Oglasno sporočilo
Lesni peleti kot nov vir ogrevanja V podjetju PROMLES, d. o. o., smo pripravili članek, namenjen vsem, ki se ogrevate na lesne pelete ali pa razmišljate, da bi prešli na ogrevanje s tem do okolja prijaznim energentom. Izpostavili smo tudi, na kaj morate biti pozorni pri nakupu peletov. Prodajamo brikete, drva in pelete znamke Peletop in tako smo letos prišli do vrste zanimivih spoznanj. Naše izkušnje se navezujejo predvsem na dobavo in kakovost lesnih pelet. Kot veliko drugih dobaviteljev lesne biomase smo tudi v podjetju PROMLES težko našli prave partnerje, ki so bili pripravljeni zagotoviti kakovost in količino. Na začetku našega poslovanja z različnimi dobavitelji je vsaj ena od navedenih zahtev odpadla, v nek aterih primerih pa celo obe. V povezavi z lesnimi peleti smo poleg razpoložljivih analiz naredili raziskavo kar sami. Dogovarjali smo se z najmanj desetimi proizvajalci peletov. Prečesali smo skoraj vso Evropo, da bi našli verodostojnega partnerja, ki bi nam tedensko zagotavljal kakovost in ustrezno količino. Veliko časa in denarja smo vložili v ta projekt, vendar nam je bilo že na začetku jasno, da če želiš s komer koli vzpostaviti dolgoročni partnerski odnos, moraš videti, kje je dobavitelj, kakšen les uporablja in kakšno tehnologijo ima pri proizvodnji peletov.
tifikate in laboratorijske študije smo objavili na www.peletop.si. Da bi bralcem predstavili celostno sliko o lesnih peletih pri nas, smo se v podjetju PROMLES pogovarjali z vodilno strokovnjakinjo s področja lesne biomase v Sloveniji, dr. Nike Krajnc, ki trenutno vodi oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije v Ljubljani. Dobili smo veliko uporabnih informacij, ki jih bomo lahko uporabili pri poslovanju.
Ugotovili smo, da so bili nekateri peleti, ki smo jih dobavili na začetku leta, popolnoma neprimerni za ogrevanje. Pepel nastaja pri procesu gorenja in ostaja v kotlu kot odpadek. Vse skupaj vpliva na to, da je treba peč večkrat tedensko čistiti.
Katere pelete lahko kupimo v Sloveniji in od kod izvirajo? V Sloveniji imamo več virov pri dobavi peletov: lastne, slovenske pelete, hkrati uvažamo lesno biomaso iz tujine, predvsem iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Avstrije ter drugih držav. V Slovenijo uvažamo predvsem pelete iz naravnega lesa.
Zaradi navedenih razlogov smo se odločili, da bomo prodajali le najboljše pelete priznanih proizvajalcev, ki imajo ustrezne analize ter vse potrebne certifikate (Catas, DIN, DIN+). Tako zagotovimo odjemalcem najvišjo kakovost, posledično pa tudi nadzor nad kakovostjo in poreklom. Vse cer-
Kakšne kakovosti so ti peleti oz. iz česa so? Pri nas lahko kupimo pelete iz listavcev in iglavcev. Narejeni so iz žagovine, s tem da so iz čistega lesa iglavcev praviloma svetlejše barve, iz lesa listavcev pa so nekoliko temnejši. Izjema so peleti iz lesa jelke, ki so prav tako temnej-
še barve. Takšni so tudi, če proizvajalec melje les s skorjo. Seveda pa na barvo vpliva tudi toplotna obdelava. Katere pelete uporabljamo za odprte kamine in katere za zaprte sisteme oz. zaprte peči? Za kamine so primernejši kakovostnejši peleti, narejeni predvsem iz čistega lesa (z manjšim deležem lubja) in posledično manjšim deležem pepela. Za večje sisteme (centralno ogrevanje) pa so primerni tudi peleti, ki imajo več skorje in zato nastaja več pepela. Ko kupujemo pelete, ali je pomembno, da imajo naveden certifikat, in zakaj? Certifikati in tržne znamke govorijo o pričakovani kakovosti peletov, niso pa obvezni pri prodaji na slovenskem trgu. Pri nakupu je pomembno, da so navedeni certifikat, tržna znamka ali vsaj laboratorijska analiza. S tem vemo, kakšna je sestava peletov, od kod izvirajo in kakšna je njihova kakovost. Lahko ugotovimo tudi, koliko energije lahko proizvedejo in koliko pepela naj bi ostalo. Na kratko, potrošnik ima vsaj neko informacijo in jamstvo o izdelku. Peleti, ki so na trgu v Sloveniji, imajo različne certifikate, predvsem nemški
(DIN) in avstrijski (ONORM) standard, vendar se vedno bolj uveljavlja tudi skupni evropski certifikat EnPlus, ki temelji na evropskem standardu kakovosti za pelete: EN 14961-2. Kaj poleg vrste lesa vpliva na kalorično vrednost peletov? Poleg vrste lesa na kurilno vrednost vpliva tudi obdelava peletov. Vsak les ima na prostorninsko enoto drugačno energijsko vrednost, vendar pa nanjo vpliva tudi gostota peletov. Bolj stisnjen ko je pelet, večja je njegova energijska vrednost. Mogoče je za porabnike pomemben podatek, da je dve toni peletov enako 1000 litrom kurilnega olja, kar je seveda povprečna vrednost, ki pa je odvisna od kakovosti peletov. Ali je cena pomembna pri nakupu peletov? Ni tako pomembna cena kot kakovost. V večini primerov sta cena in kakovost vedno v nekakšnem 'idealnem' razmerju, vendar pa ni pravilo. Bolj primerno je, da se odločimo po kakovosti. Slabša kakovost peletov lahko povzroči nastanek žlindre in več pepela ter s tem seveda vpliva na delovanje kotlov in peči. Slabši peleti razpadejo
v prah in ta ni primeren za uporabo. Zakaj prah ni primeren za ogrevanje? Ker lahko velika koncentracija v najslabšem primeru povzroči »eksplozijo« ali pa se prah nabira v zalogovniku in ostane tam kot odvečni material. Kako je s skladiščenjem peletov? Tudi najboljši peleti razpadejo v vlažnih in neprimernih prostorih. Nikakor ne smejo biti neposredno izpostavljeni dežju ali vlagi. Peleti morajo biti skladiščeni v suhem in zaprtem prostoru. Kakšna je kalorična vrednost posameznih peletov oz. ali je bistvena razlika med njimi? Če primerjamo energijsko vrednost enega kubičnega metra lesa (m3), imajo različna drevesa zelo različne vrednosti. Če vzamemo kubični meter topola, ki je hitro rastoča drevesna vrsta, in na drugi strani rubinijo, ki ima najvišjo energijsko vrednost, ugotovimo, da je razlika med njima velika. Če pa vzamemo tono lesa enih in drugih, pa je ta vrednost zelo primerljiva. Pri peletih se gleda na energijsko vrednost na tono oz. na kilogram, zato je razlika zelo majhna. Na splošno lahko
Pelete lahko naročite neposredno na: www.peletop.si. PROMLES, d. o. o., Kleče 36, Ljubljana
Dr. Nike Krajnc, vodja oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije v Ljubljani.
rečemo, da med iglavci in listavci ni bistvene razlike, kakor smo že rekli, na energijsko vrednost vplivajo tudi postopek izdelave in različni dodatki, ki jih lahko proizvajalci dodajo pri proizvodnji peletov. Ali obstajajo peleti, ki bi bili sestavljeni zgolj iz listavcev, recimo bukev in/ali hrast? Čisti peleti, proizvedeni samo iz listavcev, so bolj redki. Praviloma gre za mešanico lesa listavcev in iglavcev. Na kaj morajo biti potrošniki še posebej pozorni? Pri nakupu peletov svetujem, da preverijo, ali imajo certifikat, tržno znamko ali deklaracijo, ki opredeljuje kakovost. Dovolj je že, da je omenjeno, po katerem standardu je preverjena kakovost peletov (evropski standard: EN 14961, nemški standard DIN, DIN+, avstrijski standard ÖNORM). Pri tem je potrebna pozornost tudi pri navajanju izvora surovine, ali gre za naravni les in ali imajo peleti različne dodatke. Veliko pa si lahko pomagamo že z vidnim pregledom – velikost posameznih delcev, prah (npr. na dnu vreče), nekoliko pa lahko o kakovosti pove tudi barva, čeprav ta ni odločujoča za kakovost.