleti.

Kongresnim udeležencem omogočimo vstop v tisto, kar tako radi poudarjamo, namreč, da je Slovenija zdrava, naravna, trajnostna, bio in ne vem še kakšna.

Ko kongresne goste postavimo med »narod«, ko jim omogočimo, da neizumetničeno spoznajo vsakdanjike in praznike naših ljudi, prebivalcev Slovenije, skozi jedi, pijače, naravo, živila, ki rastejo v njej, in okolja, kjer potekajo gospodarska prizadevanja naših ljudi, takrat sem prepričan, da bo naš uspeh popoln, saj bodo popolna tudi zadovoljstva naših kongresnih gostov. Hoteli v Sloveniji se morajo odpreti, presekati svoj znameniti

kulinarični krč, pogosto nemogočo strežbo in zaplankanosti (to je le mil izraz!) vodilnih, ki ponekod receptorjem celo prepovedujejo, da kongresnim in drugim gostom posredujejo informacije o značilnih hišnih, lokalnih ter regionalnih jedeh, ki bi jih lahko spoznali zunaj hotela, ker jih v njem zaman pričakujejo.

48 Kulinarika

GRADNJA BLAGOVNE ZNAMKE IN MARKETINGA HOTELA NA KULINARIKI Gostinstvo je lahko prava predstava

Odpreti nov hotel z restavracijo à la carte v času krize in (pre)živeti? Se sploh ukvarjati z gostinstvom, na kakšnem nivoju, s kakšno ponudbo, za koga?

Seveda, s strastno, predano, profesionalno, uigrano ekipo, z jasno, družbeno odgovorno vizijo in cilji, z gostom v središču pozornosti, z razumevajočim lastnikom ter podobno mislečimi partnerji v destinaciji.

Marcela Klofutar v turizmu dela že 16 let.

Sodelovala je z različnimi turističnimi in gostinskimi podjetji (Casino Bled, Kompas Hoteli d.d. – kasneje Hit Alpinea d.d., Hotel Astoria Bled, Hotel Triglav Bled) na različnih področjih (krupje, vodnik rusko govorečih gostov, regionalni prodajni menedžer, vodja kadrovske službe, menedžer prodaje in marketinga, izvršni direktor). Še vedno dela kot vodnica za ruske goste, uči ruščino in izpopolnjuje svoje strokovne izkušnje s podiplomskim študijem na Fakulteti za turistične študije. Fenomen turizma jo je očaral s svojo kompleksnostjo, zato si želi raziskati njegovo nedoločljivo naravo.

Mnenje večine hotelirjev je, da se gostinstvo ne splača, da je en sam velik strošek, da usposobljenih in predanih gostinskih kadrov ni, da je hotelska restavracija nujno zlo, ki požre vse prihodke, ki jih ustvarijo sobe … Na splošno groza in strah, proč od gostinstva, en lušten »BB« (Bed and breakfast) pa bomo vsi srečni in zadovoljni.

Morda pa je gostinstvo priložnost? Postati prepoznaven, slaven, bogat zaradi gostinstva?

Predstavljati gostom Slovenijo, sebe preko jedi? Uživati, se uresničevati? Seveda, s trdim delom in zelo dolgoročno, kajti kultura prehranjevanja je v središču.

Na (slovenskem) trgu je ogromno raznih gostinskih obratov (gostiln, restavracij, obratov s hitro prehrano, hotelskih restavracij …), ki najraje pripravljajo najbolj všečno hrano, raven njihove ponudbe je različen, največkrat zelo nizek. Največkrat ponujajo hrano, ki omogoča najlagodnejše preživetje, ne glede na vpliv na zdravje, okolje, počutje …

Kaj jemo, kako jemo, kdaj jemo, zakaj jemo, kaj vemo o hrani, kaj vemo o kulturi prehranjevanja … Šolski sistem nas v času obveznega izobraževanja ne pripravi na življenje oz. prehranjevanje na način, ki bi ga potrebovali za nadaljnji osebni razmislek.

Hrana je vendar osnova vsega: zdravja, počutja, identitete, kulture, etnologije, zgodovine,

odnosov, kar jemo, nas določa z raznih, že omenjenih vidikov.

A kako bi uspeli na področju gostinstva?

Tudi gostinstvo zasluži skrbno načrtovanje, dvignimo mu nivo, spoštujmo ga, pristopimo k njegovemu razvoju, tako kot skrbno razvijamo druga, »pomembnejša« področja.

Morda bi začeli z ustvarjanjem vizije?

Pri ustvarjanju vizije ubesedimo tisto, kar želimo ustvariti v prihodnosti. Hkrati se uskladimo z dokumenti vizije turističnega razvoja Slovenije, ki pravi: »Slovenija postane globalno prepoznavna turistična destinacija, znana po izrazito raznovrstnih lokalnih karakterjih svoje ponudbe, ki se razlikuje od drugih po izredno ugodni geo-prometni umeščenosti in naravni klimatski, kulturni, kulinarični in zgodovinski pestrosti med Alpami, Mediteranom in Panonsko nižino«.

(RNUST 2007–2011) V skladu z omenjenimi izhodišči oblikujmo vizijo razvoja na primer hotela in restavracije. »Hotel in restavracija à la carte bosta postala vzorčni primer ‚pravega‘ razvoja turizma v destinaciji, z najboljšim osebnim in najbolj fleksibilnim pristopom do gosta ter z najbolj zadovoljnimi, profesionalnimi in motiviranimi zaposlenimi. Pri nas se bodo gostje počutili zaželene in se bodo z veseljem vračali. Za naše storitve bodo pripravljeni plačati več kot v drugih hotelih v destinaciji z enako kategorijo, saj bo naša ponudba nadgrajena s ponudbo partnerjev v destinaciji in širše, s katerimi bomo nenehno razvijali nove individualne programe z višjo dodano vrednostjo za gosta.

Pod vodstvom visoko usposobljenih zaposlenih bomo, z vrhunsko restavracijo à la carte in z njo povezanimi programi usposabljanj, ki bodo prilagojeni različnim

49 Kulinarika

ciljnim skupinam, dvignili kulturo prehranjevanja in pitja v Sloveniji.« Pa definirajmo še poslanstvo. Odgovorimo si na vprašanji »Kdo smo in kaj si želimo početi?« ter »Zakaj naše podjetje sploh obstaja?«. Morda se naše poslanstvo lahko glasi takole: »Povezali smo tradicijo s sodobnostjo. Za goste ustvarjamo edinstvena doživetja s storitvijo in ponudbo (predvsem kulinarično), ki skriva v sebi bogato kulturno ter naravno dediščino in pristen, skrben, individualen, profesionalen pristop predanega osebja, ki goste kar naprej preseneča. Povezali smo se s ponudniki različnih storitev v destinaciji, ker gostom nudimo občutenje tega kraja.« Zadajmo si konkretne cilje: • dvignimo kulturo pitja in prehranjevanja, • dvignimo prepoznavnost slovenske kulinarične tradicije, njenega bogastva, vpetosti v okolje, • ozavestimo goste o možnostih spajanja slovenske kulinarične tradicije z drugimi tradicijami in kuhinjami, sodobnimi postopki priprave jedi, • ozavestimo goste o kakovosti in raznovrstnosti slovenskih vin, • ozavestimo goste o pomembnosti izbora pravih pijač k pravim jedem, • ozavestimo goste o pomembnosti socialnih stikov, druženja ob hrani in pijači, • privzgojimo ljubezen, radovednost do priprave jedi, mize, pogrinjkov, • ozavestimo odgovorne o pomembnosti in bogastvu gostinskih poklicev ter jim dvignimo ugled, • dvignimo ozaveščenost o pomembnosti prehranjevalnih navad in kulturi, tradiciji, zgodovini, ki jo najdemo v jedeh, • povečajmo prepoznavnost, • povečajmo prihodke, število gostov v restavraciji à la carte, v sobah.

Uresničujmo zastavljene cilje!

50 Kulinarika

Razvijajmo vsebinske sklope programov, vsi naj stremijo k enakemu cilju – dvigu kulture prehranjevanja in pitja. Bogatimo goste z novimi znanji jih vzgajajmo za polnejše življenje. Gostje se bodo k nam vračali, saj jim bomo ponujali različne vsebine (poslovna večerja, poslovno srečanje s kulinaričnim team buildingom, romantični vikend, rojstni dan v kuhinji, kuharska delavnica s prijatelji, kulinarični večer s proizvajalci živil in vin, predavanje o gostinskih poklicih, hišni sejem ...).

Izobražujmo in vzgajajmo svoje goste, naj razumejo naš posel, naj razlikujejo med dobrimi in slabimi sestavinami, naj spoznajo lokalne sestavine, naj cenijo, kar v določenem letnem času podari narava, naj spoznajo, katero vino se najbolje spoji s katero hrano, naj se čudijo, da je gostinstvo tako bogato in lepo, PRAVA PREDSTAVA! Naj spoznajo različne tehnike priprave hrane, svetovne gastronomske trende in številne zakonitosti pri pripravi hrane. Ko bodo vedeli, nas bodo razumeli, cenili in se vračali!

Izobražujemo vse, od mladih do starih, od samskih do družin, družb, na zabaven ali povsem šolski način; za vsakogar nekaj, seveda prilagojeno!

Dvignimo ugled gostinskim poklicem!

Navdušimo mlade za poklice prihodnosti!

Dajmo jim možnost, da spoznajo sodobne gostinske poklice!

Motivirajmo sodelavce, pošiljajmo jih po svetu, dajmo jim pogoje in zahtevajmo!

Prirejajmo dogodke, bodimo drzni, povezujmo na videz nemogoče (morda vrhunsko kulinariko in piva, morda več vin k enemu krožniku). Ne ustavimo se, ker je bogastvo gostinstva neizmerno!

Posnemajmo najboljše, le tako bomo vsi skupaj potegnili gostinski voz naprej!

Kaj lahko žanjemo?

• visok delež prihodkov z naslova izobraževalnih programov, • konkurenca nas posnema (v konkurenčnih podjetjih, šolah ipd. razvijajo podobne programe), le tako dosegamo zastavljene cilje, • zadovoljstvo, pohvale in vračanje gostov ter njihovo koriščenje naših raznovrstnih programov, • gostje doma na nov način pripravljajo pogrinjke, jedi, • povečano zanimanje mladih za gostinske poklice, • kljub pomanjkanju gostinskih kadrov na trgu dela imamo veliko povpraševanj za delo, • visoko prepoznavnost, prihodke, število gostov,

• višjo prepoznavnost lokalnih živil, • število lokalnih dobaviteljev se povečuje, večata se kakovost in raznovrstnost njihove ponudbe, • širi se dober glas o nas, • gostje postajajo bolj ozaveščeni glede pomembnosti ustrezne prehrane in pijače, • gostje so ozaveščeni glede slovenske kuharske tradicije, • več kuharskih navdušencev, • razumevanje gostinskega poklica in večje zanimanje zanj, • dvig prepoznavnosti, • brezplačno pojavljanje v medijih zaradi zanimivih in družbeno odgovornih programov, s tem pa zniževanje vložka za promocijo, • številna priznanja, • evropska sredstva za ohranjanje in spodbujanje pridelave lokalnih izdelkov.

S povezovanjem, izobraževanjem, družbeno odgovornim in strastnim delovanjem NAPREJ! V gostinstvu je prihodnost!

52 Raziskave

SVETOVNI KONGRESNI TRG ZDRUŽENJ 2001–2010 Slovenija počasi izgublja vodilni položaj v Jugovzhodni Evropi

Statistična poročila združenja ICCA (International Congress and Convention Association) temeljijo na bazi podatkov ICCA o združenjih, kar pomeni, da številke pokrivajo srečanja, ki jih organizirajo mednarodna združenja, se dogajajo redno in se na lokaciji izmenjujejo med najmanj tremi državami. Baza združenj ICCA je orodje za prodajo in marketing, ki članom omogoča, da lažje ciljajo na prihajajoča srečanja združenj, zato ne vsebuje dogodkov s samo eno ponovitvijo in tistih, ki ne spreminjajo lokacije.

Ocenjujemo, da je srečanj združenj, ki se odvijajo redno, okoli 19.000. Baza podatkov ICCA o združenjih združuje informacije o okoli 80 % teh srečanj.

Število srečanj po regijah Evropa je še vedno najpopularnejša destinacija; leta 2010 se je večina, 54 % vseh srečanj, odvijala prav tukaj. Vendar pa se je evropski delež na tem trgu v zadnjih 10 letih precej zmanjšal zaradi vse večje priljubljenosti Severne Amerike in vedno večje privlačnosti Azije, Bližnjega vzhoda ter Latinske Amerike.

Iz zgornjega grafa je razviden predvsem trend naraščanja števila srečanj v vseh prikazanih državah v zadnjih 10 letih. Najbolj izstopa Srbija, ki vsako leto povečuje število srečanj.

V Sloveniji in Romuniji zadnji dve leti število srečanj rahlo pada, Hrvaška pa je v zadnjem letu število srečanj rahlo povečala.

V spodnji tabeli je predstavljenih »top« 10 držav in nekaj držav Vzhodne ter Jugovzhodne Evrope.

Uvrstitev Država

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

1.

ZDA

478

584

594

650

680

684

704

714

727

623

2.

Nemčija

301

322

347

423

430

473

549

495

524

542

3.

Španija

223

299

305

396

360

334

386

424

385

451

4.

Velika Britanija

237

316

324

322

406

417

386

424

378

399

5.

Francija

279

291

290

385

360

393

376

450

384

371

6.

Italija

277

298

320

351

328

349

376

399

408

341

7.

Japonska

217

214

204

218

236

263

289

309

278

305

8.

Kitajska

84

136

85

235

231

274

279

294

284

282

9.

Brazilija

113

110

133

174

187

231

224

256

297

275

10.

Švica

117

158

170

170

200

200

206

217

227

244

14.

Avstrija

104

113

156

168

194

245

248

228

241

212

20

Turčija

53

56

64

82

98

109

125

125

132

160

28

Grčija

84

116

96

115

126

166

162

163

128

119

30.

Češka

67

80

109

102

105

119

120

124

114

103

32.

Poljska

82

66

64

101

118

114

122

134

124

98

40.

Hrvaška

23

30

29

36

37

38

57

58

42

50

43.

Srbija

1

0

5

15

12

14

15

25

30

46

44.

Slovenija

22

39

30

48

43

44

56

58

47

44

48.

Romunija

17

25

16

24

21

30

35

46

42

39

60.

Slovaška

14

17

12

22

21

24

23

23

23

22

61.

Bolgarija

5

14

7

15

13

31

26

34

19

20

Slovenija

43

Hrvaška

40

Romunija

30

70

Bolgarija

18

60

Srbija

16

Hrvaška

50

Srbija

40 Glede na to, da so nihanja po posameznih letih nekaj običajnega, smo se v uredništvu odločili, da izračunamo tudi povprečno število srečanj v zadnjih 10 letih. Za primerjavo smo vzeli samo države, ki se geografsko uvrščajo v JV Evropo.

Ugotovimo lahko, da je Slovenija v tem pogledu še vedno vodilna država po povprečnem številu srečanj v zadnjem desetletju.

Slovenija

30

Romunija

20

Bolgarija

10 0 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

53 Raziskave

Število srečanj po mestih Že šesto leto zapored je najpopularnejše mesto Dunaj. Čeprav poročilo iz leta 2010 nakazuje manjše število dogodkov na Dunaju v primerjavi s prejšnjimi leti, kljub temu ohranja prvo mesto. Skozi celotno desetletje je močan tekmovalec tudi Barcelona z nekaj nihanja, vendar nikoli z uvrstitvijo pod petim mestom. Ob Dunaju in Barceloni je samo še Singapur pritegnil toliko srečanj, da je bil vedno med prvimi 10 mesti. Tudi Berlin in Pariz sta med mesti, ki so leta 2003 in 2004 med »top« desetimi, in držita močan položaj. Čeprav se Lizbona nikoli ni povzpela višje kot na peto mesto, ima že nekaj časa stabilen položaj med prvimi 10 mesti od leta 2001 do 2005. Na splošno pa je v večini mest število srečanj naraslo.

Iz zgornjega grafa je podobno kot pri državah razviden predvsem trend naraščanja števila srečanj v vseh prikazanih mestih v zadnjih 10 letih. Najbolj izstopa Beograd, ki vsako leto hitro povečuje število srečanj, takoj za njim pa mu sledi Zagreb. V Ljubljani in Zagrebu je v zadnjih dveh letih zaznati upad števila srečanj.

Ljubljana

22

Bukarešta

15

V spodnji tabeli predstavljamo vodilnih 10 mest in nekaj mest Vzhodne ter Jugovzhodne Evrope.

Uvrstitev Mesto

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

1.

Dunaj

64

76

101

113

144

163

179

150

159

154

2.

Barcelona

70

102

89

135

135

104

122

151

144

148

3.

Pariz

94

93

96

138

132

173

153

167

141

147

4.

Berlin

63

74

98

119

106

124

145

116

135

138

5.

Singapur

49

66

76

99

114

130

135

131

123

136

6.

Madrid

53

52

63

70

69

75

98

81

92

114

7.

Istanbul

35

36

47

52

60

80

80

92

93

109

8.

Lizbona

47

62

76

81

86

81

108

97

106

106

9.

Amsterdam

57

67

64

81

103

89

105

115

114

104

10.

Sydney

57

59

51

44

57

58

71

72

62

102

19.

Praga

58

63

92

84

87

106

103

100

96

85

26.

Atene

32

43

39

54

56

80

77

88

69

69

55.

Beograd

1

0

4

10

11

9

12

17

25

33

59.

Krakov

28

14

18

28

27

29

30

32

34

31

65.

Varšava

26

32

25

29

38

37

43

51

39

28

79.

Zagreb

6

10

11

10

14

8

16

15

11

23

86.

Bukarešta

7

10

10

12

16

13

12

24

23

21

93.

Ljubljana

9

18

19

25

19

27

23

29

28

20

120.

Gradec

5

6

18

13

12

17

16

21

25

15

139.

Dubrovnik

8

15

8

12

12

17

20

15

21

13

159.

Salzburg

7

7

13

11

10

17

14

11

16

11

178.

Bled

4

6

4

9

10

4

11

6

5

10

178.

Portorož

4

10

5

5

9

6

14

12

5

10

215.

Novi Sad

0

0

0

4

0

2

2

4

4

8

Gradec

15

Dubrovnik

14

Zagreb

12

Beograd

12

Salzburg

12

Portorož

8

35

Bled

7

30

Beograd

Novi Sad

2

25

Zagreb Bukarešta

20 Tudi pri mestih smo se v uredništvu revije Kongres odločili, da izračunamo povprečno število srečanj v zadnjih 10 letih. Za primerjavo smo vzeli samo mesta, ki se geografsko uvrščajo v JV Evropo. Ugotovimo lahko, da je Ljubljana v tem pogledu še vedno vodilno mesto po povprečnem številu srečanj v zadnjih 10 letih.

Ljubljana

15

Dubrovnik

10

Bled

5

Portorož

0

Novi Sad 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

54 Raziskave

OCENA ODLOČITVENEGA MODELA O UDELEŽBI NA MEDNARODNI KONFERENCI Na uspešnost udeležbe odločilno vpliva višina kotizacije

Dušica Todorovič se je po končanem študiju zaposlila v marketingu kongresne dejavnosti Cankarjevega doma kot pomočnica direktorice za trženje. Že vrsto let uspešno pridobiva mednarodne kongrese. Januarja 2010 je magistrirala z naslovom Ocena odločitvenega modela na mednarodni konferenci. Raziskava, objavljena v tej številki, je povzetek magistrskega dela.

Kongresni turizem je ena izmed dejavnosti v turistični panogi, katere namen je udeležba na domačem ali mednarodnem srečanju strokovnjakov z določenega področja, kjer udeleženci izmenjujejo znanje in izkušnje.

Ta oblika turizma je med turističnimi delavci zelo zaželena, saj sta zanjo značilni predvsem zunajsezonskost in visoka potrošnja udeležencev. Udeleženci kongresov stroškov v večini primerov ne krijejo sami ali pa so vsaj deloma kriti s strani podjetij ali organizacij.

Ob tem pa raziskave kažejo, da porabijo udeleženci kongresnega turizma najmanj trikrat več denarja kot navadni turisti.

Dejavniki, ki vplivajo na relativno večji ekonomski učinek kongresnega turizma, so višina osebnih prihodkov, oddaljenost od stalnega prebivališča, čas trajanja srečanja, pogostost udeležbe na sestankih in velikost spremstva.

Zaradi ekonomskega pomena in (svetovnih) trendov, ki kažejo na porast kongresnega turizma, je poznavanje vplivnih dejavnikov, ki določajo odločitev za ali proti posameznikove udeležbe na določeni konferenci, ključnega pomena za menedžment združenj in organizacij, ki ponujajo prostorske kapacitete ter dopolnilne storitve za uspešno izvedbo (mednarodne) konference. Pri tem pa je zanimivo, da je temu področju raziskovanja v mednarodni literaturi posvečene zelo malo pozornosti. Identifikacija vplivnih dejavnikov in empirična ocena parametrov odločitvenega modela, ki pojasnjuje determinante posameznikovega odločanja v prid ali proti

udeležbi na konferenci, ki se v različnih časovnih obdobjih izvaja na različnih krajih, ima bistveno dodano vrednost za menedžment kongresne dejavnosti.

Vsebinsko bistvo odločitvenega problema je ponazorjeno v grafu 1. V ospredju je posameznik, ki se vsako posebej odloča o udeležbi na konferenci, ki je vsako leto organizirana v drugi državi. Odločitev »da« oziroma »ne« lahko predstavimo kot sistem dogodkov, kjer je odločitev »ne« nasprotni dogodek dogodka »da«. Osrednje vprašanje pri tem pa je, kateri so ključni vplivni dejavniki, preko katerih lahko pojasnimo oziroma napovemo pojav dogodka »da«.

Za ta namen smo izdelali empirično oceno modela, ki pojasnjuje posameznikove odločitve o udeležbi na mednarodni konferenci.

Potek uresničene analize je bil naslednji.

Najprej smo izbrali konferenco – v našem primeru gre za konferenco, ki se je odvijala v Cankarjevem domu – in proučili razpoložljive podatke, ki jih v zvezi s konkretno konferenco zbira mednarodno združenje FEICA (Fédération Européenne des Industries de Colles et Adhésifs) in profesionalni kongresni organizator. Gre za podatke o 493 udeležencih v štiriletnem obdobju 2004–2007. Podatki so razkrivali udeleževanje 493 udeležencev

na izbrani konferenci v posameznem letu.

Nekateri so se udeleževali konference vsako leto, drugi redkeje. V našem primeru smo poskušali njihovo odločitev za ali proti pojasniti sistematično s prepletom treh ključnih dejavnikov.

Prvi dejavnik je razdalja. Grafično je ta učinek prikazan na grafu 2.

Kot lahko izberemo iz grafa, po kriteriju razdalje ni zaznanih razlik med določitvijo za ali proti. V celotnem intervalu razdalj je porazdelitev med udeležbo in neudeležbo enakomerna. Tudi statistična analiza je pokazala, da razdalja nima statistično značilnega vpliva na posameznikovo odločitev v zvezi z udeležbo oz. neudeležbo na konferenci.

Drugi učinek, ki smo ga proučevali, je vpliv cen na posameznikovo odločitev. Vsebinsko ozadje tega vpliva odraža pričakovanja, da se utegne posameznik, ki prihaja iz države z relativno nižjo splošno ravnijo cen, odločiti proti udeležbi na konferenci, če se ta izvaja v državi z relativno višjo ravnijo cen. Grafično je ta učinek ponazorjen na grafu 3.

Kot je mogoče razbrati iz porazdelitev opazovanj o udeležbi oz. neudeležbi glede na koeficient relativne inflacije, je očitno, da je dinamika cen pozitivno povezana z odločitvijo

Graf 1 DA/NE? DA/NE?

i-ti posameznik

DA/NE?

DA/NE? DA/NE?

Lokacija v letu t Lokacija v letu t+1 Lokacija v letu t+2

Lokacija v letu t+k Lokacija v letu n

55 Raziskave

v korist udeležbi (empirično testiranje pa je to še potrdilo). Ta rezultat interpretiramo v smislu, da udeležba na konferenci sproži pritisk na rast cen. To je znan učinek – če gre za neko prireditev v nekem kraju, se lokalne cene dobrin običajno zaradi povečanega obsega povpraševanja zvišajo.

Tretji vpliv pa se navezuje na učinek dohodka.

V tem primeru pričakujemo, da višina kotizacije ob upoštevanju posameznikovega razpoložljivega dohodka vpliva na njegovo odločitev za udeležbo na konferenci.

Grafično je učinek dohodka ponazorjen v grafu 4 in utemeljuje naša pričakovanja, kar so potrdili tudi rezultati empirične analize. To pomeni, da je razmerje med višino kotizacije in razpoložljivim dohodkom udeleženca osrednja vplivna spremenljivka, ki ima jasno določeno vzročno-posledično zvezo.

Menedžment kongresnega turizma mora torej upoštevati, da razdalja ni ovira, relativne cene ne vplivajo na posameznikovo odločitev o udeležbi, ampak se lokalni ponudniki dobrin odzovejo na povečano povpraševanje s strani udeležencev konference. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da je bila naša raziskava izvedena za evropsko konferenco (FEICA), če pa bi delali raziskavo za kakšen svetovni kongres, bi bil rezultat glede razdalje verjetno drugačen. Na uspešnost udeležbe pa odločilno vpliva višina kotizacije. To pomeni, da mora menedžment združenj in organizatorjev sistematično pristopiti k določitvi množice potencialnih udeležencev konference ter oceniti njihovo ekonomsko moč ter v skladu s tem določiti politiko zaračunanih kotizacij.

po kongresnem turizmu, ki se povečuje hitreje kot povpraševanje po mednarodnem turizmu, ustvarja nove možnosti raznolikemu turističnemu potencialu. Njegove značilnosti, na primer velik dobiček, ustvarjanje novih delovnih mest, številni vplivi na druge sektorje, ki imajo za posledico polno turistično sezono, pozitiven prispevek k procesu

urbanizacije, doprinos k ugledu države in mesta, so dejstva, o katerih se je že pisalo v drugih turističnih študijah. Kongresi zagotavljajo oglaševanje in razvoj za turistične kongresne kraje ter so prestižni, hkrati pa tudi kazalniki uspešnosti države.

Dušica Todorovič

Graf 2

Udeležba 1

Neudeležba 0

Razdalja 0

200

400

600

800

1000

1200

Graf 3 Udeležba 1

Koeficient relativne inflacije Neudeležba 0 0

2

Graf 4

Udeležba 1

Med oblike turizma, ki so najbolj dobičkonosne in imajo najbolj pozitiven vpliv na družbeno-kulturno življenje, zagotovo spada kongresni turizem. Z zelo hitrim razvojem tehnologije in znanosti se povečuje tudi število kongresov, na katerih se takšen razvoj proučuje, predstavlja javnosti in se o njem razpravlja. Povpraševanje

Kotizacija/B DPpc Neudeležba 0 0

0.1

56 Raziskave

ŠTEVILO NOČITEV V EVROPSKIH MESTIH SEGA DO NEBA Trg držav BRIK že med top 10

Združenje European Cities Marketing (ECM) je objavilo sedmo izdajo primerjalne analize o marketingu evropskih mest. Leta 2010 je število nočitev v evropskih mestih naraslo za 6,5 %.

Med individualnimi mesti je leta 2010 šest izmed 15 najboljših mest zabeležilo dvomestno rast: Amsterdam z najvišjo rastjo (13,6 %), ki mu sledijo Frankfurt, München, Madrid, Dunaj in Berlin.

Mednarodne nočitve so narasle za neverjetnih 8,9 %, kar oznanja popolno okrevanje po upadu, zaznanem leta 2009, ki je bil posledica globalne ekonomske krize.

Pri mednarodnem toku turistov – če Evropo upoštevamo kot celoto – sta najpomembnejša izvorna trga turistov ZDA in Nemčija, ki jima sledi Velika Britanija. Italija je še en pomemben izvorni trg mednarodnih nočitev.

Študija prikazuje, da so London, Pariz, Berlin, Rim in Madrid vodilna mesta v Evropi kot urbane turistične destinacije po številu nočitev kot glavnem parametru. London vodi z neverjetnimi 49 milijoni nočitev, prvih 15 najboljših mest pa skupaj ustvari kar 234 milijonov nočitev.

Pomembno je tudi, da Rusija in Kitajska, dve izmed tako imenovanih držav BRIK, zdaj na lestvici zavzemata osmo in deveto mesto. Še očitnejša pa je njuna letna rast, in sicer 28,7 % za Rusijo in 16,5 % za Kitajsko.

Destinacija

Nočitve v milijonih leta 2010

Spremembe med letoma 09 in 10 v %

1. London

48,7

3,5 %

2. Pariz

35,8

5,7 %

3. Berlin

20,8

10,2 %

4. Rim

20,4

9,1 %

5. Madrid

15,2

11,4 %

6. Barcelona

14,0

9,6 %

7. Praga

11,9

6,4 %

8. Dunaj

11,7

11,0 %

9. München

11,1

12,4 %

10. Amsterdam

9,7

13,6 %

11. Hamburg

8,9

8,4 %

12. Palma de Mallorca 7,3

1,5 %

13. Lizbona

6,2

7,8 %

14. Frankfurt

6,1

13,5 %

15. Budimpešta

5,9

8,6 %

Vir: www.europeancitiesmarketing.com Izvorni trg

Nočitve v milijonih

Spremembe med letoma 09 in 10 v %

1. Združene države 13,5

7,9 %

2. Nemčija

13,1

6,3 %

3. Velika Britanija

12,9

1,4 %

4. Italija

10,6

5,7 %

5. Francija

7,8

10,6 %

6. Španija

7,1

5,9 %

7. Japonska

4,0

7,4 %

8. Rusija

3,9

28,7 %

9. Kitajska

1,6

16,5 %

Vir: www.europeancitiesmarketing.com

57 Agencija se predstavi

PREDSTAVITEV AGENCIJE PENTA

Že od samega začetka je bila agencija PENTA zavezana ponujanju najboljših storitev na področju organizacije poslovnih in strokovnih potovanj, kongresov ter vseh vrst poslovnih srečanj. Letos praznujejo 20-letnico poslovnega uspeha in statusa enega izmed vodilnih MICE-podjetij na Hrvaškem.

Agencija PENTA ponuja naslednje storitve:

Poslovna potovanja Zaradi individualnega pristopa k vsaki stranki vam PENTA zagotavlja najboljše razmerje med stroški in kakovost storitev. Ni presenečenje, da njihova prodaja v tem segmentu naraste za 10–20 % vsako leto.

Motivacijski programi Nenehno prilagajanja in uporaba najsodobnejših metod v motivaciji ter nagrajevanju vaše ekipe ali vaših strank je najboljša garancija, da bo vaš poslovni uspeh še naprej rastel.

PCO – organizacija kongresov Ko načrtujete poslovna srečanja za od 100 do 1000 ljudi in več, se porajajo številna vprašanja, ki vplivajo na uspešno izvedbo.

PENTA ima vse odgovore, od lokacije do idealnega tipa prizorišča, od tega, kako obveščati in motivirati udeležence, da se prijavijo, do idealnega dnevnega urnika in drugih pomembnih podrobnosti. PENTA vam ponuja brezskrben pristop od prvega stika do konca konference.

V zadnjih 14 letih je PENTA organizirala več kot 100 konferenc in drugih nacionalnih dogodkov s skupaj več kot 18.000 udeleženci, 520 razstavljavci na skupni površini 4.200 m2 in več kot 200 enkratnih srečanj.

Najpomembnejši partnerji in konference:

Hrvaško združenje onkologov 3., 4. in 5. Hrvaški onkološki kongres 5., 6. in 7. CEOC (Srednjeevropski onkološki kongres) 1., 2. in 3. Hrvaški kongres o paliativnem zdravljenju in onkologiji 1. in 2. Hrvaški simpozij o raku na prebavilih

Hrvaško združenje za klinično citologijo in Evropska federacija citoloških združenj EFCS 4. Hrvaški kongres klinične citologije 37. Evropski kongres o citologiji (2012)

Hrvaško združenje za psihofarmakoterapijo in biopsihologijo, Združenje psihiatrov Donavske regije (Linz) 1., 2., 3., 4. in 5. Hrvaški kongres psihofarmakoterapije 18., 23. in 24. Simpozij psihiatrov Donavske regije 9., 10., in 12. Srednjeevropski kongres nevropsihofarmakoterapije

Hrvaško združenje hematologov 4. in 5. Hrvaški kongres o Hematologiji in transfuziologiji

Oddelek otorinolaringologije in operacij glave in vratu Zagreb 4., 5. in 6. mednarodna konferenca 3. Evropska konferenca onkologije glave in vratu 12., 13. in 14. CIRAS

www.penta-zagreb.hr

58 V žarišču

Pa vaπe zgodbe?

Bi poskusili nekaj novega?

Gospodarsko razstaviπËe d.o.o. www.gr-sejem.si tel. 080 25 25 Odkrijte naπe skrivnosti.

59

Novice Zavoda-Kongresnoturistični urad

BRENČANJE PO SLOVENIJI Društvo National Geographic, Center za trajnostni razvoj turističnih krajev in revija National Geographic Traveler sta uvrstila Slovenijo na peto mesto najbolj trajnostnih in avtentičnih krajev, vrednih obiska v Evropi.

Slovenija je bila pohvaljena za svoje »iznajdljivo ravnotežje med turizmom in kulturnim ter zgodovinskim varstvom«.

Da bi ohranili zeleno in raznoliko pokrajino kot sproščujočo platformo za različne sestanke, mora slovenska skupnost zavzeti aktivno vlogo pri zmanjševanju negativnih okoljskih vplivov industrije srečanj.

Zavod-Kongresnoturistični urad se je osredotočil na dve iniciativi družbene odgovornosti podjetij (CSR), ki se, zanimivo, osredotočata na čebele. Čebele namreč razkrivajo raven varstva okolja in simbolizirajo slovensko vizijo ohranjanja narave. Poleg tega so čebele dokaz slovenske edinstvenosti, saj je Slovenija edina evropska država, ki je zaščitila svojo domorodno vrsto, kranjsko čebelo.

Kampanja BeBee Kot odgovor na nenavaden pojav izginjanja kolonij, ki je pokončal veliko število čebel, je slovenski Zavod-Kongresnoturistični urad začel kampanjo BeBee, ki želi povečati število čebeljih kolonij. »Iniciativa BeBee predstavlja del naših prizadevanj za ohranjanje naravnih lepot v Sloveniji,« pravi Miha Kovačič, direktor urada. »Kampanja se ukvarja z eno izmed najbolj urgentnih okoljevarstvenih tem in želi v končni fazi pozitivno vplivati na okoljevarstvo in socialno blagostanje.«

Kampanja BeBee je v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije omogočila Čebelarskemu društvu Dobrna, da so na šoli postavili čebelnjak.

V sklopu kampanje BeBee se 26 učencev uči ravnati s čebelami z namenom povečanja števila družin na 13. »Ključnega pomena je dati otrokom možnost, da sodelujejo v čebelarskih društvih in tako izboljšajo razumevanje varstva okolja,« pravi Lidija Senič iz Čebelarskega društva Dobrna.

Profesionalci na področju industrije srečanj so bili povabljeni k sodelovanju v tem »panju trajnostne aktivnosti«. Od začetka novembra 2010 je kampanja BeBee privabila 733 privržencev iz 49 držav.

Največji del podpornikov prihaja iz slovenskih primarnih trgov: Nemčije (8,6 %), Velike Britanije (8,3 %), Italije (7 %), Belgije (6,5 %), Francije (6,3 %) in Španije (4,4 %). Ta kampanja družbene odgovornosti podjetij je prav tako pritegnila močne odzive iz slovenskih sekundarnih trgov: na Nizozemskem, v Španiji, Rusiji, na Poljskem, Češkem in Švedskem. Tudi profesionalci na področju industrije srečanj iz oddaljenih trgov so izrazili podporo iniciativi BeBee, in sicer ZDA, Kitajska, Indija, Avstralija in Brazilija.

Kampanja je v skladu s cilji večinoma pritegnila pozornost organizatorjev dogodkov (95,1 %), predstavnikov medijev (4 %) in ponudnikov sestankov (2,7 %).

4% %

2,7%

95,1%

Podporniki BeBee po vrsti profesionalcev v industriji srečanj

Praznovanje postavitve čebelnjaka v Dobrni

Iniciativa BeBee je pritegnila tudi veliko medijske pozornosti, ki so ji sledile objave člankov v vodilnih medijih industrije srečanj, vključno z Mash Media, One+ Magazine, TW, Meetings International, Xenios Tourism & Business Travel in Votravia. Ta iniciativa družbene odgovornosti podjetij je zagotovila brezplačno oglaševanje,

ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

»branding« in razpoznavnost Slovenije na mednarodnih dogodkih.

Drug opazen rezultat je zeleni val, ki se širi po slovenski skupnosti industrije srečanj in združuje trajnostne prakse s poslovnim delovanjem. Tudi Cankarjev dom privablja pozornost s postavitvijo čebelnjakov na eni izmed teras na strehi.

Kampanja BeBee je še vedno v povojih. Ko se bo razvijala, bo najverjetneje privabila še več podpore profesionalcev na področju industrije srečanj in spodbujala organizatorje dogodkov, da »pozelenijo« svoje poslovne prakse. Na ta način bo kampanja BeBee dosegla svoj namen in imela pozitiven okoljski ter družbeni vpliv.

Za več informacij obiščite www.bebee.sloveniagreen-meetings.si.

IMEX Challenge Slovenia Iniciativa za izkoriščanje pozitivnih učinkov čebelarstva na umsko in fizično zaostalih otrocih ter odraslih je prepričala ekipo IMEX Challenge Team, da bo gostila IMEX 2012 Challenge v Sloveniji.

IMEX Challenge je tridnevni bienalni humanitarni dogodek, kjer se zbere skupina profesionalcev na področju industrije srečanj s ciljem, da pozitivno vplivajo na življenja drugih – predvsem otrok.

Sodelujoči poskušajo doseči zahtevni cilj izziva v treh dneh, poleg tega pa poskušajo zapustiti finančno zapuščino, ki bi še naprej omogočala razvoj omenjene skupine.

Od 2. do 4. julija 2012 bo Slovenija s prestolnico Ljubljano gostila drugi IMEX Challenge. IMEX Challenge Slovenia bo poskušal združevati okoljevarstvene cilje z družbenimi cilji in tako ustvariti pozitivne gospodarske rezultate za lokalno skupnost. Ideja je postaviti čebelnjak na poslopju inštituta za umsko in fizično zaostale otroke in odrasle CUDV (Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič) v Dragi pri Igu. Pričakovano je, da bodo sodelovali pri vzdrževanju čebel in potencialno ustvarjali dobiček od prodaje medu. Čebelarstvo je slovenska prostočasna dejavnost s tisočimi ljubiteljskimi čebelarji, ki upravljajo čebelje družine po vrtovih na področju celotne države, zato je v času, ko izginevanje čebel povzroča vedno večjo zaskrbljenost med okoljevarstveniki, ideja o podpiranju njihovega

60 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Novice Zavoda-Kongresnoturistični urad

dolgoročnega preživetja in hkrati ustvarjanju projekta, s pomočjo katerega bodo zaposleni in uporabniki v Centru lahko upravljali ter ustvarjali zaslužek, zelo dobrodošla.

IMEX Challenge bo 15 profesionalcem na področju industrije srečanj omogočil sodelovati v izzivu, ki bo pomagal otrokom in ustvaril trajnostno zapuščino za lokalno skupnost. Prijave že potekajo; udeleženci naj bodo prilagodljivi, entuziastični in pripravljeni na delo v skupini.

Mesta bodo zasedena na način »kdor prej pride, prej melje«, zainteresirani pa lahko izpolnijo prijavnico, če se obrnejo na Faye Bennett pri IMEX Group, faye.bennett@imexexhibitions.com.

Za več informacij obiščite www.imex-frankfurt. com/imexchallenge.html.

Meetings ponuja pametne smernice, kako načrtovati, organizirati, implementirati in pozneje ovrednotiti trajnosten sestanek. »Priročnik ponuja profesionalcem orodje, ki je enostavno za uporabo in združuje trajnostne prakse z njihovim organiziranjem dogodkov,« pravi Miha Kovačič, direktor urada. »Vljudno vabimo organizatorje, da sledijo smernicam in se tako pridružijo zelenemu valu, ki se širi v slovenski skupnosti.« Smernice priročnika temeljijo na principih mednarodnih trajnostnih dogodkov, vključno z BS8901, osnutkom ISO 20121 in standardom za zelene sestanke APEX/ASTM, poročili GRI (Global Reporting Initiative) in številnimi drugimi smernicami za trajnostne dogodke, kot sta UNEP in ICLEI Green Meeting Guide.

Lokalni partnerji IMEX Challenge Slovenia so:

NA POTI DO ZELENIH DOGODKOV Na poti načrtovanja in organiziranja zelenih sestankov je slovenski Zavod-Kongresnoturistični urad sestavil načrt smernic za bolj zelene sestanke v Sloveniji. Priročnik Road to Green

Priročnik vodi organizatorje po devetih področjih organizacije dogodkov, da lahko organizirajo okoljevarstveno neoporečne in družbeno odgovorne dogodke. S tem priročnik ponuja organizatorjem dogodkov nasvete o izbiri trajnostnih lokacij, ponudnikih nastanitve, podjetjih, ki ponujajo catering, ponudnikih prevozov, razsvetljave, zvočne in videoopreme ter informacijske tehnologije in prikazovalnikov kot tudi o vključevanju trajnostnih ukrepov pri izvedbi dogodka, vključno s komunikacijami in razstavami. Sekcija »I Feel Green« v priročniku Road to Green Meetings na kratko predstavlja trajnostne ukrepe slovenskih ponudnikov v industriji srečanj.

Več o Road to Green Meetings in Slovenia preberite na www.sgm.slovenia-green-meetings. si/road-to-green-meetings.

ORODJE EVENT CARBON CALCULATOR Vsak dogodek za seboj pusti odtis. Tukaj imajo organizatorji dogodkov možnost odločitve, saj lahko sprejmejo odločne ukrepe, da bodo njihovi dogodki bolj zeleni. Na voljo so vam vsa potrebna orodja.

V sklopu promocijske kampanje »Push up Slovenia 3.0« je slovenski ZavodKongresnoturistični urad zasnoval orodje Event Carbon Calculator, ki je prilagojeno za specifične potrebe profesionalcev na področju industrije srečanj. Zavod se je tako pridružil

družbi nemškega kongresnoturističnega urada in avstralskega Melbourne Convention + Visitors Bureau skupaj z drugimi kongresnoturističnimi uradi, ki ponujajo možnost izračuna ogljikovega odtisa dogodka.

Event Carbon Calculator omogoča profesionalcem na področju industrije srečanj, da določijo glavne okoljske vplive njihovih dogodkov, in pomaga izpostaviti dejanja, ki se najlažje izognejo tem učinkom. Pri izračunu so vključene emisije potovanj udeležencev, nastanitev in samega dogodka.

Na www.ecc.slovenia-green-meetings.si lahko profesionalci na področju industrije srečanj vnesejo podrobnosti, da dobijo oceno, koliko CO2 bo ustvaril dogodek. Nasvete, kako zmanjšati emisije ogljikovega dioksida, je mogoče najti v priročniku Road to Green Meetings na www.sgm.slovenia-green-meetings. si/road-to-green-meetings.

DOLOČENO MESTO ZA ZELENE SESTANKE V SLOVENIJI Organizatorji dogodkov vidijo Slovenijo kot zeleno destinacijo. Medtem ko to drži za njene naravne lepote, so se začeli organizatorji dogodkov osredotočati tudi na »pozelenitev« njihovih poslovnih praks. Zaradi globalnega usmerjanja trajnost se je tudi slovenska skupnost pridružila zelenemu valu.

Promocijska kampanja Push up Slovenia 3.0 je izkoristila priložnost in se osredotočila na promoviranje Slovenije kot zelene destinacije za dogodke. Slovenski Zavod-Kongresnoturistični urad je tako postavil spletno stran z namenom promovirati znamko »Slovenia Green Meetings«.

Na enem mestu (www.slovenia-greenmeetings.si) so zbrani vsi pomembni podatki o organiziranju (zelenega) dogodka v Sloveniji.

Spletna stran se ukvarja s šestimi kraticami: SGM, SGS, MA, BeBee, ECC in WIN.

61

Novice Zavoda-Kongresnoturistični urad

- SGM: Katalog Slovenia Green Meetings predstavlja štiri obraze destinacije za dogodke Slovenije in njene posamezne ponudnike. Road to Green Meetings nato vodi profesionalce na področju industrije srečanj pri organizaciji trajnostnih sestankov in dogodkov v Sloveniji. www.sgm.slovenia-green-meetings.si - SGS: Slovenijo je mogoče prikazati kot vrata v Jugovzhodno Evropo, kot je prikazano v katalogu.

- MA: Spletna stran Meeting Ambassadors je posvečena promoviranju ciljev manifesta »Meeting Industry 2020« za uspešno uvrstitev Slovenije na mednarodni incentive trg in trg industrije srečanj. www.ma.slovenia-greenmeetings.si - BeBee: Kampanja BeBee vabi organizatorje dogodkov, da se pridružijo kampanji družbene odgovornosti podjetij pri zmanjšanju okoljskih vplivov, ki nastanejo v industriji srečanj, in tako pozitivno vplivajo na lokalno družbo. www. bebee.slovenia-green-meetings.si - ECC: Spletna stran Event Carbon Calculator omogoča profesionalcem na področju industrije srečanj, da izračunajo ogljikov odtis svojih sestankov in dogodkov. www.ecc.slovenia-greenmeetings.si - WIN: Organizatorji dogodkov so prav tako vabljeni k udeležbi na prihajajočem tekmovanju, da se potegujejo za nagrado čudovitega doživetja v Sloveniji. Z odgovori na tri preprosta vprašanja se organizatorji dogodkov uvrstijo v žreb za doživetje Slovenije. www.win.sloveniagreen-meetings.si

IZKUSITE ŠARM (ZELENE) SLOVENIJE Julija 2011 so slovenski ZavodKongresnoturistični urad in partnerji v industriji srečanj sprejeli organizatorje dogodkov iz Belgije, Nizozemske ter Velike Britanije na tridnevni spoznavni izlet z osupljivim programom.

Medtem ko je študijski izlet Feel the Charm of Slovenia ponudil organizatorjem dogodkov, da doživijo, kaj lahko Slovenija ponudi kot izjemno raznolika destinacija za dogodke in incentive, je prav tako poskušal zmanjšati negativne vplive na okolje in zapustiti pozitivno zapuščino za lokalno skupnost.

V sklopu kampanje »Push up Slovenia 3.0« je slovenski Zavod-Kongresnoturistični urad sodeloval s ponudniki iz industrije srečanj, ki so želeli prispevati okolju prijazne ukrepe. Vizija je bila ohraniti zelen značaj Slovenije z uporabo obilice naravnih sredstev na okolju prijazen način in z ohranjanjem kulturne, etnografske ter kulinarične zapuščine.

Slovenski Zavod-Kongresnoturistični urad in njegovi partnerji so se tako zavezali zmanjšati okoljske vplive, ki jih je pustila delavnica, s pomočjo: 1. zmanjšanja količine odpadkov z zmanjševanjem uporabe embalaž, recikliranjem in kompostiranjem, 2. povečanja uporabe izdelkov z reciklirano embalažo, 3. uporabe lokalno pridelane hrane in pijače

ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

z namenom podpiranja lokalnih skupnosti ter zmanjšanjem toplogrednih plinov, povezanih s prevozom hrane.

Organizatorji dogodkov, ki jih je Slovenija navdušila, so sodelovali v delavnici, kjer so poskušali narediti trajnosten pozitiven vtis na družbo in okolje. Osem izmed desetih organizatorjev dogodkov je izrazilo zadovoljstvo nad trajnostnimi ukrepi, ki so jih spoznali na ekodelavnici, predvsem pri osredotočanju na lokalno in svežo hrano, vodo iz pipe ter seveda kampanjo »BeBee«. Vsi organizatorji dogodkov so se strinjali, da je Slovenija resnično primerna za organizacijo zelenih dogodkov. Kot je povedala Ria Mooijaart iz Ria Mooijaart & Partners: »Slovenija ponuja raznolikost in odlične možnosti za sestanke in dogodke … zeleni in prijazni ljudje … izredno profesionalen pristop in praktična naravnanost.« Za več informacij o študijskih izletih po Sloveniji se obrnite na Zavod-Kongresnoturistični urad na info@slovenia-convention.com.

62 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi Predstavljamo vam vse člane Zavoda-Kongresnoturistični urad skupaj z njihovimi standardi in kontakti. Več o Zavodu-Kongresnoturistični urad si lahko pogledate tudi na njihovi spletni strani www.Slovenija-convention.com.

Ime člana ZavodaKongresnoturistični urad

Ime odgovorne osebe

Elektronska pošta

Spletna stran

Standard

ABC rent a car, EUROPCAR Slovenija

Mitja Karun

mitja.karun@europcar.si

www.europcar.si

H

Adria Airways

Alen Mlekuž

alen.mlekuz@adria.si

www.adria.si

H

Aerodrom Ljubljana

Janez Krašnja

janez.krasnja@lju-airport.si

www.lju-airport.si

Austria Trend Hotel Ljubljana

Jernej Osterman

jernej.osterman@austria-trend.at

www.austria-trend.at

Cankarjev dom

Dušica Todorovič

dusica.todorovic@cd-cc.si

www.cd-cc.si/congress

Intours DMC

Tomaž Krušič

tomaz.krusic@intours-dmc.si

www.intours-mice.si

C

The Slovenia Times

Brane Krajnik

brane.krajnik@sloveniatimes.com

www.sloveniatimes.com

H

Javni zavod Ljubljanski grad

Maja Pangršič

maja.pangrsic@ljubljanskigrad.si

www.ljubljanskigrad.si

M-Tours Bled

Miro Mulej

mtours@mtours.net

www.mtours.net

C

Hotel Paka

Stanko Brunšek

stanko.brunsek@hotelpaka.com

www.hotelpaka.com

G

Go-Mice

Gorazd Čad

gorazd.cad@go-mice.eu

www.go-mice.eu

H,B

Gospodarsko razstavišče

Špela Terpin

spela.terpin@gr-sejem.si

www.gr-sejem.si

E,H

Grand hotel Union

Renata Balažic

renata.balazic@gh-union.si

www.gh-union.si

F,G

Hiša kulinarike Jezeršek

Jure Jezeršek

jure@jezersek.si

www.jezersek.com

H

HIT Holidays Kranjska Gora

Polonca Bačnar

polonca.bacnar@hitholidays-kg.si

www.hitholidays-kg.si

G

HIT Nova Gorica

Nelida Nemec

nelida.nemec@hit.si

www.hit.si

G

Hotel Lek

Sandra Fiorelli

sandra.fiorelli@hotel-lek.si

www.hotel-lek.si

G

Hotel Lev

Saša Špolar

sasa.spolar@hotel-lev.si

www.hotel-lev.si

G

Rogaška Hotels & Lotus Terme

Damijan Merc

damijan@hotel-sava-rogaska.si

www.rogaska.si

G

Best Western Premier Hotel Slon

Nataša Keršič

natasa.kersic@hotelslon.com

www.hotelslon.com

G

St. Bernardin, Adriatic Resort & Convention Center

Mojca Gobina

mojca.gobina@bernardingroup.si

www.bernardingroup.si

F

LifeClass Hotels & Spa Portorož

Marko Lenček

marko.lencek@lifeclass.net

www.lifeclass.net

F,G

Kobilarna Lipica

Bogdan Capuder

bogdan.capuder@lipica.org

www.lipica.org

G,I

Kompas DMC

Tina Možina

tina.mozina@kompas.si

www.kompasmice.com

C

Koren Sports

Matija Koren

matija@humanfish.com

www.humanfish.com

D

City Hotel Ljubljana

Erika Bokal

erika.bokal@cityhotel.si

www.cityhotel.si

G

Lifetrek

Matej Mejovšek

matej@lifetrek.si

www.lifetrek.si

D

Hotel Mons - Hotel in kongresni center Ljubljana

Gregor Gorenc

info@hotel.mons.si

www.hotel.mons.si

F

Alkemist - prevajalska agencija

Saša Gorše

sasa.gorse@alkemist.si

www.alkemist.si

Zdravilišče Radenci

Miha Veberič

miha.veberic@terme-radenci.si

www.terme-radenci.si

G

Robotrade

Robert Omovšek

robert@robotrade.si

www.robotrade.si

H

Klaro d.o.o.

Uroš Čimžar

uros@klaro.si

www.klaro.si

H

H,J G B,E

I

63 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Ime člana ZavodaKongresnoturistični urad

Ime odgovorne osebe

Elektronska pošta

Spletna stran

Sava Hoteli Bled

Elvira Krupić

elvira.krupic@hotelibled.com

www.sava-hotels-resorts.com

Slovenska turistična organizacija

Karmen Novarlič

karmen.novarlic@slovenia.info

www.slovenia.info

Terme Čatež

Marjanka Bužančič

marjanka.buzancic@terme-catez.si

www.terme–catez.si

G

Terme Krka

Renata Zorman

renata.zorman@terme-krka.si

www.terme-krka.si

G

Terme Maribor

Darja Slivnjak

darja.slivnjak@termemb.si

www.termemb.si

Terme Olimia

Alenka Brglez

alenka.brglez@terme-olimia.com

www.terme-olimia.com

G

Terme Ptuj

Tanja Božič

tanja.bozic@terme-ptuj.si

www.terme-ptuj.si

G

Terme Spa Rogaška

Katarina Abraham

katarina.abraham@terme-rogaska.si

www.terme-rogaska.si

G

Liberty Incentives & Congresses Slovenia

Boštjan Horjak

bostjan@liberty-slovenia.com

www.liberty-slovenia.com

C

Turizem KRAS , d.d.

Igor Blažina

igor.blazina@postojnska-jama.si

www.postojnska-jama.si

Turistica - Visoka šola za turizem Portorož, Univerza na Primorskem

Petra Zabukovec Baruca

petra.zabukovec@turistica.si

www.turistica.si

H

Hotel Astoria Bled

Alisa Cerič

alisa.ceric@vgs-bled.si

www.hotelastoria-bled.com

G

Vivo Catering

Jerneja Kamnikar

jerneja.kamnikar@vivo.si

www.vivo.si

H

Zavod za kulturo Bled

Matjaž Završnik

matjaz.zavrsnik@zkbled.si

www.zavod-za-kulturo-bled.si

J,I

Turizem Ljubljana

Tatjana Radovič

tatjana.radovic@visitljubljana.si

www.visitljubljana.si/meetings

A

Maya Team

Borut Nikolaš

borut@maya.si

www.maya.si

D

Zavod za turizem Maribor

Bernarda Karo

bernarda.karo@maribor.si

www.maribor-pohorje.si

A

Vila Bled

Petra Čuk

petra.cuk@sportina-turizem.si

www.vila-bled.si

iDMC

Gregor Levič

gregor.levic@idmc.eu

www.idmc.eu

D

Bohinj Park Eko Hotel

Nataša Andlovec

natasa.andlovec@phb.si

www.bohinj-park-hotel.si

G

Hotel Drnča

Vesna Lešnik

vesna.lesnik@hotel-drnca.si

www.hotel-drnca.si

G

Hotel Plesnik

Marjana Cvetko

marjana.cvetko@plesnik.si

www.plesnik.si

G

Kempinski Palace Portorož

Violeta Milusheva

violeta.milusheva@kempinski.com

www.kempinski-portoroz.com

G

Športni center Pohorje

Iris Kociper Haas

iris.kociper@sc-pohorje.si

www.pohorje.org

G

Terme Unior Zreče

Breda Einfalt

breda.einfalt@unitur.eu

www.unitur.eu

G

Thermana Laško

Mojca Leskovar

mojca.leskovar@thermana.si

www.thermana.si

F

Hotel Triglav Bled

Marcela Klofutar

marcela@hoteltriglavbled.si

www.hoteltriglavbled.si

G

Event agencija Profit

Uroš Zajec

uros.zajec@profit.si

Turizem Bohinj

Klemen Langus

klemen.langus@bohinj.si

www.bohinj.si

*

S5 KONGRES

Srečo Peterlič

sreco.peterlic@s5kongres.si

www.s5kongres.si

*

Turistično združenje Portorož

Jadran Furlanič

jadran@portoroz.si

www.portoroz.si

*

Antiq Palace Hotel & Spa

Katie Smirnina

katie@antiqpalace.com

www.antiqpalace.com

*

Hotel CUBO

Sandi Kovačević

sandi@hotelcubo.com

www.hotelcubo.com

*

* V postopku standardizacije.

Standard G

F,G

H,I

I

*

64 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Predstavitev standarda G Zavoda-Kongresnoturistični urad

Kongresni urad je vzpostavil standarde za področje kongresne dejavnosti. S tem so vsi člani opravili proces standardizacije svoje ponudbe. Marca 2008 je prvič podelil certifikate članom, ki so izpolnjevali pogoje, določene posameznim standardom. Z uvedbo standardov je zagotovljena večja preglednost za vse organizatorje dogodkov. Lažja je tudi primerljivost ponudnikov. Standardi se pri članih preverjajo vsake tri leta.

KOMPAS HOTELI BLED D.D. Nataše Keršič natasa.kersic@kompas-lovec.com www.kompashotel.com

HOTEL PLESNIK Marjana Cvetko marjana.cvetko@plesnik.si www.plesnik.si

TERME SPA ROGAŠKA Katarina Abraham katarina.abraham@terme-rogaska.si www.terme-rogaska.si

HOTEL DRNČA Vesna Lešnik vesna.lesnik@hotel-drnca.si www.hotel-drnca.si

ROGAŠKA HOTELS & LOTUS TERME Damijan Merc damijan@hotel-sava-rogaska.si www.rogaska.si

HOTEL LEK Sandra Fiorelli sandra.fiorelli@hotel-lek.si www.hotel-lek.si

ŠPORTNI CENTER POHORJE Iris Kociper Haas iris.kociper@sc-pohorje.si www.pohorje.org

TERME KRKA Renata Zorman renata.zorman@terme-krka.si www.terme-krka.si

TERME ČATEŽ Marjanka Bužančič marjanka.buzancic@terme-catez.si www.terme–catez.si

TERME OLIMIA Alenka Brglez alenka.brglez@terme-olimia.com www.terme-olimia.com

BOHINJ PARK EKO HOTEL Nataša Andlovec natasa.andlovec@phb.si www.bohinj-park-hotel.si

TERME PTUJ Tanja Božič tanja.bozic@terme-ptuj.si www.terme-ptuj.si

HOTEL PAKA Stanko Brunšek stanko.brunsek@hotelpaka.com www.hotelpaka.com

TERME UNIOR ZREČE Breda Einfalt breda.einfalt@unitur.eu www.unitur.eu

HIT HOLIDAYS KRANJSKA GORA Polonca Bačnar polonca.bacnar@hitholidays-kg.si www.hitholidays-kg.si

ZDRAVILIŠČE RADENCI Miha Veberič miha.veberic@terme-radenci.si www.terme-radenci.si

PREDSTAVITEV ČLANOV SLOVENSKEGA KONGRESNEGA URADA, KI SO IZPOLNILI ZAHTEVE STANDARDA G

HIT NOVA GORICA Nelida Nemec nelida.nemec@hit.si www.hit.si

HOTEL CUBO * Sandi Kovačević sandi@hotelcubo.com www.hotelcubo.com

SAVA HOTELI BLED Elvira Krupić elvira.krupic@hotelibled.com www.sava-hotels-resorts.com

HOTEL TRIGLAV BLED Marcela Klofutar marcela@hoteltriglavbled.si www.hoteltriglavbled.si

KEMPINSKI PALACE PORTOROŽ Marcos Torres Mueller marcos.torres@kempinski.com www.kempinski-portoroz.com

HOTEL ASTORIA BLED Alisa Cerič alisa.ceric@vgs-bled.si www.hotelastoria-bled.com

Kaj pomeni standard G? Kategorija G, hotel s konferenčnimi zmogljivostmi oz. »Hotel with Conference Facilities« mora imeti vsaj 3 zvezdice.

Zahteve po konferenčnih zmogljivostih so tukaj manjše in tak hotel mora imeti vsaj eno plenarno dvorano, dodatno vsaj še eno dvorano za paralelna srečanja ter ustrezen predprostor za pogostitev, registracijo, manjšo razstavo.

Restavracija se ne šteje kot konferenčni prostor, a jo hotel mora imeti.

* V postopku standardizacije.

65

SLOVENIA MEETINGS

ZavodKongresnoturistiÄ?ni urad se predstavi

Feel the people.

Taste fresh ideas.

www.slovenia.info www.slovenia-convention.com

66 Kongresni popotnik

BUDVA

Kongresni vtisi iz črnogorskega Primorja

Če organiziraš kongrese na razvpiti črnogorski obali, je zelo dobro poznati lokalne kolege, s katerimi je delo precej lažje. V zadnjih letih sem jih spoznal kar nekaj in vsi po vrsti so pravi profesionalci, s katerimi je delo v Črni gori precej lažje. Pravi razbijalci mitov, da so Črnogorci malce počasni, vendar junaški in izjemno prijazni. Med drugim so mi pojasnili enega izmed mojih mitov, da slovita peščena Slovenska plaža na moje razočaranje ni dobila imena po Slovencih, temveč po Slovakih, ki so bili prvi turisti v teh krajih.

Budva je središče črnogorske obale, v nadaljevanju pa bomo obravnavali tudi razgibane okoliške kraje, ki so del kongresne ponudbe Budve. Glavni razlog za turistični razvoj Budve je lega ob slikovitem Budvanskem zalivu, ki slovi po peščenih plažah, ter srednjeveško mesto, ki se je v veliki meri ohranilo za beneškim obzidjem.

V bližnji okolici so številni biseri, od Svetega Štefana, Miločerja in Kraljičine plaže do Lovčena ter Cetinja v gorati notranjosti.

Posebej zanimiv je globok kotorski zaliv, ki se podobno kot fjordi zajeda globoko v

notranjost. Mesto Kotor je vpisano na seznam svetovne dediščine UNESCO. Zgodovinsko zanimivo je vprašanje, kako je Črna gora formalno prišla do morja, ki danes poleg gorate notranjosti, po kateri se imenuje, geografsko determinira kongresno in turistično percepcijo te države. Srce današnje države Zeta je vrsto let spadalo pod Bizanc, pozneje pa različnim srbskim vladarjem, medtem ko so do turških vpadov črnogorsko primorje obvladovali Benečani. Po številnih borbah proti Turkom jim je šele povezava z Rusi v 18. stoletju za kratek čas omogočila združitev Boke in Črne gore leta 1813. Žal jim je pridobitev vzel dunajski kongres leta 1815, ko je primorje dobila Avstro-Ogrska.

Leta 1876 so Črnogorci in Srbi napadli Turke, po zmagah pa jim je uspelo zasesti primorje, kar je formalno potrdil Berlinski kongres 1878. Ob imenovanju kraljevine Črne gore leta 1910 je bilo v novo kraljevino priključeno še severno območje do Hercegnovega v približno današnjem obsegu. Iz teh časov torej izvira zgodovinska navezanost Črnogorcev na Rusijo, s katero jih vežejo številne politične,

gospodarske in kulturne vezi, ki uradno trajajo že preko 300 let. Znanje ruskega jezika pa je tudi danes velika prednost za vse, ki delajo v črnogorskem turizmu.

Budvo so poleg zgodovinskih pretresov stresali tudi čisto pravi potresi. Po zadnjem leta 1979 so kraj temeljito prenovili. V povojnem hitrem razvoju turizma tiči vzrok za urbanistični kaos, ki je danes značilnost enega izmed najstarejših mest na jadranski obali.

Najbolj divje je bilo prav obdobje vsesplošne gospodarske rasti do leta 2008, ko je nastala hrbtenica današnje kongresne ponudbe na črnogorskem primorju.

Zaradi številnih novih namestitvenih kapacitet (preko 130.000 postelj) je porušeno ekološko ravnotežje v mestu, npr. oskrba z vodo, kanalizacija, smeti.

Poleti so hudi problemi s parkiranjem in prometni kaos nasploh. Določene plaže so v konici sezone prepolne turistov, manjka urejenih zelenih površin, gostinska ponudba je v začasnih sezonskih objektih, ki ne delujejo najbolj urejeno. Z gospodarsko krizo so se poleg vsega ustvarila še nekatera megalomanska gradbišča, ki danes samevajo in čakajo na boljše čase. Za megaprojekti so večinoma ruski vlagatelji, ki so ob začetku gospodarske krize prenehali vlagati v cenovno napihnjene črnogorske turistične projekte, obremenjene s korupcijo in podkupninami.

Tako danes ni sledu o spektakularno najavljenem hotelu Kempinski pri Svetem Štefanu, projekt Jedro je danes stanovanjski projekt. Po mnenju mnogih je kriza na srečo ustavila takšne megalomanske projekte.

Kongresni epicenter so Bečiči, ki so streljaj

67 Kongresni popotnik

oddaljeni od centra Budve. Notranjost je presenetljivo temačna, vendar jo različni dodatki in igra svetlobe naredijo Najbolj razvpit hotel je Posebej me navdušuje restavracija resort Splendid, ki je poleg privlačno.

Bruno, verjetno najboljši klub in prostor za številnih kongresov gostil organizacijo sprejemov na tem delu Jadrana.

Kongresne kapacitete pa so manjše, zato je tudi različne svetovne hotel primeren predvsem za incentive skupine. pop ikone, ki so bivale v Črni gori, med drugim Črnogorsko primorje je Bill Clinton, Madonna, zadnjih nekaj let tudi Rolling Stones in druge.

Hotel je prizorišče top političnih in drugih dogodkov v Črni gori, s skrivnostnimi (menda ruskimi) lastniki pa pleni pozornost rumenega tiska. Kongresne dvorane so po tehnični in estetski plati med boljšimi na črnogorskem primorju. Sosednji štirizvezdični hotel Mediteran ga dopolnjuje z namestitvenimi kapacitetami in lastnim kongresnim centrom z multifunkcijskimi dvoranami na površini 2000 m2. V bližini je še hotel Queen of Montenegro, ki pa je po lastniških spremembah usmerjen bolj v klasični turizem. Hotel Maestral v nekaj kilometrov oddaljenem Pržnu, ki je v lasti slovenskega Hita, je še vedno in zlasti po zadnji prenovi odlična kongresna izbira. Na podlagi konkretnih izkušenj ocenjujem, da razpolaga z odličnim in izkušenim osebjem, ki so pravi profesionalci.

V starem mestu kraljuje hotel Avala, ki mi je po arhitekturni plati najbolj všeč. Gre za moderen minimalistični hotel, ki je poleg hotela Splendid edini s petimi zvezdicami v Budvi.

Na mestu današnjega hotela je stal legendarni in prav tako ekskluzivni istoimenski hotel, zgrajen ob začetkih turizma v Budvi leta 1939.

S kamnitimi oblogami, ki so povezava s starim hotelom, se moderna arhitektura odlično vklaplja v silhueto starega mestnega jedra.

zaradi izjemno močnega in agresivnega trženja postalo ena izmed vročih evropskih incentive točk.

Naravni pogoji za incentive programe so izjemni in raznoliki. Agencija Talas M, ki je motor takšnih programov, ima bogat seznam referenc uglednih mednarodnih naročnikov.

Malce je sporno le agresivno trženje zelenega

68 Kongresni popotnik

turizma, ki je v državi v tranziciji daleč od resnih konceptov merljivega trajnostnega kongresnega turizma.

Slabši del ponudbe so kongresne kapacitete za kongrese združenj in sejme. Jadranski sejem, ki je v lasti investicijskega podjetja Atlas Grupa, v neprimernih prostorih organizira več kot 15 sejmov letno.

Neprimernosti prostorov pa se zavedajo tudi sami in projekt Expo Budva bi situacijo lahko hitro spremenil. Po projektih naj bi leta 2012 zrasel hotel Wyndham in povsem novo sejmišče s kongresnim centrom.

Da gre za resen projekt, je potrdil tudi obisk Billa Clintona v Črni gori, ki ga je organiziral lastnik družbe Atlas Duško Knežević in najbrž ni bil naključen. Partner projekta je ameriška gradbena korporacija Turner Constructions.

Na črnogorskem primorju o kongresnem turizmu kot delu elitnega turizma razmišljajo resno in ambiciozno. Da kapital privlači kapital, pričajo tudi drugi projekti v okolici Budve. Letos poleti je bil prenovljen in odprt hotel Aman na Svetem Štefanu, sledila je marina za megajahte Porto Montenegro v Tivatu, za katero stojijo imena, kot je bankir Jacob Rotschild, ruski oligarh Oleg Deripasko in magnat Bernard Arnault.

Vse s ciljem, da Črna gora postane jadranski Monako. Čaka jih še veliko ovir, med največje sodi letalska in prometna dostopnost, ki je trenutno največja pomanjkljivost destinacije.

Nacionalni letalski prevoznik ima slabo razvito mrežo letov, po mnenju domačih kongresnih igralcev pa zelo slabo podpira in razume kongresni turizem. Nizkocenovnih prevoznikov je malo, večina v bližnjem Dubrovniku. Celotna destinacija je v največji meri in v sezoni odvisna od čarterskih letov, ti pa od atraktivnosti hotelske ponudbe.

Slaba je tudi cestna dostopnost. Razkorak med turističnimi slogani o ekodestinaciji in dejansko komunalno urejenostjo pušča grenak priokus.

ima tradicionalno pozitiven odnos do Budve. Če bo »divja lepotica« izboljšala dostopnost, cenovno konkurenčnost in infrastrukturno urejenost, pa lahko kot kongresna destinacija konkurira tudi v širši regiji Mediterana kot ena izmed top destinacij.

Več informacij: Montenegro Convention Bureau, mice@montenegro.travel Gorazd Čad

Destinacija, ki se promovira kot divja lepotica, je na dobri poti, da postane prava kongresna lepotica, do popolnosti pa bo treba še marsikaj postoriti predvsem na infrastrukturnem področju Ocena destinacije: *** in premiku razmišljanja od poletne sezone na Pomen ocen: celoletne aktivnosti. ***** odlična kongresna destinacija Prav zaradi tega je v visoki sezoni praktično nemogoče organizirati kongres ali dogodek, v nizki pa nastopi vrsta infrastrukturnih zapletov. Črnogorsko primorje pa ostaja za zdaj kongresno težje dostopna in občasno sezonsko neosvojljiva trdnjava.

Primerjava z regijo: Budva je ena osrednjih incentive destinacij Jadrana, pri čemer se kljub slabi dostopnosti in številnim pomanjkljivostim v trenutni ponudbi zelo uspešno trži. Smeli razvojni načrti v smeri Monte Carla na Jadranu, odprtost za tuja vlaganja in zelo liberalna politika lahko črnogorsko primorje v nekaj letih postavijo zelo visoko na kongresnem zemljevidu, na področju incentive programov pa je že danes med vodilnimi.

Izjemna priložnost je obsežnost praktično neobdelanega ruskega kongresnega trga, ki

****

kakovostna kongresna destinacija

***

priporočljiva kongresna destinacija

**

povprečna kongresna destinacija

*

še kar

70 Kongresna destinacija

BLED – ZELENA PODOBA RAJA V VSEH LETNIH ČASIH

Prečudovito mestece v srcu Evrope »To ni mit,« opisujejo Bled različni mediji in večina tistih, ki so kadar koli prišli sem. Zelene kulise jezera z majhnim otočkom s cerkvico in tisočletnim gradom na pečini ne pozabiš nikoli.

V tem majhnem kraju v osrčju Evrope ljudje najdemo popolnost in harmonijo, ki nas napolnita z mirom ter življenjsko energijo za aktivno delovanje v vsakdanjem in poslovnem življenju.

Odmaknjen od vsakdanjega hitrega tempa, a hkrati sodoben in konkurenčen. To je glavni razlog, da je Bled že od nekdaj priljubljen kraj za srečanja. S svojo infrastrukturo in znanjem omogoča organizacijo najzahtevnejših mednarodnih ter domačih dogodkov.

Zaradi bogastva naše naravne in kulturne dediščine daje poseben poudarek varstvu okolja ter podpira razvoj zelenih izdelkov. Bled je najboljši dom za zelena srečanja.

Samo letos so gostili Blejsko srečanje PEN

(srečanje pesnikov in pisateljev z vsega sveta), Svetovno prvenstvo v veslanju (preko 3.000 udeležencev) ter Blejski strateški forum. Največji kongresno-prireditveni center na Bledu je Festivalna dvorana, ki lahko gosti kongrese in druge dogodke s 500 udeleženci. Poleg velike dvorane lahko ponudi še tri manjše, pri kongresih, ki zahtevajo več manjših dvoran, pa je mogoča povezava z bližnjimi hoteli.

Največ dvoran ponujajo Sava Hoteli Bled.

Največja dvorana v hotelu Golf sprejme do 350 udeležencev in ima tudi večji razstavni prostor, dvorane pa so na voljo tudi v hotelih Grand Hotel Toplice, Park, Kompas, Lovec, Vili Bled Hotel Triglav, Hotel Ribno, Hotel Jelovica, Hotel Astoria Bled in Hotel Krim.

1000-letni Blejski grad s svojo elitno lego in nepozabnim razgledom navdušuje mnoge pomembne državnike ter ponuja številne možnosti za organizacijo različnih dogodkov.

Prednost Bleda je, da je od hotela do dvorane le nekajminutni sprehod v izjemnem naravnem okolju Blejskega jezera.

Namestitvene kapacitete na Bledu: 87 sob v hotelih s 5 zvezdicami 637 sob v hotelih s 4 zvezdicami 461 sob v hotelih s 3 zvezdicami 378 sob v turističnih apartmajih

Turizem Bled Cesta svobode 11, 4260 Bled Telefon: +386 (0)4 57 80 504 Telefaks: +386 (0)4 57 80 501 marina.urevc@dzt.bled.si www.bled.si

71

KONGRESNA LJUBLJANA

Kongresna destinacija

Nov kristal na ljubljanskem obzorju Kristalna palača je nov poslovni center s konferenčnimi zmogljivostmi in nakupovalnim središčem izbranih znamk, ki ponuja privlačen prostor za delo ter sproščeno druženje. Njeno nedavno odprtje 1. septembra 2011 je obeležil spektakularen dogodek v prisotnosti predsednika Republike Slovenije in župana Ljubljane. Z 89 metri višine je to zdaj najvišja stavba v Sloveniji.

Stolp z 20 nadstropji je hkrati nov arhitekturni razpoznavni znak mesta in služi kot model odličnosti ter postavlja niz novih inženirskih standardov. Zaradi prvorazredne tehnologije in ekoloških materialov, s svojo lastno solarno elektrarno, sofisticirano moderno arhitekturo s svetlečo stekleno fasado in elegantno ter udobno notranjostjo ustvarja enkraten nov tip javnega prostora v mestu. Celotna naložba podjetja BTC d.d. je vredna 57,5 milijona evrov. V skladu s trajnostnimi ukrepi podjetja ustvarja solarna elektrarna moči 80 kWp 2 % potrebne električne energije.

Preko lastnega inovativnega poslovnega modela Ecoindex, ki je usmerjen v okoljsko nadzorovanje in ocenjevanje, je bilo podjetje BTC d.d. nedavno razglašeno za »okolju prijazno podjetje leta 2010«, ki ga podeljujeta časopis Finance in slovenski Ekosklad. To daje podjetju možnost, da

se leta 2012 v imenu Slovenije prijavi za Evropsko poslovno nagrado na področju okolja, ki jo podeljuje Evropska komisija, Generalni direktorat za okolje.

Zgradba Kristalne palače pa je namenjena tudi srečanjem in dogodkom. Vsebuje večnamensko dvorano, ki lahko v gledališki postavitvi sprejme 200 ljudi in se lahko razdeli na dva individualna dela ali prilagodi potrebam različnih dogodkov s spreminjanjem postavitve sedežev. Naravna svetloba, velike količine svežega zraka in vrhunska ventilacija v dvorani zagotavljajo dobro počutje ter udobje udeležencev dogodka.

Dvorana je opremljena z najsodobnejšo konferenčno tehnologijo, tremi kabinami in sistemom za simultano prevajanje, profesionalno zvočno ter videoopremo, brezžičnim upravljanjem, širokopasovnim brezžičnim internetom in enim standardnim ter dvema dodatnima prenosnima velikozaslonskima monitorjema. Sodobna tehnološka oprema omogoča snemanje in arhiviranje dogodka, posnetke je mogoče dobiti takoj po koncu dogodka, kar je še en dodatek k okolju prijazni izkušnji, ki jo zagotavlja stavba sama.

V drugem nadstropju je velika odprta terasa, imenovana Zelena terasa, ki se lahko uporablja

za sprejeme in dogodke. Gurmanska restavracija diVino, ki zaseda del terase, in Twenty Caffe v najvišjem nadstropju z neverjetnim razgledom proti severu ponujata visokokakovostno kulinarično izkušnjo in tudi catering za dogodke.

Kristalna palača je umeščena v nakupovalno središče BTC, ki je največje poslovno, nakupovalno, rekreativno in zabavno središče v Evropi. Vsako leto pritegne več kot 21 milijonov obiskovalcev in vsebuje 450 trgovin, restavracij ter barov, vodni park Atlantis, športni center, bovling, igralnico, kino, gledališče in 8.500 parkirnih mest ter brezplačen avtobus v območju BTC. Do sredine 2012 bo odprt tudi nov hotel s štirimi zvezdicami in 200 sobami, ki bo dodal še en pomemben element k privlačnosti centra.

Celoten kompleks Kristalne palače je namenjena ustvarjanju okolja, kjer se bodo ljudje srečevali zaradi poslovnih in družabnih razlogov. Zato si prizadeva, da hkrati zadovolji pričakovanja in potrebe svojih uporabnikov na področju arhitekture, okoljskih standardov, kreativnosti ter udobja.

Za več informacij obiščite www.kristalna-palaca. com ali www.visitljubljana.si/meetings.

72 Kongresna destinacija

KONGRES LJUBLJANA

Hotel CUBO je sinonim za odličnost Do zdaj ste se gotovo že lahko prepričali, da ekipa, ki stoji za projekti CUBO, vse stvari, ki se jih loti, naredi odlično. Ustvarili smo CUBO – eno najpopularnejših kulinaričnih destinacij v Ljubljani, za knjigi »CUBO slaščice« in »CUBO doma« pa smo dobili množico prestižnih mednarodnih priznanj – od nagrade za najboljšo knjigo sladic na svetu do dveh nagrad »red dot« za vrhunsko oblikovanje.

Zdaj smo na pragu novega mejnika: naredili smo hotel. Hotel CUBO je tak, kot mora biti vse, kar nosi ime CUBO: odličen, inovativen, brez kompromisov pri kakovosti. Gostom ponuja marsikaj – od mirnega, sproščenega ambienta v samem središču Ljubljane, svežega dizajna in vrhunske opreme do izvrstne kulinarične ponudbe.

Hotel smo postavili ob Slovenski cesti, nasproti ljubljanske Drame. Tako je dovolj blizu, da so gostje v nekaj korakih v Stari Ljubljani, a hkrati dovolj oddaljen od mestnega vrveža, da zagotavlja, da lahko gostje v njem v miru počivajo in uživajo. www.hotelcubo.com

Konferenčni center Perla Za nov slog poslovnih doživetij ...

Snujete poslovni dogodek in si želite spremembe?

Pridite v sončno Novo Gorico, kjer poslovne dogodke vseh vrst lahko povežete z atraktivnimi doživetji – igrami na srečo, zabavo, sprostitvijo, pa tudi športom, nakupovalnimi, vinskimi in gastronomskimi izleti.

Imamo vse, kar potrebujete. Urejene prostore, udobne hotele, dobre restavracije, vrhunsko tehniko, predvsem pa ljudi, ki vam bodo pomagali dogodek uresničiti, kot ste si ga zamislili. V konferenčnem centru Perla in drugod v Novi Gorici in slikoviti okolici. Po meri in na ključ.

Info: t 05 331 13 41 booking@hit.si www.hit.si www.thecasinoperla.com

TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE, KranjËeva 12, SI - 9226 Moravske Toplice Tel.: 00386 2 512 22 00, 22 80 E-mail:info@terme3000.si www.terme3000.si

74 Kongresne lokacije

OLIMPIJSKE IGRE: KAJ SO POMENILE ZA INDUSTRIJO MC&IT V KANADI

Gospodarski vpliv rezerviranih srečanj za obdobje 2011–2015 se je od lani povečal za več kot dvakrat

Kot del turistične strategije za olimpijske igre je CTC promovirala Kanado kot državo z vrhunskimi mediji, kongresnimi objekti, objekti za srečanja in šport ter z izkušnjami za organiziranje vrhunskih dogodkov.

Najpomembnejši dosežki, ki vplivajo na industrijo MICE, so:

Osvežena turistična znamka Olimpijski podij je bil platforma za napredek kanadske turistične znamke na mednarodni ravni, s tem da so dodali globino in dimenzijo podobi države kot vrhunski turistični destinaciji, od koder se je razvila tudi promocija Kanade na trgu MICE.

Susan Frei je že več kot 10 let pri Kanadski turistični komisiji (CTC), kjer je prvih sedem let razvijala srečanja zavarovalničarjev iz ZDA in incentive za Kanado. Bila je članica šestčlanskega odbora za gostoljubje za FICP (organizatorji finančnih in zavarovalniških konferenc). Zadnja tri leta pri CTC je direktorica mednarodnih dogodkov in incentive ter razvija mednarodni trg srečanj s poudarkom na Franciji, Nemčiji, Belgiji in Veliki Britaniji.

Preden je šla k CTC, je od leta 1998 do 1999 delala pri Travel Alberta International kot predstavnica notranjega trga v metropolitanskem območju Washingtona s poudarkom na trgu združenj in korporacij.

Susan je preživela 16 let, med letoma 1982 in 1998, pri Canadian Pacific Hotels and Resorts, danes znanem kot Fairmont Hotels, kot izvršna direktorica njihove globalne prodajne mreže.

Izboljšana infrastruktura Novo krilo kongresnega centra v Vancouvru, kongresni center v Ottawi, avtocesta od Vancouvra do Whistlerja in vlak od letališča do centra Vancouvra s časom vožnje samo 15 minut.

Program dogajanja v zakulisju Med igrami je CTC gostila predsednike, generalne direktorje in izvršne direktorje, ki so predstavljali več kot 12.000 poslovnih potnikov z namenom zgraditi tesne odnose s temi vplivnimi poslovneži in pokazati, da je Kanada prvovrstna destinacija za sestanke.

CTC je okrepila sporočilo, da »Kanada ima infrastrukturo, kakovost in enkratne atribute, da gosti ves svet«.

Program je najpomembnejšim organizatorjem dogodkov omogočal pogled za kulise, da so na lastne oči videli, kaj je potrebno za organizacijo najodmevnejšega in najkompleksnejšega dogodka na svetu. S sporočilom »če lahko organiziramo dogodek te velikosti, potem smo primerna država tudi za organizacijo vašega srečanja/konference/ dogodka,« je CTC poskušala promovirati Kanado in CTC kot strokovnjake na področju MC&IT. Program je bil omogočen s strani partnerja ene izmed strateških platform CTC in rezultat

je bil, da so udeležene stranke dobile izobraževalne kredite, ki jih lahko uporabijo v industriji srečanj pri izbiri destinacije.

Program dogajanja v zakulisju je bil tako uspešen, da je postal del olimpijske dediščine za CTC, in format dogajanja zakulisju se je uporabil tudi na drugih pomembnih dogodkih, na primer na vrhu G8/G20 in Mednarodnem filmskem festivalu v Torontu.

Do danes je CTC dobil skoraj 10 milijonov dolarjev v poskusnih poslovnih sledeh in en milijon dolarjev v dejanskem poslovanju za Kanado.

Kanada je utrdila svojo podobo kot prvovrstna destinacija, ki lahko gosti odmevne športne dogodke.

Montreal je bil izbran, da bo gostil 15 večjih plavalnih tekmovanj med letoma 2011 in 2016, vključno z London Swimming Trials 2012 v Kanadi, napornim tekmovanjem za kanadsko olimpijsko reprezentanco za olimpijske igre 2012.

V šestletnem obdobju bo Montreal gostil tekmovalce in obiskovalce Canada Cup (2012–2016), Nations Cup (2016), Age Group Championships (2011, 2013, 2015), Summer Nationals (2013, 2015), Swimming Trials (2012, 2014) in Eastern Canadian Championships (2013, 2016). To je najpomembnejši sporazum med športno organizacijo in Montrealom, poleg tega pa bo teh 15 dogodkov skupno prineslo več kot 70.000 nočitev.

Destinacija nenehno veča svojo zbirko lokacij – aprila 2011 so odprli kongresni center v Ottawi in kraju Niagara Falls v Ontariu, kjer so isti mesec odprli nov kongresni center.

Kongresni center Ottawa (OCC), najbolj prefinjen konferenčni objekt v Kanadi, je uradno odprl svoja vrata 12. aprila 2011.

Osupljiv moderen dizajn v centru ene zgodovinsko najpomembnejših arhitekturnih pokrajin Kanade je postavil OCC kot najbolj ikonično novo zgradbo v Ottawi, s

75 Kongresne lokacije

tehnološkimi in okoljskimi napredki, ki še pet let nazaj niso bili mogoči. »OCC bo do leta 2015 gostila najmanj 90 konferenc in 10 odstotkov izmed teh je mednarodnih dogodkov, ki prej ne bi pomislili na Ottawo kot primerno mesto zaradi pomanjkanja potrebnih objektov,« pravi Patrick Kelly, predsednik OCC. Gospodarski učinek sestankov, ki so bili rezervirani do zdaj za obdobje 2011–2015 v novem OCC, se je od lani več kot podvojil.

Bruto domači proizvod ali skupna denarna vrednost vseh izdelkov in storitev, ki so nastali zaradi napovedanih sestankov, ki bodo potekali v OCC, se je dvignil od načrtovanih 63 milijonov dolarjev junija 2009 na več kot 200 milijonov dolarjev decembra 2010. Tudi učinek na delovna mesta se je povišal s 1.200 na 2.900 delovnih mest.

Vancouver želi ohraniti svoj položaj kot zmagovalni igralec ICCA je poročala, da je Vancouver znova najpopularnejša destinacija v Severni Ameriki za mednarodne sestanke. Združenje vsako leto razvrsti mesta glede na število mednarodnih dogodkov, ki so jih gostila prejšnje leto. Vancouver je leta 2010 gostil 58 sestankov, več kot katero koli drugo mesto v Severni Ameriki. Mesto si deli 33. mesto s Santiagom de Chile in je tako prehitelo uveljavljene destinacije, kot so Montreal, Washington in Chicago. ICCA že tri leta uvršča Vancouver na mesto najboljše destinacije za srečanja v Severni Ameriki.

Igre 2011 North America Outgames prihajajo v Vancouver – Vancouver je bil od 25. do 31. julija znova v luči športnih prireditev kot gostitelj 2011 North America Outgames.

Približno 4.000 udeležencev, naklonjenih homoseksualcem, se je zbralo v mestu za teden atletskih tekmovanj, delavnic in zabave. Med 18 športnimi dogodki so znani priljubljeni športi, kot so badminton, odbojka in plavanje, medtem ko so manj

konvencionalne panoge vključevale poker, tekme z zmajskimi čolni in bovling. Dogodek je poleg tega gostil tridnevno konferenco na temo človekovih pravic, ki se je osredotočala na kritične teme, s katerimi se spopadajo LGBT-skupnosti.

Zaradi vsestranskosti lokacij in zaveze CTC,

da bo promocija še vedno prioriteta, so v Kanadi pričakovane nove rezervacije lokacije in povečanje zanimanja za srečanja.

Susan Frei, direktorica, mednarodni sestanki in incentive, Kanadska turistična komisija

76 Kongresne lokacije

LETO ZMAJA

Kitajsko gospodarstvo se še vedno veča, prehiteva Japonsko in je zdaj tik za ZDA

Nazadovanje evropskih gospodarskih napovedi v primerjavi z močno rastjo Azije je bilo jasno razvidno na letošnjem dogodku CIBTM v Pekingu in je lepo prikazovalo kitajsko razvijajočo se MICE-industrijo.

Artemis Skordili in Rob Cotter sta bila tam, da sta dobila pregled nad dogodkom in intervjuvala nekatere ključne ljudi o napredku Kitajske ter o tem, kaj se lahko Jugovzhodna Evropa nauči od uspeha Azije.

Kot politični sedež ene najstarejših civilizacij na svetu je Peking živi palimpsest kitajske zgodovine. Mesto je bilo večkrat preimenovano in njegov status »severne prestolnice« mu je bil od leta 1949 dvakrat odvzet zaradi zamenjave dinastije in zmage Mao Cetungove Komunistične partije Kitajske v kitajski državljanski vojni; svojo ponovno vlogo prestolnice opravlja z močjo in usmerjenostjo.

Glavni steber kapitalske odgovornosti Pekinga je razvijati regionalni in mednarodni poslovni ter turistični profil Kitajske. Eden največjih nedavnih uspehov so bile olimpijske igre leta 2008. Globalno napovedane igre in izjemno visoki standardi objektov, nastanitve ter organizacije so bili jasni znaki kitajskega vzpona in pekinške samozavesti glede prirejanja velikih dogodkov.

Po olimpijskih igrah se je kitajsko gospodarstvo razvijalo naprej in celo prehitelo Japonsko ter je zdaj tik za ZDA, napovedi pa namigujejo, da bo v naslednjih desetih letih prehitelo Združene države in tako postalo najmočnejša gospodarska sila na svetu. S tako hitro gospodarsko rastjo pa prihaja večji poudarek na delovanju uspešnega poslovanja.

Učinek konstruktivnih sestankov je temelj tega in Peking je ključen element na največjem trgu MICE na svetu, ki je – sodeč po izjemno hitrem tempu in merilu rasti države – šele na začetku dolgega in razburljivega potovanja. Šesti CIBTM, ki je potekal od 30. avgusta do 1. septembra 2011 v China National Convention Centre (CNCC), je bil popoln kraj, kjer je lahko

človek dobil neki pregled ambicij Pekinga in Kitajske za njen položaj MICE v regiji in na svetu. Pred tem je bil znan kot Olympic International Broadcast and Main Press Centre; po igrah so ga prenovili in konec leta 2009 ponovno odprli kot CNCC. Ima plenarno dvorano, ki lahko posede 5.700 udeležencev, plesno dvorano za do 4.200 ljudi, avditorij za 350 udeležencev in približno 100 manjših konferenčnih sob. Skupaj ima ta ogromen objekt 270,000 m2 površine in je tako največji tak objekt v Aziji. V prvem letu delovanja je gostil več kot 600 dogodkov – vključno s 14 mednarodnimi razstavami in 54 mednarodnimi konferencami – kar pomeni več kot 700.000 gostov, ki je prestopilo prag centra. Letošnje številke naj bi lanske celo zasenčile.

Nekaj statistik o CIBTM za leto 2011, ki so dodatni kazalniki rasti industrije: s skoraj 400 razstavljavci in več kot 300 vabljenimi kupci, ki so se povečali za 21 % in 25 %, je bil letošnji dogodek največji do zdaj.

Poleg tega je bilo več kot 7.000 naročenih sestankov, kar je velik napredek od števila leta 2010. Vzporedno z razstavo je tekel zanimiv izobraževalni program »China Meetings Week«, ki je vključeval tako dogodke SITE kot tudi ICCA, poleg tega pa tudi tri izredno informativne in popularne seminarje združenja Meeting Professionals International (MPI), od katerim sta imela dva akreditacijo CMP. Tako občutna rast in osredotočenost na izboljšanje s pomočjo izobraževanja nista presenetljiva, saj ju močno podpira tako Nacionalna turistična administracija Kitajske kot tudi pekinška regionalna vlada. Pri določanju ciljev za CIBTM je Sun Weijia, poddirektor pekinške mestne komisije za turistični razvoj, dejal: »Trudili se bomo, da bo v petih letih CIBTM najboljši dogodek v

industriji MICE v Azijsko-Pacifiški regiji.« Sklepajoč po dosedanjih številkah so na dobri poti, da jim to uspe, na mestu pa imajo tudi solidno ogrodje, ki bo skrbelo, da se to res zgodi. CNCC je na idealnem mestu, na pol poti med letališčem in mestom. Objekti, ki so v bližini, so danes najbolj obiskana znamenitost na Kitajskem: Olympic Green in stadion Bird's Nest, National Indoor Stadium ter Water Cube. Ker je fleksibilen objekt, ki lahko gosti dogodke poljubne velikosti na popularni lokaciji, je popoln za vedno večje zahteve CIBTM. Poleg tega je v bližini še vedno kar nekaj vrhunskih mednarodnih hotelov (in eden v neposredni bližini CNCC); za goste, ki želijo absolutno najboljše storitve, je zdaj na voljo tudi eden od samo treh hotelov s sedmimi zvezdicami na svetu. Pangu Hotel, ki ga je zasnoval slavni arhitekt C. Y. Lee, gleda neposredno na stadion Bird's Nest in nudi »predsedniške« ravni storitev brez primere, vse to v razkošnem okolju, z ikonskimi nočnimi razgledi in dvema strešnima terasama. To je izjemna nastanitvena izkušnja, saj ima tudi dve plesni dvorani in sedem konferenčnih sob, če potrebne intimnejše lokacije. Takšni sestanki se lahko po potrebi nadaljujejo v eni izmed 26 razkošnih zasebnih jedilnic hotela.

Poleg CNCC nudi Peking tudi številne druge vrhunske objekte z neverjetno ponudbo hotelov z več kot 200.0000 sobami v 778 hotelih z vsaj tremi zvezdicami. Na voljo je 77.000 m2 velik Beijing International Convention Centre (BICC), ki sprejme do 2.500 udeležencev; China World Trade Centre; National Agricultural Exhibition Centre (NAEC) in Beijing Exhibition Centre (BEC) in od nedavnega tudi New China International Exhibition Centre (NCIEC) s 100.000 m2 razstavnega prostora in trgovinskim centrom, hoteli ter prostorom za konference in sestanke.

Kljub tako bogati infrastrukturi je kitajski potencial za rast označen za največjega na svetu in njegov lakmusov test bo pomenil končni uspeh njegove prestolnice. Tako bo za zunanje organizatorje dogodkov ključno, da

77 Kongresne lokacije

sodelujejo s pekinškimi oblastmi – in tukaj je prvi večji izziv. Danes Peking še vedno nima turističnega urada (CVB), kar je za tako veliko mesto nenavadno. »Do konca leta bo program končan in ustanovljen bo CVB s posebno ekipo ljudi, ki bodo pomagali profesionalnim podjetjem, ki želijo svoje dogodke gostiti na Kitajskem,« je zagotovil Sun Weijia. »To bo vključevalo preferenčno politiko, ki bo spodbujala razvoj lokalne MICE-industrije. Spodbujali bomo tudi mednarodne organizacije in podjetja, da imajo sedež v Pekingu in da bodo delovali iz Pekinga. Po vsej verjetnosti bomo pospešili administrativne in logistične postopke ter podpirali lokalna podjetja, ki se potegujejo za mednarodne dogodke. Poleg tega bodo verjetno uvedene tudi subvencije v obliki finančne pomoči.« »Pomembno si je zapomniti,« dodaja Sun Weijia, »da ima Peking edinstvene prednosti za sredstva MICE: prevoze, infrastrukturo in izobrazbo, ki so vse pripravljene za pospešitev MICE-industrije.« Poleg teh prednosti bo prednost sodelovanja s pekinško Turistično administracijo in prihajajočim CVB-jem v tem, da bodo izbrane lokacije močno dvignile raven nekega dogodka – to bi lahko bili dogodki ob Velikem zidu, Prepovedanem mestu, v Poletni palači in številnih drugih izjemnih lokacijah na kitajskem kulturnem zemljevidu. BTA se ukvarja z izboljšanjem politike in prepovedi za mnogo javnih znamenitosti z namenom povečati register možnih lokacij za funkcije, kar bi še dodatno povečalo privlačnost mesta za neki dogodek.

Kljub izredni raznolikosti v ponudbi kongresnih centrov, nastanitve in možnih lokacij za mreženje, je na poti do uspeha veliko izzivov tako za Peking kot za Kitajsko.

To so makro problemi – zapletenost vizumov, močna regionalna konkurenčnost in potreba po negovanju PMO-jev in PCO-jev – in mikro

problemi, kot sta podpora mestni navigaciji za obiskovalce in pomoč s prevajalskimi storitvami, vključno s povečanjem razpoložljivosti angleškega jezika. Za vse te že obstajajo ali tečejo iniciative, zaradi česar je Peking pravi katalizator za operativo, saj ponuja primerne inovacije za soočanje s problemi in rešitve, ki jih je mogoče uporabiti po celotnem območju Kitajske.

Leto 2012 je po kitajskem koledarju »leto zmaja«, kar je pomembno zaradi državnega simbola Kitajske in ker to zodiakalno znamenje pomeni uspeh. Kitajska gospodarska rast je neskaljen uspeh: mednarodno zavedanje poslovne navzočnosti in razvijanje močnejših povezav s Kitajsko se iz dneva v dan večata. Uspeh CIBTM, ki želi postati najuspešnejši MICE-dogodek v Aziji v petih letih, se veseli praznovanja leta zmaja 2012 s še večjimi rekordnimi številkami. Jasno je, da je prišel čas Kitajske. Očitno je prišel tudi čas Pekinga kot njene prestolnice.

Artemis Skordili je televizijski poročevalec in samostojni novinar, ki deluje v grških Atenah.

Rob Cotter je neodvisni novinar, ki deluje v Londonu v Veliki Britaniji.

78 Kongresna osebnost

ENFANT TERRIBLE

Mladjan Miskeljin

Se nam lahko predstavite v dveh stavkih?

V prvem se nam predstavite kot oseba v zasebnem, v drugem pa v javnem življenju.

Menim, da je opisati samega sebe najtežja stvar, torej bom kratek – 10 let delovnih izkušenj, vedno vztrajen, pozitiven in analitičen, vedno na voljo za informacije o kongresnem potencialu Srbije.

Katere strokovne revije s področja turizma prebirate?

Rad imam revije z zanimivimi zgodbami in uporabnimi temami – na primer, všeč mi je bil članek v Kongresu o uporabi nogometnih stadionov za srečanja ali v AMI o težavah, s katerimi se soočajo organizatorji srečanj.

Katera je bila zadnja knjiga, ki ste jo prebrali, in katero knjigo bi priporočili našim bralcem?

Zadnja knjiga, ki sem jo prebral, je »Smrt je neproverjena glasina« (Smrt je nepreverjena govorica) Emirja Kusturice, njegova avtobiografija, ki jo sestavljajo zgodbe, v katerih opisuje ljudi in dogodke, ki so ga zaznamovali.

Priporočal pa bi tudi »The Power of Your Subconscious Mind« (Moč vaše podzavesti) avtorja Josepha Murphyja.

Kateri je bil zadnji dogodek, ki ste se ga udeležili?

Beograjski festival piva, pet dni dobre glasbe in odličnega piva.

Kateri film ste si nazadnje ogledali?

Zadnji film, ki sem si ga ogledal, so Pirati s Karibov 4 – ne bi ga priporočal.

Koliko tujih jezikov govorite?

Govorim angleško, italijansko in »ein bisschen Deutsch«.

Vaš vzornik v mladosti in danes?

Nikoli nisem verjel v idole, vendar mi je všeč delo fantov iz Googla.

Katera je bila prva in katera je vaša trenutna zaposlitev?

Uradno sem začel delati pri 16. letih v podjetju svojega očeta, v prodaji.

Moja trenutna služba vključuje ustvarjanje marketinških strategij in inovativnih marketinških orodij pri promociji Srbije kot kongresne destinacije in skrb za spletno bazo podatkov, komunikacijo z mednarodnimi mediji, pogajanja z mednarodnimi strankami ter organizacijo ogledov v državi in v tujini.

Pomembna je tudi komunikacija z lokalnimi ponudniki, akademiki in strokovnjaki v procesu prijave ter pridobivanja pomembnih mednarodnih dogodkov.

Kaj naredite najprej, ko pridete v službo?

Najprej preberem kliping – to je nekaj, kar sem se naučil od Christiana Mutschlechnerja, direktorja Dunajskega kongresnega urada.

Kaj vas je v življenju najbolj zaznamovalo?

Je bila to oseba ali dogodek? Številni ljudje, ki sem jih spoznal do zdaj.

Lahko izpostavite svojo najboljšo in najslabšo izkušnjo v življenju?

Med drugim to, da sem se odločil vstopiti v to zanimivo industrijo. Najslabše pa poskušam pozabiti.

Na kaj ste v življenju najbolj ponosni?

Zadnje čase na naše teniške heroje pod vodstvom Novaka Djokovića.

Katero zgodbo o uspehu na področju turizma bi izpostavili?

Festival trubačev v Guči – neverjetno je, da lahko kraj z manj kot 2.000 prebivalci pritegne več kot 500.000 obiskovalcev v času 4-dnevnega festivala.

Katera marketinška ideja se vam je najbolj vtisnila v spomin na področju turizma?

Nag zobozdravnik v reklami za Norveško.

Zagotovo pritegne veliko pozornosti in sproži mnogo pogovorov.

Kaj pogrešate v srbskem in JV evropskem kongresnem turizmu?

Zavedanje regionalnih potencialov v tej industriji s strani mednarodnega trga in naših vlad.

Bi nam zaupali, kateri je vaš najljubši spomladanski, poletni, jesenski in zimski kraj?

Spomladi – moja vas Aleksandrovo v Vojvodini, poleti – Grčija, jeseni – katera koli evropska metropola, pozimi – Barcelona v času EIBTM in smučanje na Kopaoniku.

Kaj počnete v prostem času?

Preživljam ga z ljudmi, ki mi največ pomenijo. Življenjski moto?

Trdo delo – vse drugo pride samo.

79

KRZYSZTOF CELUCH, VODJA POLJSKEGA KONGRESNEGA URADA

Kongresna osebnost

V prejšnjem življenju sem hotel biti učitelj folklore

Ta zgodba je povsem nora, a verjemite, da je resnična. Malo po tem, ko sem dobil diplomo inštruktorja folklore, sem hotel ustanoviti folklorno plesno skupino. Na srečo sem istočasno služil denar kot turistični vodnik in zaključeval diplomo iz motivacijskih potovanj na Akademiji za telesno vzgojo v Varšavi.

Med eno izmed tur so me stranke spodbudile, naj se pridružim MPI, če me zanima poslovni turizem.

Trajalo je nekaj tednov, vendar sem kmalu razumel, za kaj pri MPI gre. Ko sem si izposodil mamino kreditno kartico in postal član.

Krzysztof Celuch se je leta 2000 pridružil industriji srečanj kot turistični vodnik številnih DMC-agencij po kratki karieri kot koordinator dogodkov v SPA centru. Kot novinar je v obdobju šestih let objavil več kot 100 člankov o industriji srečanj. Krzysztof ima diplomo in magisterij Akademije za telesno vzgojo v Varšavi ter doktorat Varšavske univerze.

Poleg aktivne vloge v klubu MPI Poljska (bil je njegov predsednik od leta 2009 do 2011) in Site je prodekan ter predavatelj na področju organizacije dogodkov in na univerzi VISTULA v Varšavi ter prorektor Visoke šole za turizem in rekreacijo v Varšavi. Pogosto sodeluje pri organizaciji študentskih konferenc, kot je Future Leaders Forum Warsaw.

Krzysztof je predaval na številnih dogodkih in seminarjih na EIBTM, IMEX, Site Academy for Young Leaders in srečanjih ICCA. Od leta 2006 dela v destinacijskem marketingu. Trenutno je menedžer Poljskega kongresnega urada, ki je del Poljske turistične organizacije.

Vsako leto objavi poročilo o srečanjih in dogodkih na Poljskem, o trenutnem ter prihodnjem razvoju industrije srečanj na Poljskem.

Pozneje sem ugotovil, da obstaja tudi Fundacija MPI, in rekel sem si »pa poskusimo«. Zaprosil sem za štipendijo.

Zahvaljujoč Fundaciji MPI sem dobil štipendijo in dokončal doktorski študij na najboljši univerzi na Poljskem – Varšavski univerzi.

Odločil sem se, da mi je univerzitetno življenje všeč, zato sem začel delati za eno izmed najboljših zasebnih turistično-gostinskih visokih šol na Poljskem. Letos sem tam postal prorektor in sem zdaj odgovoren za več kot 1000 študentov. To ni samo izziv, ampak tudi fantastična avantura. Delati z mladimi ljudmi je najbolj zanimiva reč, ki jo trenutno počnem, poleg snovanja novih projektov.

Ko smo že pri tem, imam tudi privilegij, da sem vodja Poljskega kongresnega urada, ki je del Poljske turistične organizacije. Delam s čudovito ekipo in vesel sem, da lahko vodim različne projekte. Skupaj smo odgovorni za industrijo srečanj in njeno promocijo.

Pripravljanje novih projektov, ustvarjanje kampanj in gradnja videza destinacije za konference ter motivacijska potovanja so naši cilji. Želimo »premakniti vašo domišljijo« in vam pokazati, da je Poljska zanimivo prizorišče za vse vrste srečanj.

Zaradi te službe sem imel priložnost sodelovati pri zanimivih projektih, npr. pri poročilu o srečanjih in dogodkih na Poljskem, ki je uradno poljsko poročilo o tej hitrorastoči industriji. Leta 2011 smo objavili že drugo poročilo in zagotovo jih bo še več. »Izziv IMEX Poljska 2010« in »Nazaj na vrt« sta še dva projekta, ki sta povezana z družbeno odgovornostjo podjetij. Pomoč lokalnim družinam in prijateljem industrije srečanj ne samo v pisarni, ampak tudi zunaj, na primer v rejniškem domu, je bila povsem nova izkušnja, a vredna truda.

In ne nazadnje so poslovne borze, predstavitve, študijski izleti ter srečanja z mednarodnimi strankami vsakdanje aktivnosti.

Zaradi motivacije svojih prijateljev pri MPI sem pridobil CMM in postal akreditirani trener MPI. Osebno me zelo zanimajo motivacijska potovanja in to je bila odlična pobuda, da sem si prislužil tudi CITE – certifikat profesionalnih organizatorjev motivacijskih potovanj Site, pripravljam pa tudi knjigo o motivacijskih dogodkih, ki bo predstavljena letos v času IMEX Amerika.

Kombinacija teorije in praktičnih aktivnosti je točno to, kar želim doseči z varšavskim forumom Future Leaders Forum, konferenco, ki jo organizirajo študentje za študente.

To vsakoletno enodnevno srečanje z mednarodnimi strokovnjaki je nekaj, kar mi daje moč, da gradim in vlagam v mlade strokovnjake.

Od samega začetka so mi dali člani MPI, SITE in ICCA moč, da verjamem, da je ta industrija magična ter vredna trdega dela. Zdaj vidim rezultate in verjamem, da je vse mogoče!

80 Primeri in nasveti

Primeri dobre prakse

Čebelica leti z neba ... v panj na terasi Cankarjevega doma Naročnik: Cankarjev dom Izvajalec: Cankarjev dom Datum: 2011 Cankarjev dom si prizadeva biti ustanova s poglobljenim in pretanjenim posluhom ne le za kulturo, vse zvrsti umetnosti, dediščino, organizacijo kongresov in srečanj, temveč tudi za spoštovanje in ohranjanje narave. V okviru ekoloških prizadevanj v svojem poslovanju in izvedbi projektov ločujemo odpadke, zmanjšujemo naklade tiskovin ter jih, kolikor je mogoče, nadomeščamo z drugimi mediji in načini obveščanja. Strankam pri zasnovi projektov svetujemo tudi uporabo izdelkov lokalnih proizvajalcev in vključitev lokalnih sezonskih sestavin pri sestavi jedilnikov.

Naše najnovejše prizadevanje za varovanje okolja in boljšo družbo je čebelarstvo v Cankarjevem domu. Pobudo za postavitev panja je prišla od znotraj, s strani čebelarja in pomočnika direktorja tehničnega sektorja za področje obratovanja ter vzdrževanja Franca Petrovčiča. Zamisel se je porodila ob spremljanju strokovnih člankov o mestnem čebelarstvu v Londonu in o namestitvi panjev na strehi Opere v Parizu. Cankarjev dom

ima idealno lego za gojenje čebel. Kljub umestitvi v strogi center mesta, v neposredno bližino znamenitosti in pomembnejših ustanov, leži tudi na vhodu v Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter v bližini Grajskega hriba. Zato zdaj na eni izmed teras razgibane strehe Cankarjevega doma v petih ameriških nakladnih panjih LR s spremenljivo prostornino brenči 120.000 kranjskih čebel, ki nabirajo med v zelenem pasu Ljubljane, ki s svojim obsegom navadno navduši udeležence kongresov iz tujine.

V mestnem okolju je za čebele paša ugodna, rastlinje pa ni škropljeno proti škodljivcem.

Kakovost medu in primernost za uživanje je potrdila nedavna analiza v laboratoriju v Bremnu, ki je v Evropi specializiran za analize medu. V njem ni pesticidov, prostih kislin in ostankov težkih kovin (svinca, kadmija idr.) ter gensko spremenjenih organizmov. Cankarjev dom je tako pridobil popolnoma zeleno, ekskluzivno in unikatno darilo, ki ga bo lahko s ponosom uporabil v protokolarne namene. www.cd-cc.si

Seja Glavnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Naročnik: Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve Izvajalec: Hotel Lev Datum: 24. 6. 2011 V petek, 24. junija 2011, je Slovenija praznovala svoj 20. rojstni dan. V ta namen je v popoldanskovečernih urah v prireditveni dvorani Karantanija v Hotelu Lev potekala slavnostna seja Glavnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. »Danes ni čas za sanje, zbuditi se je treba,« je na seji povedal predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade g. Lojze Peterle, med slavnostnimi govorniki pa so bili še g. Igor Bavčar, g. dr. Dimitrij Rupel, g. Janez Janša in drugi. V kulturni program so bili vključeni Oktet Sotočje, Slovenski oktet in ansambel Skala, zaradi teže dogodka pa je bila na prizorišču prisotna tudi medijska javnost.

Pri pripravi dogodka so v Hotelu Lev upoštevali protokolarna pravila tako pri ureditvi prostora kot pri samem nudenju storitev. Prav zaradi njegove narave pa jim je bila vloga gostitelja v posebno veselje in ponos. www.hotel-lev.si

81

Gadgets

Primeri in nasveti

Pravična trgovina je pravi naslov za vaša naslednja poslovna darila

tudi socialno ter okoljsko premijo, ki pridelovalce krepi tako socialno kot tudi gospodarsko.

Pravična trgovina varuje predvsem ženske in otroke pred izkoriščanjem

Več informacij o pravični trgovini je dostopnih na naslovih www.odjuga.si, www.3muhe.si in info@ odjuga.si.

Veliko izdelkov, ki jih nekdo potrebuje vsak dan ali jih želi pokloniti, lahko kupi po načelih pravične trgovine, ne da bi s svojimi nakupovalnimi odločitvami povzročil vrsto negativnih učinkov, ki spremljajo mednarodno trgovino. Pravična trgovina varuje male pridelovalce, predvsem ženske in otroke, pred izkoriščanjem lokalnih posrednikov ter korporacij. Prek dolgoročnega partnerstva in primernih delovnih razmer jim daje upanje v boljšo prihodnost.

lojevca in prihajajo iz Kenije, izpod rok spretnih obrtnikov, povezanih v organizacijo Machakos. Organizacija sodeluje z več kot 20 lokalnimi ženskimi skupinami in 6 obrtniškimi kooperativami, ki predstavljajo več kot 6000 posameznikov. Med drugim jim pomaga prodirati na tuje trge, načrtovati in razvijati nove izdelke, ob tem pa sodeluje tudi pri koordinaciji izobraževanja. Organizacija za odkupljen izdelek proizvajalcu plača enkrat več, kot bi za isti izdelek iztržil na lokalnem tržišču. www.odjuga.si, www.3muhe.si

Slovenska pravičnotrgovinska zadruga Odjuga ponuja številne izdelke umetne obrti, naravno kozmetiko in raznovrstne ekološko pridelane prehranske izdelke, med njimi tudi izredno aromatično kavo Jambo vrste arabica, ki uspeva na vulkanskih tleh gore Elgon na vzhodu Ugande.

Ste kdaj pomislili, da bi kupili obtežilnike za pisma?

Glede na obseg trgovanja je kava, takoj za nafto, najpomembnejša svetovna surovina, njena prodaja v Ugandi pa predstavlja približno polovico izvoznega prihodka. Njena cena na svetovnem trgu močno niha in pridelovalci zanjo pogosto prejmejo manj, kot znašajo stroški pridelave. Pravična trgovina zato ponuja učinkovito alternativo v obliki pravičnega plačila, ki krije ceno dela in proizvodnje, vključuje pa

Z nakupom izdelkov iz sistema pravične trgovine lahko posamezniki in podjetja pozitivno izkoristijo svojo nakupovalno moč ter se pridružijo vsak dan večji skupini družbeno odgovornih in okoljsko ozaveščenih ljudi.

Poleg tega lahko radovedni um poteši svojo radovednost ob raziskovanju rokodelskih spretnosti mojstric in mojstrov iz drugih kultur.

Obtežilniki za pisma so narejeni iz kamna

Trgovina Odjuga je pravi kraj za nakup!

82

83

NEPOZABEN DOGODEK NA TARTINIJEVEM TRGU Z VIVO CATERING

PR

Želite catering na najvišji ravni?

Ekipa Vivo catering je v petek, 16. septembra, na Tartinijevem trgu v Piranu gostila goste iz tujine na zelo zahtevni ravni. Pripravili so slavnostno večerjo na najvišjem kulinaričnem nivoju, ki je ostala v spominu ne samo vabljenih gostov, temveč tudi mimoidočih in piranskih domačinov.

Tudi tokrat je imela ekipa Vivo catering pomembno vlogo. Skozi celotno dopoldne se je med domačini in mimoidočimi ugibalo, katera svetovna zvezda tokrat prihaja na slovensko obalo. Slišati je bilo, da prihaja eden izmed najzanimivejših hollywoodskih igralskih parov Brad Pitt in Angelina Jolie. Spet drugi so zatrjevali, da se na Obalo ponovno vrača Kevin Costner, ki ga je ob njegovem obisku lanskega decembra na koncertu v Ljubljani gostil tudi Vivo catering. Poleg odmevnega obiska lani je ekipa podjetja Vivo pogostila nemalo znanih in pomembnih osebnosti svetovnega obsega, kot so Monica Bellucci, David Guetta, Bill Clinton, Cherie Blair, angleška kraljica Elizabeta II. in še bi lahko naštevali.

vonj je prebudil brbončice tudi najzahtevnejšim poznavalcem kulinarike, je kuharsko osebje pripravljalo v ponvah pred gosti in tako z dodatno animacijo popestrilo dogodek.

Sladokusci pa so se razvajali ob izbranih sladkih zalogajčkih in spoznavali sladke dobrote slovenskih korenin. Za glasbeno razvajanje je poskrbela skupina Jararaja, ambient naredila še čarobnejši in primeren dogodku najvišje ravni.

Vivo catering je v sodelovanju z Agencijo PROMO in tehnično pomočjo hotela Tartini pripravil nepozaben slavnostni dogodek. Ambient je v rustikalnem slogu z dodatki dekoracij iz svežih zelišč, z izbranimi krožniki, prti ter kozarci slikal nepozabno obalno pravljico. Kulinarično osebje Vivo je nemške goste pričakalo z dobrodošlico v tako imenovanem »špalirju«. Gostom so kulinarične užitke pričarali z izbranimi jedmi slovenskega izvora in tako nemškim gostom predstavili slovensko kulturo. Tople jedi, katerih Foto: Luka Križnik

Tako zahteven kulinaričen dogodek je bil tokrat premierno predstavljen na Tartinijevem trgu.

Nasmehi in zadovoljstvo na obrazih gostov pa so odražali dobro izveden dogodek, ki je zadovoljil pričakovanja tudi najzahtevnejših petičnežev.

www.vivo.si

84 PR

KOLUMNA PREDSEDNIKA AIPC EDGARJA HIRTA Virtualna srečanja: kakšni so obeti?

Zaradi nenadnega pojava virtualnih srečanj kot realnih dejavnikov v industriji srečanj je mnogo ljudi zmedenih in se ne more odločiti, ali gre za izboljšavo bolj tradicionalnih oblik ali za grožnjo, ki bo čez čas nadomestila srečanja v živo. V resnici je odgovor verjetno oboje.

Edgar Hirt je predsednik AIPC (International Association of Congress Centres) in direktor družbe CCH (Congress Center Hamburg).

AIPC je vodilna mednarodna asociacija kongresnih centrov, ki spodbuja, podpira in priznava odličnosti pri upravljanju centrov. Programi AIPC so namenjeni izboljševanju profila in storilnosti svojih članov, ki so namenski objekti z glavno funkcijo gostiti in streči sestankom, konferencam, kongresom ter razstavam.

AIPC je globalna mreža z več kot 169 vodilnimi centri v 53 državah in z aktivnim sodelovanjem več kot 750 profesionalcev.

Če želimo ugotoviti, kam ta problem vodi, nam pomaga, če vemo, kako se je razvijal. Nenaden pojav virtualnih srečanj lahko pripišemo štirim dejavnikom, vsak izmed njih pa je prispeval k povečanju interesa za to obliko. Zdi pa se, da se ti prepletajo drug z drugim in ustvarjajo sinergijo, ki povzroča večji vpliv, kot bi ga lahko dosegel vsak sam. Poleg tega je zelo verjetno, da bo vsak izmed njih v prihodnosti postal še pomembnejši dejavnik.

Prvi je učinek nedavne globalne recesije, ki je ustvarila veliko skrbi za zniževanje stroškov in privedla do spraševanje o pomenu srečanj ter z njimi povezanim potovanjem. Vse, kar lahko omogoči izvajanje bistvenih poslovnih stikov in pri tem zmanjša ali sploh izkorenini stroške potovanja, je v takšni situaciji seveda zelo privlačno in virtualna srečanja nudijo prav to.

Resnično vprašanje pa je, ali so taka srečanja res sposobna ponuditi enake rezultate, kar nas privede do naslednje točke.

Istočasno postaja tehnologija vedno boljša – še nekaj let nazaj smo bili priča zapoznelim odzivom, nejasni sliki in občutku nepovezanosti, ki pa so ga nadomestile interakcije v resničnem času s tako ločljivostjo, ki daje občutek resnične situacije srečanja. To se bo v prihodnosti samo še izboljšalo, kar pomeni, da lahko uporabniki pričakujejo nadaljnje izboljšave različnih oblik.

Vedno boljša tehnologija pa logično vodi tudi v boljše rezultate virtualnih srečanj, saj omogoča vedno resničnejše okoliščine.

Tretjič, pot proti virtualnim srečanjem so omogočile druge oblike elektronske komunikacije, ki so jih naredile manj tuje in uporabniku prijaznejše. Prihaja celotna generacija, ki so ji internetni vmesniki primarni način komunikacije, ti vmesniki pa so že prodrli v svet bolj tradicionalnih oblik srečanj preko pred-, po- in medkomunikacije, ki jo vedno bolj povezujemo s srečanji.

In končno – pojavljajo se vedno večje skrbi o vplivu srečanj, kongresov, sejmov in z njimi povezanega potovanja na trajnostni razvoj ter okolje. Srečanja po definiciji vsebujejo potovanje. Tako zberemo ljudi z različnih koncev – saj je to verjetno učinkoviteje kot množice

manjših srečanj, ki bi se morale zgoditi, da bi dosegli enako količino interakcij. A zato so srečanja tudi mamljiva tarča za tiste, ki iščejo grešnega kozla za podnebne spremembe in čezmerno porabo energije.

Vse to je ustvarilo plodna tla za promocijo virtualnih srečanj kot izvedljivih in privlačnih alternativ. Resnično vprašanje pa ostaja: ali virtualna srečanja dejansko zagotavljajo celoten spekter koristi kot srečanja v živo – in če ne, ali je to res pomembno v luči drugih, zgoraj omenjenih prednosti? Na primer, zmanjšanje stroškov v obdobju ekonomske krize bo ostalo privlačno, tudi ko se te razmere izboljšajo, in tudi skrb za okolje se kmalu ne bo umaknila.

Trenutno mnenje mnogih v industriji je, da bo potreba po srečanjih v živo ostala in da bodo bolj kot kaj drugega virtualna srečanja povečala vrednost srečanj ter kongresov, tako da bodo razširila njihov doseg do udeležencev, predavateljev in vsebine, ki bi bila drugače nedosegljiva. Nekaj zgodnjih raziskav podpira to idejo. Vendar pa je pomembnejše vprašanje, ali je to tranzicijsko obdobje, ki bo vodilo do večjega udobja dostopanja do skupinskih razprav in predstavitev, ne da se srečanja dejansko udeležimo, ali pa bo ta nova vsebina obisk zmanjšala in ne povečala.

Dejstvo je, da nihče izmed nas ne pozna odgovora na to vprašanje – in tudi odgovori, ki jih dobivamo danes, morda ne bodo tisto, kar se bo zares zgodilo z napredkom tehnologije.

Vendar pa lahko trdimo eno – virtualna srečanja so zdaj resničnost in jih moramo obravnavati kot del industrije. Kot profesionalci, ki se ukvarjamo z industrijo srečanj, moramo natančno spremljati razvoj novih tehnologij in poskušati nanj čim bolj vplivati.

85

ROVINJ, NOVA MICE-DESTINACIJA Hotel Lone – nov hotel s petimi zvezdicami v Rovinju

Maistra, ki je vodilna hotelirska družba na Hrvaškem, v tej sezoni odpira nov hotel s petimi zvezdicami v Rovinju – hotel Lone. Gre za prvi hotel, ki je član združenja Design Hotels, na Hrvaškem, ki bo s svojo ponudbo restavracij »fine dining«, wellness vsebinami in devetimi kongresnimi dvoranami, od katerih ima največja 650 mest, predstavljal srce Maistrine MICE ponudbe. Hotel Lone je poleg tega tudi eden največjih popolnoma na novo zastavljenih projektov (»greenfield project«) v hrvaškem turizmu v zadnjih nekaj letih, z investicijo v vrednosti okoli 46 milijonov evrov.

Posebnost destinacije Rovinj kot kongresne destinacije se odraža v vrhunski MICE infrastrukturi, ki jo je težko najti tudi v mnogo večjih mestih in ki jo spretno kombinira s šarmom mediteranskega mesteca. V tem je v širši regiji tudi edinstvena. Njeno ogrodje predstavlja kapaciteta 4.000 hotelskih postelj, od katerih jih je skoraj 60 % v hotelih kategorije s štirimi in petimi zvezdicami (Hotel Lone, Monte Mulini, Eden in Istra), pa tudi prostor nekdanje tobačne

Aerodrom Portorož

tovarne s številnimi razstavnimi prostori in večnamenskimi dvoranami, od katerih imata dve največji kapaciteto 1.500 sedežev. Maistrini hoteli v Rovinju imajo na voljo 30 dvoran in celo vrsto komplementarnih vsebin ter storitev, kot so wellness in športne vsebine, gastronomske ponudbe ter možnosti organizacije izletov po meri gostov v destinaciji in širše.

Poleg kakovosti Maistrinih kongresnih kapacitet in vsebin je to, kar okarakterizira Rovinj in mu daje veliko prednost, tudi geografski položaj destinacije kot ene najbližjih mediteranskih kongresnih destinacij za države Srednje in Zahodne Evrope. Kakovostna cestna povezanost ter bližina šestih mednarodnih letališč sta prednosti, ki ju cenijo vsi organizatorji in udeleženci kongresa. www.maistra.com

PR

86 PR

ZAGREB – POPOLNA DESTINACIJA NA HRVAŠKEM V PRIHAJAJOČEM OBDOBJU Naj bo Atlas vaš gostitelj v Zagrebu

Če organizirate manjše poslovno srečanje ali konferenco z več kot 1000 udeleženci, mora vaš idealni organizator pokazati gostoljubnost, najboljše, kar ponuja destinacija, in hkrati zadovoljiti vaše posebne zahteve.

Morda se vam bo zdelo, da zgodbe države, kot je Hrvaška, s tisočimi otoki, neverjetno naravno raznolikostjo in čudovito pokrajino, ni težko povedati. Vendar pa le pri Atlasu razumejo izziv predstavljanja lepot Hrvaške preko ljudi, ki temu vsak dan namenjajo svoje znanje, trud in ljubezen.

Slavoljuba Penkala, ki je prav v Zagrebu prvi patentiral nalivno pero. Tudi kravata je originalen hrvaški produkt, danes pa neizogiben modni dodatek. Zagreb ponuja srednjeveške turnirje in turnirje golfa, dogodke s čudovitim razgledom, dogodek Orient express, dogodke na trgih v mestu … Vabimo vas, da ga obiščete in ustvarite svojo lastno zgodbo o Zagrebu.

Več informacij je na voljo na +385 1 4698 008, congress@atlas.hr, incentive@atlas.hr.

Zagreb se je izkazal kot odličen gostitelj mnogih mednarodnih srečanj, konference, kulturnih in športnih dogodkov ter kraj, kjer profesionalnost sreča odkrito in odprto srce. Sofisticiran in kipeč se bo Zagreb vtisnil v srce skoraj nezavedno – njegovih tramvajev, tipično modre barve, šarma starih dni in njegove topline ni lahko pozabiti.

Njegovo toplino simbolizira zaščitni znak Zagreba – srce. Omeniti velja tudi Eduarda

Meetings & Events in Croatia Whether organizing small business meetings or conferences with over a thousand participants, this specialist department for meetings, incentive travels, conferences and events takes care that every operation is immaculate.

Intelligently combining traditional standards and latest trends has made Atlas conference experts a host of satisfied clients throughout the world.

Organization of special events tailored to business type or location, catering services for a full gourmetexperience, spa and wellness services, daytrip programmes, creative workshops and entertainment all are meticulously planned, down to the finest detail.

Atlas d.d., Tel.: + 385 1 4698 008, Fax: + 385 1 4698 052 www.atlas-croatia.com, congress@atlas.hr, incentive@atlas.hr

ac .1

05

, Lj

ub lja na

d.o .o.

38

3

Do len jsk

47

si

16

Vita Ma rke ting

m .co l o

a@ r i c

O4

i

un

m ko a

t

vi

Center za komunikacije

anje Oglašev

Celostn e akcije t ržnega komun iciranja

nje Prevaja

nje rira o t Lek

Red

e nj ra fi a gr to o F

akc

ija

tisk

dogodkov Organizacija

ved b in i z ija zac ani Org

il oč or sp nih las og in

cij lika pub lom pre

a ti sko vni hk onf ere nc

ob lik ov a Fa nje ce sp bo le ok tni og h s laš tra ev ni i an n je Ur ej an je in

ra zv oja

vin ko tis

in nje ova blik oo fičn Gra

dil ocijskih bese Priprava prom

ba ed zv ni ai ov sn za na tiv ea Kr

St bl rate ag šk ov o n nih ač zn rto am va k nje

ovi n

88 PR

GRAEME BARNETT, RAZSTAVNI DIREKTOR EIBTM

80 % evropskih anketirancev napoveduje boljše poslovne pogoje kot leta 2010

Ali lahko postrežete z nekaj statističnimi podatki, napovedmi za EIBTM 2011?

EIBTM je neodvisno preučen s strani ABC, zato bodo vse številke o dogodku na voljo po razstavi. Sami ne napovedujemo številk, razen tega, da vsako leto združimo več kot 14.200 profesionalcev iz industrije srečanj iz celega sveta, letos pričakujemo več kot 8.300 organizatorjev dogodkov in kupcev ter lahko rečemo, da bomo imeli več kot 3.800 vrhunskih odločevalcev, ki jih zagotavlja program Hosted Buyer.

Morda je največjega pomena s perspektive statistike številka poslovnih sestankov, ki jih pričakujemo v letu 2011. Lani se jih je zgodilo približno 57.300, letos jih želimo organizirati še več, saj število sestankov preko programa vsak dan narašča s 6 na 7, zato pričakujemo še 4.500 naročenih sestankov med dogodkom.

Graeme Barnett ima več kot 16 let izkušenj v globalni industriji srečanj, saj je delal pri Reed Exhibitions, ki je podjetje za vodilne portfelje poslovnih in potrošniških dogodkov.

Po petih letih dela na številnih ključnih projektih v Veliki Britaniji (vključno s prevzemi, razvojem lokacij in načrtovanjem) je odšel Graeme leta 2001 k Reed Travel Exhibitions kot direktor dogodkov na globalnem turističnem trgu, kjer je bil zadolžen za razvoj in izvedbo strategije dogodkov po njeni selitvi k ExCeL leta 2002.

Leta 2006 se je Graeme pridružil portfelju Reed Travel Exhibitions Meetings & Incentives kot vodja ekipe, ki je zadolžena za uspešno izvedbo GIBTM v Abu Dhabiju (leta 2007), skupaj s ponovnim odprtjem CIBTM v Pekingu leta 2009. Pri svojem delu na razvijajočih se destinacijah na Bližnjem vzhodu in Kitajskem je Graeme deloval na višjih komercialnih in vladnih nivojih ter tako pomagal pri izdelavi strategij in promociji specializiranih projektov za dogodke ter incentive.

Graeme je bil nedavno povišan v direktorja razstav, saj bo EIBTM v prihodnosti zadolžen za vodenje razvoja in rasti dogodkov. Graeme je prav tako zadolžen za razvoj globalne prodajne strategije za portfelj RTE Meetings & Events.

Kaj je letos novega? Ali bodo kakšne novosti?

Letos je veliko razburljivih novih stvari in dogodkov. Morda je najopaznejši Future Events Experience – ta nova izkušnja bo nudila udeležencem vpogled v to, kako bodo konference in sestanki potekali v prihodnosti ter kako bodo socialne tehnologije preoblikovale izkušnje udeležencev. V partnerstvu s SyncPartners bo Future Events Experience vključeval inovativne predstavitve govornikov, prostor za demonstracije v živo, demonstracije tehnologije in priložnosti za mreženje za vsakogar.

Leta 2011 bomo začeli svoj prvi dogodek APP, kar bo udeležencem EIBTM omogočalo, da bodo dobili podrobne informacije o dogodku in bodo lahko svoj obisk načrtovali kar na svojem mobilnem telefonu. Med razstavo bodo na voljo novice in opomniki o glavnih dogodkih, ki se bodo dogajali med razstavo.

Trenutno imamo tudi nove razstavljavce: Great Hotels of the World, Madžarsko nacionalno turistično organizacijo, Moscow Exhibition & Convention Agency, CBV Finska, Maroko, NH Hotels, in Cyprus Tourism

Organisation, Kraljevino Bahrajn, Riga Tourism Development Bureau, Concorde Hotels & Resorts, Taj Hotels, Balearske otoke in H10 Hotels.

Nove tehnologije postajajo v industriji srečanj vedno pomembnejše. Kako jih boste vključili v razstavo?

Pri EIBTM smo se vedno osredotočali na to rastoče področje, zato se je naš oddelek Technology Village v skladu s tem eksponentno širil. Poleg Future Events Experience bo EIBTM gostil številne seminarje Technology Education. Danes že znani dogodek Technology Hour se bo dogajal vsak dan v Lecture Theatre v razstavnih prostorih, njegove teme pa bodo obravnavale, kaj je pomembno in kaj vpliva na industrijo danes ter v prihodnosti. Od socialnih medijev do mobilne tehnologije, od naprav iPad do tabličnih računalnikih, na voljo bo veliko vrst razprav.

Letos smo imeli tudi rekordno število prijav za nagrade EIBTM Technology Watch. EIBTM Technology Watch je najbolj znan program z najdaljšo tradicijo za nagrajevanje tehnologije, ki je pomembna za industrijo srečanj. Program je namenjen ustvarjanju platform za podjetja, ki predstavljajo nove in inovativne tehnološke rešitve, ki so pomembne za poslovanje organizatorjev dogodkov.

Lani ste imeli veliko razstavljavcev iz JV Evrope. Kakšne so vaše napovedi za letos?

Letos sta Slovaška in Srbija povečali svoja razstavna prostora. Leta 2011 se vračajo Slovenija, Hrvaška in Črna gora, po letu izostanka pa se vrača tudi Romunija. Imamo tudi novo razstavljavko, Gruzijo! Če k temu prištejemo še Italijo in Turčijo, bo JV Evropa dobro zastopana.

Ali menite, da so kupci iz JV Evrope pomembni za vašo razstavo? Koliko ste jih imeli lani in ali bi želeli njihovo število povečati?

89 PR

Kakovost vabljenih kupcev, ki pridejo na EIBTM, je visoka, saj imajo veliko kupno moč in proračune (glede na raziskave Reed Travel Exhibitions v preteklih dveh letih) v poprečju milijona dolarjev. Po državah bomo gostili vabljene kupce iz Italije, Grčije, Slovenije, Turčije, Črne gore, Avstrije, Bolgarije in Romunije. Vsaka izmed teh držav je za nas zelo pomembna, saj skupaj delujejo in prispevajo h globalnemu elementu razstave ter nam prinašajo globalne možnosti poslovanja.

Države, ki ste jih omenili, so bile nekaj časa res pomembne, vendar je zanimivo, da se Reed Exhibitions kot podjetje zdaj osredotoča na države v razvoju. EIBTM kot celota želi biti predstavnik celega sveta z več kot 3.000 razstavljavci iz 90 držav, ki jih pričakujemo letos. Brazilija, Indija in Kitajska so tako še vedno pomembne za naš dogodek in letos ima Indija trenutno že 14 razstavljavcev, Kitajsko zastopa tako turistična administracija Pekinga kot tudi Šanghaja skupaj s partnerji, za Brazilijo pa bo spet razstavljal Embrator.

Ali menite, da je industrija srečanj v JV Evropi uspešna? Kje vidite naše prednosti in pomanjkljivosti?

Kako pomembni so za destinacijo ali državo turistični uradi (CVB-ji)? Kaj je njihova najpomembnejša vloga?

To je težko reči brez podatkov o uradnem turističnem prometu v državi za vsako posamezno državo in primerjanja podatkov s prejšnjimi leti. Lahko rečem, da destinacije v JV Evropi ponujajo zelo dobro mešanico kulture, infrastrukture in objektov za dogodke, ki so iz očitnih razlogov pomembni dejavniki za organizatorje dogodkov. Splošna gospodarska nestabilnost je prisilila evropske načrtovalce dogodkov, da iščejo destinacije bliže domu, kar predstavlja priložnosti za te destinacije in ponudnike storitev, da povečajo promet. Vedno večja mreža in razpoložljivost nizkocenovnih prevoznikov sta brez dvoma odprli nove destinacije svetu, kar je omogočilo destinacijam, kot je Gruzija, da bo prvič razstavljala na sejmu EIBTM. Prednost te regije je raznolikost izdelkov, ki so na voljo, pomanjkljivosti za nekatere manj znane destinacije pa ostajajo sposobnost promoviranja globalnemu občinstvu in v nekaterih primerih pomanjkanje kakovostnih lokacij ter dovolj hotelskih sob.

Primarna vloga večine CVB-jev je, da zastopajo svoje destinacije in pomagajo pri razvoju svoje skupnosti, tako da jim priskrbijo sestanke, konference, dogodke in poslovne potnike. CVB-ji so v veliko primerih prvi stik za organizatorje dogodkov, saj jim pomagajo pri iskanju prostorov za sestanke, nastanitev, lokalne znamenitosti in drugih ogledov. Tu je veliko prednosti, saj navsezadnje delujejo tudi kot vez med organizatorji in skupnostjo, za katero delajo, zato imajo popoln vpogled v situacijo, da pomagajo z RFP-ji.

Veliko jih svoje storitve organizatorjem ali koordinatorjem ponuja brezplačno.

V zadnji izdaji smo objavili intervju z Rogerjem Tondeurjem, ki je izjavil, da je danes glavni fokus na Braziliji, Indiji in Kitajski. Ali se tudi vi osredotočate na te trge ali je Evropa za EIBTM še vedno glavni cilj?

Nekaj ekonomistov že napoveduje novo gospodarsko krizo. Kakšno je vaše mnenje – ali bi se morala industrija srečanj začeti pripravljati nanjo?

Lani je Rob Davidson na letnem EIBTM Industry Trends Report predstavil poročilo, v katerem je predvidel vizijo za splošno gospodarsko klimo kot »mešano situacijo«; celotno poročilo je na voljo na www.eibtm. com, a izvlečki so pokazali, da je večina optimistična glede prihodnosti in MPI Business Barometer je letos pokazal, da 80 % evropskih anketirancev napovedalo boljše poslovne pogoje kot leta 2010 in povečanje števila sestankov poleg 5-odstotnega

povišanja povprečnih izdatkov za sestanke in dogodke. Tako ni vse tako mrko, kot se zdi, a padci na borzi bodo naredili vse malo bolj nepredvidljivo; še vedno pa se moramo sestajati, gledati naprej, načrtovati strategije in razvijati posle kljub gospodarskim vzponom ter padcem.

The Global Meetings & Events Exhibition 29 November – 1 December 2011 Fira Gran Via, Barcelona, Spain

Five star business opportunities for the meetings and events industry See you at EIBTM 2011

Find out more at www.eibtm.com/kongress EIBTM is part of the Reed Travel Exhibitions Meetings and Events Portfolio

organised by

91

INTERVJU S CARINO BAUER, IZVRŠNO DIREKTORICO SKUPINE IMEX

PR

Skupni učinek industrije srečanj je okoli 907 milijard dolarjev

Obstaja veliko globalnih in vseevropskih poslovnih borz industrije srečanj – zakaj se odločiti za obisk IMEX Amerika?

Kot izvršna direktorica skupine IMEX je Carina Bauer s svojo ekipo predana ustvarjanju velikih borz ter velikih poslovnih, izobraževalnih in družabnih priložnosti za svetovno industrijo srečanj, dogodkov ter motivacijskih potovanj.

Kot del IMEX od leta 2002 in kot njena izvršna direktorica od leta 2009 je Carina odgovorna za delovanje, strateška partnerstva, odnose z javnostjo in izbrane marketinške iniciative pri IMEX Frankfurt, poslovni borzi, ki bo maja 2012 praznovala svoj 10. rojstni dan, in IMEX Amerika, letos prvič v Las Vegasu (11.–13. oktober 2011).

Menimo, da je IMEX Amerika (San ds Expo v Las Vegasu) hkrati enkraten in zelo pomemben za organizatorje srečanj iz Evrope, Severne Amerike in po svetu zaradi številnih razlogov.

Ko bo dogodek odprl svoja vrata, bo to največja poslovna borza v ZDA in največji dogodek za vabljene goste na tem trgu, ki bo naslavljal poslovne, družabne in izobraževalne potrebe organizatorjev srečanj, motivacijskih potovanj ter dogodkov v ZDA. V podporo temu lahko ponudimo dejstvo, da imamo že okoli 2.000 registriranih vabljenih gostov in več kot 1.800 podjetij iz celotnega sveta. Pričakujemo tudi nekaj tisoč poslovnih obiskovalcev.

Združitev te dinamične skupine profesionalcev z vsega sveta v ZDA bo stimulirala nove poslovne priložnosti v Severni Ameriki, Evropi in po svetu, stkala nove odnose ter dala priložnost za deljenje in ponovno uvajanje najboljših praks ter svežih idej.

Glede na prej omenjeno omenjam le še pet glavnih razlogov za udeležbo: 1. Nove poslovne priložnosti – Velikost poslov, sklenjenih s pomočjo našega enkratnega spletnega sistema sestankov v Ameriki in v svetu, je velika (kot je dokazal že IMEX Frankfurt, kjer so se posli, sklenjeni v času poslovne borze, povečali za 12 % v primerjavi z letom 2010).

2. Mreženje – Količina družabnih priložnosti, ki se zvrstijo čez teden, zahvaljujoč še 14 drugim ključnim industrijskim dogodkom, ki se bodo dogajali hkrati, in mnogim sprejemom ter dogodkom razstavljavcev v Las Vegasu v času IMEX Amerika, je brez primere. Ključni spremljevalni dogodki so med drugim Site Nite North America, Mednarodni vrh PCMA, Mednarodna konferenca Site itd.

3. Izobraževanje – Vsa izobraževanja, več kot 90 predavanj, so bogata z vsebino s

področja strateškega poslovanja ter razvoja veščin in so na voljo brezplačno, izvajal pa jih bo naš novi glavni dobavitelj izobraževanj MPI. 4. Udeležba je brezplačna – Dogodek sam ne zahteva prijavnine ali vstopnine, kar je v ZDA nenavadno.

5. Las Vegas – Vegas je mesto, ki slovi po odličnih šovih, kongresih in velikih poslovnih dogodkih, pa tudi po neponovljivih zabavah ter družabnih priložnostih.

Države iz JV Evrope so v primerjavi z drugimi udeleženci in razstavljavci na IMEX Amerika manjše. Zakaj bi se tako majhne destinacije sploh udeležile IMEX Amerika?

Države in organizacije vseh velikosti – od najmanjših navzgor – so našle poslovno ter izobraževalno vrednost že na IMEX Frankfurt (ki bo leta 2012 praznoval 10. obletnico), podobno pozitivno dinamiko pa pričakujemo tudi pri IMEX Amerika.

Odziv držav in organizatorjev iz JV Evrope na prvi IMEX Amerika je bil močan, predvsem zato, ker si želijo svoj kos kolača – se pravi, svoj del na zelo močnem in vplivnem izvoznem trgu ZDA. Študija ekonomskih vplivov srečanj na gospodarstvo ZDA, ki jo izvedel CIC za obdobje 2009/2010, je razkrila, da je skupni ekonomski učinek industrije srečanj v ZDA vreden 907 milijard dolarjev. Čeprav se ta številka navezuje neposredno na ekonomski učinek v ZDA, nakazuje ogromen potencial na tem velikanskem trgu.

Hkrati pa uspeh ni povezan le z velikostjo – kot jasno prikazuje svetovni kongresni trg.

Manjše destinacije lahko izkoristijo svojo zgodovino, osebnost, kulturne in naravne danosti ter tudi druge pozitivne lastnosti, kot so infrastruktura, jezik in visoka raven storitev, saj imajo na tem trgu velik vpliv kljub svoji velikosti.

IMEX Amerika ponuja vsem razstavljavcem možnost, da spoznajo na tisoče kupcev, ki prirejajo široko paleto srečanj, motivacijskih programov in dogodkov, ki se odvijajo čez vse leto.

92 PR

Ali menite, da so prizorišča srečanj v JV Evropi zanimiva ameriškim kupcem?

Da. Ena najboljših lastnosti IMEX Amerika je to, da vabljeni gostje in organizatorji iščejo nove ter zanimive destinacije, ideje in odnose za prihodnje dogodke združenj ter podjetij.

JV Evropa ponuja dobro vrednost in sveže možnosti, hkrati pa imajo tam pisarne ter ekipe mnoga globalna podjetja (še posebej s področja farmacije, informacijske tehnologije in finančnega sektorja). Regija je vedno močnejša in uglednejša pri nudenju storitev, kar pomeni tudi, da je na trgu vedno pomembnejša.

Za primer vzemimo na primer Estonijo, ki je pravkar naznanila velik porast tehnoloških konferenc. Po zadnjih podatkih dežela zdaj velja kot vodilna na področju e-vlade in e-bančništva zaradi svojega obširnega brezžičnega omrežja, ki se je izkazal za močan privlačni dejavnik organizatorjev srečanj.

Avstrija, Hrvaška, Češka, Srbija, Grčija in Madžarska bodo pomembne razstavljavke na IMEX Amerika, razstavlja pa tudi kar nekaj podjetij, DMC-agencij, hotelskih skupin, agencij in drugih organizacij, ki nudijo storitve s področja kongresne industrije. Tako bodo predstavljane tudi Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Črna gora, Romunija, Srbija in Slovaška.

Katere severnoameriške ali svetovne destinacije in organizacije se bodo predstavile na borzi?

Med 1.800 razstavljavci na IMEX Amerika bo tudi s severnoameriškega trga prisotnih veliko neverjetno raznolikih predstavnikov, med njimi 66 mest, regij in destinacij, ki bodo zasedli svojo stojnico. Nekateri izmed njih so Anchorage, Boston, Kanada, Chicago, Kolorado, Havaji, LA Inc., Las Vegas, Memphis, Monterey County, New Orleans, NYC, Orlando/Orange County, Philadelphia, Salt Lake City, San Diego, San Francisco, Scottsdale, St Louis, Teksas, Travel Portland, Visit Florida, Washington DC in nacionalni

park Yosemite. Razstavljalo bo tudi stotine zasebnih podjetij, ponudnikov storitev, DMC in hotelskih skupin iz ZDA. Latinska Amerika kaže močne apetite po razstavnem prostoru; potrjene so udeležbe Mehike, Argentine, Paname in Kostarike.

Tudi Karibi bodo močno zastopani z Bahami, Bermudi, Kajmanskimi otoki, Dominikansko republiko, Jamajko, Portorikom, Trinidadom in Karibsko turistično organizacijo.

Med večjimi predstavniki iz Evrope so Avstrija, Belgija, Hrvaška, Ciper, Češka turistična organizacija, Danska, Francija, Grčija, Irska, London s partnerji, Španija, Švica in Turčija.

Tudi Nemčija, Italija in Portugalska zasedajo velike stojnice.

Z drugih pomembnih trgov prihajajo Dubaj in Južnoafriška republika ter močna udeležba iz Azijsko-pacifiške regije z Japonsko, Novo Zelandijo, Kitajsko, Korejo, Seulom, Hongkongom, Filipini in Malezijo, ki bodo svojo prisotnost popestrili z barvami, kulturi in predstavitvi dodali vizualno privlačen element.

Svoje stojnice bo zasedalo tudi 54 hotelskih verig, mnogi sodelujejo že z ekipo vabljenih gostov in pripeljejo na dogodek nekaj svojih ključnih strank. Hotelske skupine vključujejo Associated Luxury Hotels, Carlson Hotels, Disney Resorts, Fairmont, Raffles, Swissôtel, Four Seasons, Gaylord, Hard Rock, Hilton, Hyatt, IHG, Leading Hotels of the World, Marriott, Melia Hotels, Preferred, Ritz-Carlton, Starwood in Wyndham. Predstavljena bodo tudi največja lasvegaška prizorišča: Venetian/ Palazzo, MGM Group, Caesars Entertainment in Wynn/Encore.

THE HEART OF WHAT’S HAPPENING.

i

imex america 2011: the pulse of the meetings industry.

IMEX sets the pace for the industry worldwide. So it’s smart to be in the heart of it when IMEX comes to America in October. Here’s why:

BUSINESS.

EDUCATION.

NETWORKING.

FREE.*

LAS VEGAS.

IMEX is where the deals get done.

Unrivalled programs to advance your knowledge & career.

IMEX is a powerhouse of opportunities.

Big returns without the expense of typical shows.

IMEX—an exciting event and venue.

REGISTRATION IS NOW OPEN AT IMEXAMERICA.COM.

Take advantage of our special

$129 accommodation rate for buyer attendees! *No charge for registration, education and seminar sessions and most events.

94

Zaključna beseda

Linda Pereira

PRIHODNOST INDUSTRIJE SREČANJ V JUGOVZHODNI EVROPI JE SVETLA Hrvaška je naredila že nekaj korakov naprej na vseh področjih o sem začela pisati ta članek, sem pomislila, kaj točno pomeni Jugovzhodna Evropa? Koga vključuje? Dejansko sem (verjemite ali ne) vprašala nekaj ljudi, katere države jim pridejo na pamet, ko govorijo o Jugovzhodni Evropi, in dobila zelo različne odgovore.

Občasno so tudi stvar pregretih razprav.

Ali vključuje Grčijo in Ciper? Ali vključuje Madžarsko, morda celo Turčijo? V naši industriji je to zelo pomembno. Nekatere destinacije v tej skupini so zrele turistične destinacije, a le »mladiči« v industriji srečanj, druge pa se šele prebijajo na obeh področjih.

K

Ko razmišljam o Jugovzhodni Evropi, nemudoma pomislim na nekaj ključnih besed – novost, dogodki v nedavni zgodovini, gastronomija, čudoviti ljudje in prekrasna pokrajina.

Z izjemo novosti se nobena izmed teh besed ne uvršča visoko na seznam zahtev za kongresno destinacijo. Sama sem, moram priznati, v preteklosti prehitro pozabila na to regijo kot na skupino preveč podobnih si držav, da bi jih razlikovala med sabo,

in nanjo gledala kot celoto ali celo sedela ob strani in čakala na nekaj več lokalnih izkušenj, preden se odločim tja popeljati svoje dogodke. Nedavno, v zadnjih petih letih, pa sem imela srečo, da sem dobila priložnost obiskati nekaj mest v tej regiji osebno, in sem svoje osebje prosila, da izvede nadaljnje raziskave, kjer sem dobila vtis, da je destinacija zrela za naš hišni seznam kongresnih destinacij. Naši zaključki so bili, da so nekatera mesta zelo primerna za motivacijske destinacije, ki ponujajo veliko število aktivnosti, imajo faktor presenečenja in kakovostne storitve, a ne bi opravile preizkusa za kaj drugega kot manjša srečanja.

Nekatera mesta nudijo infrastrukturo, ki je povsem primerna za večja srečanja, vendar še nimajo dovolj razvitega ugleda na področju strokovnosti, druga pa imajo vse prave kvalitete, a napačen položaj. Nekatera mesta imajo hotelske sobe, a nimajo prizorišč srečanj, druga imajo prizorišča, a premalo hotelskih sob vseh kategorij – kar je pri srečanjih združenj zelo pomembno. Večina pa jih ne pozna svojega lastnega profila in za kaj so primeri, in se tako ne tržijo pravilno – v naši industriji je to izrednega pomena.

Srečanja – kot večina destinacij pozablja – niso enaka turizmu. Sicer uporabljajo isto turistično infrastrukturo, vendar je njihov namen izmenjava znanja in poslovnih ciljev.

To je jezik, ki ga moramo govoriti, in tukaj se,

po mojem mnenju, pojavi komunikacijski šum pri promociji regije.

Kot primer naj omenim Hrvaško, ki je naredila že nekaj velikih korakov na vseh teh področjih. Vedno znova me presenečajo številke njihove rasti.

Uspelo se jim je umestiti v sektor industrije srečanj in postali so zelo proaktivni.

Destinacija je rasla v velikih skokih, agresivno je oglaševala mojim kolegom in če pogledam samo svojo državo, je število gostov iz Portugalske na Hrvaškem leta 2010 naraslo za 39 %. Lokalni ponudniki so si vzeli čas in ustvarili strokovna združenja (na primer, pravkar ustanovljeno združenje organizatorjev srečanj), vlagali v pridobivanje certifikatov za svoje strokovnjake in še kaj. Še en odličen primer je zelo proaktiven Kongresni urad Slovenije. Strokovnost in ciljna usmerjenost pri izbiri mednarodnih strank ter njihova predanost sektorju na ravni politike in ponudnikov so impresivni. Dejstvo, da so gostitelji Convente, ki se je razvila v eno najbolje organiziranih regionalnih poslovnih borz, se je izkazalo za budnico vsem izkušenim industrijskim strokovnjakom, kot sem sama. Vendar pa ima Slovenija kot

95

regija na splošno veliko prednosti. Zelo mlade, zelo izobražene turistične in gostinske delavce, ki razumejo, kaj pomeni gostoljubje, in ki so lačni novih poslovnih uspehov.

Verjamejo, da če si postavijo visoke cilje in vidijo vse možnosti, lahko dosežejo kar koli.

Ta pozitiven odnos je ena izmed najboljših lastnosti destinacije. Tudi razmerje med ceno in kakovostjo ter dejavnik novosti sta dodatni prednosti. Če (kot jaz v preteklosti) naša industrija države stisne v paket celotne regije in jih vidi samo z ene perspektive, bodo videti zelo podobne. To ni samo napaka, ampak hkrati prikrajša industrijo širjenja in novih izkušenj ter podvigov. Če iz te analize izvzamemo Turčijo in Grčijo (le zato, ker spada med zrele destinacije), se nobena izmed omenjene skupine držav ne uvršča med najboljših 40 kongresnih destinacij po svetu, mnoge izmed njih pa niso niti med »top« 100. Za regijo je to, vsaj z moje perspektive, odlična novica.

To pomeni, da je potencial za rast ogromen.

Imajo odlično izhodišče in odprto obzorje pred sabo. A tukaj postane resnica boleča.

Izvesti morajo dobro premišljene marketinške strategije in strategije znamčenja, drugačne od njihovih turističnih strategij. Nujno se je treba naučiti jezika strank. Ustvariti entitete, ki razumejo posel srečanj, ki govorijo ta jezik in lahko izpeljejo projekt. Če je treba izkoristiti

kompaktnost regije in neskončne možnosti ponudb, ki strankam omogočajo koristiti več kot dve destinaciji naenkrat. Pogovor mora teči o koristih in ne o logistiki. Razlikovanje, a dopolnjevanje daje dodano vrednost tej regiji.

Lokalni ponudnik in strokovnjaki s področja industrije srečanj morajo predstaviti združen položaj destinacije in zgodba, ki jo pripoveduje, mora biti enoglasna.

Za zaključek še sporočilo, ki ga namenjam regiji – prihodnost je svetla. Seveda, da postanejo zvezda industrije srečanj, mora regija izboljšati marketinško igro in postati mednarodno dostopnejša. Vsekakor bi koristila tudi večja dostopnost, več študijskih programov, program ambasadorjev, a ima regija tudi sicer veliko prednosti. Mlade, predane strokovnjake, že zelo aktivne na področju vpletanja v svet kupcev in politike, ki poslušajo ter gledajo. Morajo se naučiti pozitivno razlikovati sebe od lokalne konkurence in hkrati še vedno izkoristiti sodelovanja zaradi bližine.

Izvedena mora biti strategija industrije srečanj, vendar so države, kot sta Slovenija in Hrvaška, za zdaj že na pravi poti. Vsekakor

razumejo, da je del izkušnje raznolikost pokrajine, restavracije, krajih vredni obiska na tako majhnih razdaljah, prijaznost ljudi, presenetljiv okus vin in odlična kakovost hrane, zdaj pa se morajo naučiti še prodajati poslovno vredno, še posebej v današnjem gospodarstvu.

Kaj torej čakate? Pogovarjajmo se o poslu!

Linda Pereira, izvršna direktorica CPL EVENTS

96

Mesto kongresnih storitev

SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA Dimičeva 13 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 5898 550 info@slovenia.info www.slovenia.info

Nacionalni, regionalni ali lokalni kongresni urad

KONGRESNI URAD BEOGRAD Masarikova 5/IX 11000 Belgrade Srbija +381 11 3061-400 office@tob.co.rs www.tob.co.rs www.belgradetourism.org.rs

TURISTIČNA ORGANIZACIJA ŽUPNIJE DUBROVNIK & NERETVA 20 000 Dubrovnik Hrvaška +385 20 324 999 www.visitdubrovnik.hr info@visitdubrovnik.hr

KONGRESNI URAD ČRNE GORE Rimski trg 47 81000 Podgorica Črna gora +382 (0) 20 235 157 mice@montenegro.travel www.montenegro.travel

TURIZEM LJUBLJANA Krekov trg 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 306 45 94 convention@visitljubljana.si www.visitljubljana.si/meetings

KONGRESNI URAD OPATIJA HR-51410 Opatija, V. Nazora 3 Hrvaška +385 51 271 710 convention.bureau@opatija-tourism.hr www.opatija-tourism.hr

ZAVOD-KONGRESNOTURISTIČNI URAD Dunajska 156 1000 Ljubljana +386 (0)1 569 1260 info@slovenia-convention.com www.slovenia-convention.com

KONGRESNI URAD MESTA REKA Užarska 14, 51000 Rijeka Hrvaška +385 51 315 716 convention@tz-rijeka.hr www.tz-rijeka.hr

ZAVOD ZA TURIZEM MARIBOR Partizanska 47 2000 Maribor Slovenija +386 2 234 66 08 www. Maribor.travel www.maribor-pohorje.si zzt@maribor.si

KONGRESNI URAD SRBIJE Čika Ljubina 8 11000 Belgrade Srbija +381 (11) 655 7 102 scb@serbia.travel www.scb.travel KONGRESNI URAD ZAGREB Kaptol 5 10 000 Zagreb Hrvaška +385 1 48 98 555 www.zagreb-convention.hr info@zagreb-convention.hr

Profesionalni kongresni organizator

GO SMART. GO CREATIVE. GO MICE.

GO®MICE d.o.o. Štihova ulica 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 430 51 03 info@go-mice.eu www.go-mice.eu www.go-mice.eu

97

Mesto kongresnih storitev

CANKARJEV DOM, KULTURNI IN KONGRESNI CENTER Presernova cesta 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2417 122 congress@cd-cc.si www.cd-cc.si/congress

KOMPAS DMC Praﾅｾakova 4 1514 Ljubljana Slovenija www.kompasmice.om Petra Tolja petra.tolja@kompas.si +386 1 2006 448

KONGRESNO-TURISTIﾄ君I SERVIS ALBATROS Ribenska cesta 2 4260 Bled Slovenija +386 (0) 45 780 350 Info@albatros-bled.com www.albatros-bled.com

LIBERTY INCENTIVES & CONGRESSES SLOVENIA Robbova 2 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 232 11 71 info@liberty-slovenia.com www.liberty-incentive.net

DMC-agencija

DUBROVNIK TRAVEL Obala S. Radica 25 20 000 Dubrovnik Hrvaﾅ｡ka +385 20 313 555 Croatia@DubrovnikTravel.com www.DubrovnikTravel.com

DMC (Destination management company

INTOURS DMC Demaco d.o.o.

Dalmatinova 3 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 430 3550 www.intours-dmc.si info@intours-dmc.si

98

Mesto kongresnih storitev

Agencija za organizacijo dogodkov

GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 308 12 70 hotel.union@gh-union.si www.gh-union.si

MAYA TEAM Padlih borcev 1 5220 Tolmin Slovenija +386 (0)5 380 05 30 info@maya.si www.events-teambuilding.com

HOTELI BERNARDIN D.D. Obala 2 6320 Portorož-Portorose Slovenija +386 (0)5 690 70 00 booking@h–bernardin.si www.bernardingroup.si

UNIQUE SLOVENIA Rakovnik 132 1215 Medvode Slovenija +386 (0)1 361 62 44 www.unique-slovenia.si miha.rott@unique-slovenia.si

TERME MARIBOR d.d.

Ulica heroja Šlandra 10 2000 Maribor Slovenija +386 (0)2 234 43 20 marketing@termemb.si www.termemb.si/EN

Kongresni in razstaviščni center

CANKARJEV DOM, KULTURNI IN KONGRESNI CENTER Presernova cesta 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2417 122 congress@cd-cc.si www.cd-cc.si/congress GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA Dunajska cesta 18 1001 Ljubljana Slovenija +386 (0)1300 26 00 info@gr-sejem.si www.ljubljanafair.com

Kongresni hotel

MONSADRIA d.o.o.

Pot za Brdom 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 47 02 745 www.hotel.mons.si info@hotel.mons.si THERMANA d.d., HOTELS AND RESORTS Zdraviliška c. 6 3270 Laško Slovenija +386 (0)3423 20 00 info@thermana.si www.thermana.si

Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi

BOHINJ PARK EKO HOTEL Triglavska cesta 17 4264 Bohinjska Bistrica Slovenija www.phb.si info@phb.si +386 (0)8 200 4000

99

Mesto kongresnih storitev

FALKENSTEINER CLUB FUNIMATION BORIK Ulica Majstora Radovana 7, 23000 Zadar Hrvaška +385 (0)23 206 630 ana.belamaric@falkensteiner.com www.borik.falkensteiner.com

TERME OLIMIA d.d.

Zdraviliška cesta 24 3254 Podčetrtek Slovenija +386 (0)38297848 alenka.brglez@terme-olimia.com www.terme-olimia.com/si

HOTEL DRNČA Dvorska vas 37a 4275 Begunje na Gorenjskem Slovenija +386 08 200 5000 info@hotel-drnca.si www.hotel-drnca.si

TERME ČATEŽ d.d.

Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Slovenija +386 (0)749 36 700 www.terme-catez.si info@terme-catez.si

HOTEL LEV Vošnjakova ulica 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 231 77 97 info@hotel-lev.si www.hotel-lev.si

Ponudnik drugih kongresnih storitev

MAISTRA Obala Vladimira Nazora 6.

GRAD HR-52210 Rovinj Hrvaška +385 52 800 250 info@maistra.hr www.maistra.com

ADRIA AIRWAYS Zgornji Brnik 130h 4210 Brnik Slovenija +386 (0)4 259 4555 events@adria.si www.adria-airways.com

PERLA, CASINÒ & HOTEL Kidričeva 7 5000 Nova Gorica Slovenija +386 (0)5 336 36 66 conference.perla@hit.si www.hit.si

ALKIMIST, PREVAJALSKA AGENCIJA Obirska ulica 4 1000 Ljubljana Slovenija info@alkemist.si www.alkemist.si +386 (0)59073273

SAVA HOTELI BLED, d.d.

Cakarjeva 6 4260 Bled Slovenija +386 (0)4 579 16 07 info@hotelibled.com www.hotelibled.com

DNEVNIK d.d.

Kopitarjeva 2 in 4 1510 Ljubljana Slovenija pr@dnevnik.si www.dnevnik.si +386 (0)13082150

ŠPORTNI CENTER POHORJE Mladinska ulica 29 2000 Maribor Slovenija +386 (0)2 614 0950 tea.kozar@sc-pohorje.si www.pohorje.org

HIŠA KULINARIKE JEZERŠEK Jezeršek gostinstvo d.o.o.

Sora 1a 1215 Medvode Slovenija www.jezersek.com info@jezersek.si +386 (0)1 361 94 21

HI[A KULINARIKE

100

Mesto kongresnih storitev

KLARO d.o.o.

Peruzzijeva 84b 1000 Ljubljana Slovenija www.klaro.si info@klaro.si +386 (0)1 280 7770 MEETINGS:review Hammer Hill Studios Stanbrook CM6 2NH Thaxted Velika Britanija +44 1371 831555 www.meetingsreview.com PARTHEN OF MEETING ESSENTIALS Stroombaan 4 1181 VX Amstelveen Nizozemska +31 (0)20 572 73 74 info@parthen.nl www.parthen.nl RESTAURANT & CATERING BORBONA Verovškova 55 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 620 77 15 info@borbona.si www.borbona.si

TURIZEM KRAS DESTINACIJSKI MANAGEMENT d.d.

Jamska cesta 30 6230 Postojna Slovenija +386 (0)5 7000 100 info@turizem-kras.si www.turizem-kras.si

Legenda

Nacionalni, regionalni ali lokalni kongresni urad

Profesionalni kongresni organizator

DMC-agencija

Agencija za organizacijo dogodkov

Kongresni in razstaviščni center

Kongresni hotel

Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi

Ponudnik drugih kongresnih storitev

Prijavnica Naročite torej svoj izvod revije Kongres in ugotovite, kaj se dogaja v industriji srečanj po Evropi!

Prosimo, izpolnite prijavnico in naročite revijo Kongres: Ime in priimek Naslov Naziv podjetja/ustanove Naslov Kraj

Poštna številka

Država Telefon

Faks

E-pošta Davčna številka

Naročam revijo Kongres za leto 2011 po ceni 45,00 € (4 izvodi: pomlad 2011, poletje 2011 jesen 2011, zima 2011).

Naročam posamezno številko po ceni 10,00 €.

Prosimo, vpišite letnik in številko revije: Kraj in datum

Žig in podpis

Prijavnico pošljite na spodnji naslov: Toleranca Marketing d.o.o. , Štihova 4, 1000 Ljubljana, Slovenija Račun bo poslan na naveden naslov. Po plačilu bo revija Kongres poslana na naveden naslov. Stroški pošiljanja so vključeni v ceno. Revijo lahko naročite tudi preko spleta na: www.kongres-magazine.eu/narocilo-revije/narocilnica/.

Več informacij lahko dobite, če pokličete Jana Klavoro: M: +386 (0)40 598 005, T: +386 (0)1 430 51 03, E: jan.klavora@go-mice.eu

11.000 članov 15.000 prejemnikov e-biltena 600 dogodkov letno 85.000 obiskovalcev Doma gospodarstva letno 1.000.000 obiskovalcev spleta letno

POSLOVNO KONFERENČNI CENTER GZS Večnamenske dvorane, učilnice, sejne sobe Tehnična opremljenost Brezplačno parkiranje Pogostitev udeležencev

Oglaševanje v stavbi GZS Promocija na dogodkih Spletno oglaševanje Oglaševanje v tiskanih medijih Gospodarska zbornica Slovenje Dimičeva 13 1504 Ljubljana Tel: +(01) 5898 000 E-pošta: info@gzs.si

C A LL L C E NT N T RE RE:

K LII CN C N I C E NT NTE ER R:

+386 4 280 30 30

080 11 56

ever y da ev day fr from 8.00 from 00 0 am to o 7.

70 00 0 pm book bo okin ingg@ @sl s ov oven e ia ia.i .iin nffo

vsakk dan vs n od 8.

8.00 .00 0 do 19.0 19.0 00 book bo oking@ g@sl slov oven nia ia.i .inf nfo o

WHERE TO STAY IN SLOVENIA The widest selection of accommodation in Slovenia Hotels // Self-contained units, rooms // Tourist farms // Youth hostels // Guesthouses // B&Bs // Call centre // Affordable prices

www.slovenia.info

NASTANITVE V SLOVENIJI Največja izbira nastanitev v Sloveniji Hoteli // Apartmaji, sobe // Turistične kmetije // Mladinski domovi // Penzioni // Gostišča // Klicni center // Konkurenčne cene

Carefree holidays are just a call or click away!

www.slovenia.info