Zvitica jesen 2017 by KLUB BELOKRANJSKIH ŠTUDENTOV

ZVITICA

jesen 2017

KAZALO ZVITICA jesen 2017 Klub belokranjskih študentov

2017/4 500 izvodov cena 0€

Odgovorni urednik Darja Vukčevič Oblikovanje naslovnice Martin Fir Oblikovanje in prelom Jan Kocjan TISK natiskaj.si Uredništvo ZVITICE zvitica.kbs@gmail.com www.klub-kbs.si Lektoriranje Petra Ivanetič

UVODNA BESEDA

ŠTUDENTSKO RAZMIŠLJANJE: Zakaj kultura in zakaj udejstvovanje v

mladinskih organizacijah? ZNANOST: Ne pridevniki, ŠTEVILKE

V OČEH DIJAKA: Zelena generacija

MILENIJCI

VEŠ, POET, SVOJ DOLG?

DRUŽBA: Aktivna pasivnost

ŠTUDENTSKO ORGANIZIRANJE V SLOVENIJI

ČRNFEST V FOTOGRAFIJAH

MAGNIFICO: »Definitivno je moja duša v Beli krajini mirna in srce toplo.«

Ljubitelji plezanja v centru Črnomlja dobili plezalno steno

ČAS JE ZA JAVNI PROSTOR

NAJKORISTNEJŠE INFORMACIJE ZA BRUCE

GREMO V ZAMBIJO

ŠPORTNI DOGODKI NA ČRNFESTU

DOGAJANJE V SEMIČU: GREMO V AKCIJO!

DOGAJANJE V METLIKI

MCBIT: ZAGRABI PRILOŽNOST

NAŠI PREDHODNIKI SO ZAPISALI ...

ŠTUDENTSKA KUH’NA

RAZVEDRILO

Uvodna beseda

Izpeljali so ga po najboljših močeh in za to prejeli zaslužen aplavz. Gostitelj večera KC Semič si prav S čim drugim začeti kot s ČrnFestom. Verjetno ste tako zasluži vse pohvale, da je podprl projekt in slišali že veliko, tudi v medijih je bilo zelo dobro ga vzel pod svoje okrilje, vendar pa je tehnična pokrito. Zato ne bom ponavljal, ampak bom podal izvedba kljub ‘hobotničastim’ rokam ozvočevalca še nekaj bolj ali manj impresivnih dejstev, na katere skazila marsikateri prizor. sem kot vodja festivala ponosen. Projekt je imel podporo ŠOU LJ, ki je v njem Festival je bil letos izveden že desetič. Svojo pot je prepoznal potencial in bil celo častni pokrovitelj. začel istega leta kot SchengenFest. In se obdržal Čeprav ni bilo zraven nobenega aktivnega študenta in rasel. In še bo, saj so vsi pogoji za to izpolnjeni. Univerze v Ljubljani. In njihov predsednik v prvi vrsti Belokranjska mladina je aktivna. Zelo aktivna je prejel bučen aplavz vseh prisotnih. Zanimivo! in željna dela. Žal se je moralo zgoditi, da vsem Podpira pa jih tudi semiška županja. Čestitam! Že zainteresiranim za delo na festivalu nismo mogli 4 leta se trudimo dobiti odgovor na kakšno vabilo ugoditi in vas nismo mogli sprejeti v ekipo. Mladi ste s strani občinskih veljakov, obisk kakšne prireditve se javljali in prosili, če bi lahko sodelovali. Prihajali ali pa vsaj odkrito ignoranco, da bi lahko vedeli, na ste z idejami, kdor je sodeloval, je dal vse od sebe. čem smo. Ampak ne, po besedah izrečenih na tej Za vse bo nova priložnost že kmalu, samo vztrajajte prireditvi, se tudi v Semiču zavedajo pomembnosti in prej ali slej se vam bo trud obrestoval. Vsem aktivnega delovanja mladine. Pohvalno! Vsako 53-im, ki pa ste kakorkoli, vsaj na enem dogodku, zaznavanje sarkazma v zgornjih 9 povedih pa je pripomogli k uspešni izvedbi, HVALA! zgolj naključje oziroma percepcija posameznika. Pripravil: Jure Kuhar

Bili smo močnejši od narave, nalivi med koncertom Magnifica so bili drugotnega pomena. Na Trgu svobode se nas je zbralo več kot na lanskem jasnem koncertu Siddharte. Poklon!

Mesec oktober pa pomeni tudi več dolžnosti za vas, člane Kluba. Če bi radi podaljšali svoje članstvo, čim prej prinesite potrdila o vpisu. Skupaj s pristopno izjavo, ki je na zadnji platnici revije. Bliža se tudi brucovanje, katerega se kot »Belokranjci do konca svojih danof« enostavno morate udeležiti. In ker vam ni vseeno za prihodnost, se pričakuje, da se udeležite tudi rednega letnega občnega zbora, ki bo letos 20. oktobra. Na njem bodo izvedene volitve v organe kluba, predstavljena bodo mnoga poročila o opravljenem delu in načrti za prihodnje leto. Kot člani imate pravico biti prisotni in izraziti svoje nestrinjanje, saj KBŠ ni zaprta skupina ljudi, h katerim ne moreš pristopiti, ampak je društvo, ki skrbi za študentsko delovanje v Beli krajini. In se že skoraj 55 let trudi ponuditi raznolike vsebine za vsakogar. Pa še se bo!

Tudi idej glede programa je bilo veliko, tako da se za prihodnost ČrnFesta ni bati. Letos bi festival lahko podaljšali za en teden, vendar finančna konstrukcija tega ne bi zdržala. Da pa je zdržala, hvala sponzorjem in predvsem Občini Črnomelj, da ste nas podprli in verjamemo, da vam za to ni žal. Pa vendar je vsega lepega enkrat konec. In tako je konec tudi s ČrnFestom 2017. Prvi dogovori o prihodnjem letu že potekajo, vendar več o tem čez nekaj mesecev, ko bo ČrnFest spet aktualen. Obstaja pa v Beli krajini še ena skupina aktivnih mladih, ki očitno ne deluje s podporo lokalnih mladinskih organizacij. Kljub temu smo tako mi kot Mladinski center Bit podprli projekt, nudili prostor za vaje in svetovali, kolikor so potrebovali. Zato pa si režiserka in igralska zasedba zaslužijo pohvale za pogum, ves trud in ure, ki so jih vložili v ta projekt. 4

ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA:

Zakaj kultura in zakaj udejstvovanje v mladinskih organizacijah? Pripravila: Nastasja Schweiger

»Kako se vam to sploh da?« me je nek znanec vprašal na zabavi. Začudeno sem pogledala in privzdignila obrvi, kot to naredimo takrat, ko se nam niti ne sanja, o čem govori sogovorec. Ko sva se nato ob pijači ali dveh zapletla v pogovor, sem kaj hitro ugotovila, da se je vprašanje nanašalo na aktivnosti Kluba belokranjskih študentov in gledališke skupine. Ko sem znanca prosila za argumente, mi jih je kot za šalo stresel iz rokava. Dejal je, da za ves trud in delo ne dobiš plačila, da bi lahko namesto časa, ki ga človek posveča takšnim aktivnostim, raje te ure pametnejše izkoristil in delal preko študentskega servisa ter dobil dejanski zaslužek. Tako bi si lahko privoščil marsikaj, vse od novih oblek pa do potovanj in avtomobila. Trdil je, da si s tem naložiš neke obveznosti, ki niso nujne, ampak poljubne in s sabo prinašajo odrekanje prostemu času, zabavi in druženju. Da pozabljam, da tako zamujamo mladost, uživanje in podobno in da nam bo za to še žal, ko bomo enkrat stari in nostalgični. Tako sem se zamislila. Ali s kulturo, z udejstvovanjem in delom v mladinskih organizacijah človek res zamuja mladost? Priznam, znanec je imel glede nečesa le prav. Z vključevanjem v klube, skupine, mladinske in kulturne organizacije je res potrebno ogromno odrekanja, ogromno dela in kar nekaj prilagajanja. Večkrat na stranski tir potisneš svojo družino, partnerja, prijatelje ali študij, a vse to za neko višje dobro, za nekaj več. Res je, da ti neprofitno delo odžira čas, da včasih ne veš, kje imaš glavo, a ta neprofitnost se skozi življenje spreobrne v profitnost. Udejstvovanje in vključevanje te dela drugačnega. Naučiš se, kako živeti in kako ravnati v življenju, naučiš se prilagajati in organizirati. Spoznaš nove prijatelje in ljudi, širiš si obzorje znanja, ki ni osredotočeno zgolj na tvoj študij in navsezadnje svoji okolici daješ ogromno in skupaj z ostalimi delaš tiste majhne korake, ki bodo mogoče kdaj

predstavljali velik skok za človeštvo. Mladost tako ni zgolj zabava in ni le sproščeno obdobje življenja, kjer bistvo predstavlja študentsko delo, popivanje, nakupovanje in uživanje. Mladost je obdobje, kjer se posameznik počasi najde, kjer si zastavi svoje življenjske cilje, kjer si lahko veliko dovoli in kjer se izoblikuje v človeka. Prav tako so na tej generalki dovoljene napake, ki pa z odraslostjo postajajo prepovedane. Tako vključevanje v mladinske organizacije (pri nas KBŠ, MC Bit, MKK, KUD Plac in drugi) predstavlja oporo na poti od posameznika do človeka, daje ti mnogo več, kot bi si lahko mislil in podzavestno vate vnaša neke vrednote, cilje in vrednosti. In kako ter zakaj se nam sploh da vztrajati v kulturi in gledališki skupini? Ker kultura oblikuje naš obraz, ker ne postavlja zidov, ampak jih ruši. Ker nas dela drugačne in ker bo ostala, ko ničesar več ne bo. Upam si trditi, da naša gledališka skupina spodbuja kreativnost, daje možnost kulturnega udejstvovanja, vključuje vse, ki jih veseli igranje, ustvarjanje in nastopanje. Z njo mladim dajemo priložnost, da se predstavijo širši javnosti, da opozorijo nase in pokažejo svoje zmožnosti in sposobnosti. Skupaj smo se marsikaj naučili, se povezali in se nekako z roko v roki izoblikovali od posameznika do človeka. Mladim (in tudi ostalim) smo približali kakovostno gledališče, umetnost in ustvarjanje ter nekako premaknili mejnike ter v jadra belokranjske kulture dodali nek nov in drugačen veter, ki je pomemben za razvoj naše regije in vseh nas mladih, ki predstavljamo njeno prihodnost. Dragi moj znanec, če je to zamujena mladost, potem pa k vragu! Če si tudi ti ne želiš biti kot moj znanec in se želiš udejstvovati v kulturi ter v ustvarjanju, potem se pridruži naši gledališki skupini. Več informacij najdeš na letaku na naslednji strani. 6

GLEDALIŠKI SKUPINI KBŠ

PRIJAVA IN VEČ INFORMACIJ: nastasja.schweiger@klub-kbs.si 7

Ne pridevniki, ŠTEVILKE Pripravil: Rok Šikonja

… ima ‘ogromen’ potencial vetrne energije. Koliko Načrtovanje energetske strategije je zahtevno kWh ‘ogromen’? ‘Ogromen’ kot naša poraba delo, medtem ko so ‘kafanske’ debate razmeroma energije? lahek šport. Veliko lažje se je pritoževati, kot kaj narediti. Skupaj bomo poskusili sestaviti Pred nekaj dnevi sem na televiziji slučajno energetski scenarij za Slovenijo. Spoznali bomo, naletel na debato o energetski prihodnosti da se kljub nasprotnikom predloga da narediti Slovenije, natančneje o gradnji hidroelektrarn načrt, ki se izide. Postavimo tri smernice, in na reki Muri. Nasprotnica, naravovarstvena sicer scenarij, ki bo državo naredil energetsko aktivistka, je zagovarjala, da je gradnja neodvisno, znižal bo izpuste CO2 v atmosfero in hidroelektrarn nesprejemljiva z vidika varovanja temeljil na obnovljivih virih energije (OVE). Z njim okolja. Predlagala je usmeritev v gradnjo želimo zadovoljiti čim širši bazen kritikov, čeprav vetrnih in sončnih elektrarn, nasprotovala bi bilo najlažje vsemu reči ‘ne’. Pri oblikovanju pa termoelektrarni TEŠ6. Pojavili sta se tudi bomo spregledali vse ekonomske, družbene in vprašanji: ali hidroelektrarne sploh potrebujemo tehnične probleme. Zanima nas le, kaj pomeni in kdo bo z njimi profitiral. [Studio City, RTV SLO, pridelovati energijo zgolj z OVE v številkah IN 25. 9. 2017] Danes hidroelektrarne, jutri sončne, pridevnikih. češ da kvarijo podobo pokrajine in pojutrišnjem Poraba energije je v Sloveniji v letu 2011 eksplozivne jedrske elektrarne. Podobna (podobno kot v 2016) znašala 113 kWh na dan zgodba je spremljala gradnjo vetrne elektrarne na prebivalca. V to številko je všteta vsa poraba na Razdrtem in še marsikatero drugo. Vedno energije: od prometa do hrane, od električne nekomu nekaj ni prav. Ampak, a se kdo vpraša, energije in ogrevanja do proizvodnje dobrin. koliko teh junakov bo ugasnilo svoje iPhone, ko Sprva predpostavimo, da nam v energetskem elektrike zmanjka? Za boga milega, za nekaj se pa preobratu uspe zmanjšati porabo energije za moramo odločiti! 30 % na približno 80 kWh/d/preb. Obetavnejši Poglobimo se v vselej aktualno temo energetske ukrepi učinkovite rabe energije so izboljšanje prihodnosti, o kateri je veliko izrečenega, energetske učinkovitosti stavb, uporaba bore malo pa povedanega. O njej prav te dni toplotnih črpalk, elektrifikacija prometa ipd. odloča tudi EU komisija. Odločanje v pravo Opozorimo, da pri tem ne smemo omejevati smer zahteva, da potešimo svoja čustva ter gospodarstva ali družbe, kaj šele posameznika. se odločamo na podlagi zastavljene vizije in Sedaj iščemo kombinacije povečanja trajnostne predvsem dejstev. Prehitro nas prevzamejo energije, ki se po fizikalnih in prostorskih ‘dejstva’ z močnimi pridevniki, medtem ko so omejitvah v Sloveniji izidejo, medtem ko se nerazumljive številke z enotami odrinjene na z razporeditvijo ne ukvarjamo. Ocenimo, da stran. Vendar svetla prihodnost zahteva večji imajo najvišji potencial hidroenergija, biomasa, premislek. Zahteva številke, ne pridevnikov. sončna in vetrna energija. Ob trenutnih trendih elektrifikacije prometa, Koliko energije lahko dobimo iz vodnih virov? IoT, usihanju zalog fosilnih goriv in naraščanju Potencial vseh slovenskih vodotokov je 12 koncentracije CO2 v zraku lahko rečemo, da kWh/d/preb. Recimo, da ne zajezimo vsega in je energetski preobrat neizbežen. Nujno je pridobimo 10 kWh/d/preb. s HE. To pomeni premisliti, kako pridobivati energijo prihodnosti zajezitev vseh večjih vodotokov, razen zgornjega – zadostiti potrebam porabe brez razgretega dela Soče – Mura je zagotovo všteta. ozračja. Vendar za kaj se odločiti? Izkoriščanje vetrne energije v Sloveniji je 8

primerno le na gorskih grebenih. Za 10 kWh/d/ preb. bi potrebovali 400 km2 površin, kar pomeni vse gorske grebene v državi, na katerih bi stalo 4000 vetrnic, njihovo umeščanje ni naš problem. Nadaljujmo z biomaso. Za proizvodnjo 20 kWh/d/preb. iz energijsko bogatih rastlin, npr. oljna ogrščica, bi potrebovali površino 3400 km2 njiv oz. dvakratnik vseh današnjih obdelovalnih površin. Njive bi porabljali v večini za pridobivanje energije, hrano bi morali pridelati drugje. Če namesto njiv uporabimo gozdne površine – lesno biomaso, bi potrebovali 7000 km2 gozda oz. večino slovenskih gozdov. Kaj pa sončna energija? Za proizvodnjo 20 kWh/d/preb. bi morali fotonapetostne celice namestiti na fotonapetostnem polju velikosti 280 km2 oz. tri četrtine površine občine Črnomelj. V primeru, da jih nameščamo na strehe, potrebujemo 83 km2 oz. vse strešne površine v Sloveniji, ki so obrnjene proti jugu (v smeri Sonca). Trenutno smo izčrpali vse potencialne OVE, manjka pa nam še četrtina proizvedene energije. Pa vendar niso OVE tako perspektivni, kot nam to predstavljajo. Ker smo se zavezali slediti nizkoogljični prihodnosti, dodajmo še eno jedrsko elektrarno, ki bo proizvedla 20 kWh/d/preb. na zgolj 1 km2. Sestavili smo enega izmed možnih energetskih načrtov, ki se izide v številkah, ne pridevnikih. Ta načrt ni predlog optimalne energijske mešanice in se ne ukvarja z ostalimi tehničnimi in družbenimi vprašanji. Za lažjo predstavo obsežnosti načrta si oglejte spodnjo sliko. Na kratko povzemimo. Če želimo energijo pridobivati z OVE, bomo morali 25 % in več ozemlja prekriti z njimi. Tukaj ogromen potencial pomeni ogromna površina. Verjamem, da je bralec prepoznal razliko med pridevnikom in številom z enoto ter pomembnostjo slednjega. Kaj se zgodi ob pomanjkanju številk? Poplava

norih znanstvenih nesmislov, kot je: »Izklopite polnilec za telefon, kadar ni v uporabi, saj vsaka malenkost šteje in rešili boste planet«. Ali res vsaka šteje? Če želimo rešiti planet, NE. Številke jasno povejo: »Če vsakdo malo prispeva, bomo malo tudi dosegli«. Velike spremembe zahtevajo velike premike. Kljub povedanemu se najdejo ‘vsakojaki’ poznavalci, ki trdijo, kako je prehod na boljše zelene vire energije in svetlejšo prihodnost tako enostaven. Kar je vse lepo in prav, ampak enostavno ne gre. Ne me narobe razumeti, sem za prihodnost z OVE, vendar sem tudi za računanje in mnenja, da nas lahko prehiter in nepremišljen energetski preobrat hitro pripelje v energetsko revščino in družbeno krizo. Za naravo in za ljudi pa ni nič slabšega kot bankrot. V bodoče bomo morali tehtno premisliti, kakšen planet želimo in drastično spremeniti svoje navade. Taka tranzicija mora biti narejena premišljeno in s participacijo vseh državljanov. Potrebno bo zamenjati besedo ‘ne’ z ‘DA’, prevzeti odgovornost in se začeti pogovarjati v številkah, ne pridevnikih. Mogoče se na koncu izkaže, da bo ta energetska revolucija zabavna in poučna. [Povzeto po: David J. C. MacKay. Trajnostna energija – brez razgretega ozračja. Dostopno na: http://www.en-lite.si/images/Trajnostna_ energija_tisk.pdf.]

V OČEH DIJAKA: Zelena generacija Pripravil: Miha Babič

Ob cestah zasajena drevesa, na vsakem vogalu pisani ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov, parki, ki razbijejo monotonost, ki jo povzroča ves beton, zeleni balkoni stolpnic z letnimi vrtovi, nič prilepljenih žvečilnih gumijev na pločnikih. Po vsem tem in še čem več se danes razlikujejo mesta po celem svetu in s tem odsevajo tudi svoj gospodarski položaj. Na žalost je danes tako, da se s čistimi in naravi prijaznimi, trajnimi mesti srečujemo bolj ali manj le v razvitih državah, saj si lahko to privoščijo le-te, pa še to ne vedno, medtem pa nas med obiskom v slabše razvitih državah čaka onesnažena narava tako v mestih kot zunaj njih. Na ulicah polni koši smeti, če sploh so, okoli katerih pa je še za celo polovico koša odpadkov, ki zaradi slabše organizacije in njihovega nerednega odvajanja padajo v okolico in jih po možnosti veter odnese na cesto, bližnji ali celo daljni travnik, reko ali pa kar na vrt pred našo hišo, kar bi bilo najbolj pošteno. Tako sem nedolgo nazaj med vožnjo opazoval reko, kako se je na vsakih nekaj metrov nalagala umazanija zaradi človekove malomarnosti. Reka je bil sprva globoka in hitra, sčasoma pa je njena globina upadala in tudi hitrost se je zmanjševala. Točka, pri kateri pa sem ostal brez besed, pa je bil okljuk reke, kjer se je na notranji strani, kjer se reka skorajda ustavi, nabral cel kup smeti. Poleg tega sem se peljal v smeri proti mestu in bližje sem bil mestu, več smeti sem lahko zagledal v reki. Nisem si ustvaril najboljšega mnenja o mestu in prav sem imel. Moje prepričanje, da niti ljudem niti državi ni mar do čistega okolja, pa je bilo, ko sem v mestu opazoval malega fantka, kako je sedel na stopnicah sredi tržnice in jedel bombone. Bil je ravno pri koncu, in ko še ni pospravil zadnjega, je že vrgel vrečko predse, ki jo je odpihnil veter. Bil sem šokiran in nisem vedel, ali naj stopim do njega in mu rečem, naj pobere vrečko ali jo naj poberem sam in mu jo prinesem nazaj, da se prepričam, ali je to storil zavestno. Nič nisem storil, le stal sem tam in gledal fantka, ki je zadovoljno sedel in se sladkal, in

vrečko, ki jo je nosilo naprej po ulici in se je izgubila med ostalimi smetmi v zatišju vetra. Bil sem jezen na otroka, vendar sem se hitro zamislil. Otrok je bil praktično nedolžen. Malo bitje, staro nekaj let, živi po enem izmed načel narave in to je učenje z opazovanjem in posnemanje. Vseeno sem si rekel, da bi moral pobrati tisto vrečko, nato pa sem pomislil, da ni tolikšen problem pobrati smeti in očistiti mesto, veliko večji problem je resocializirati vse te ljudi, ki živijo v mestu in jim ni mar za njihove potomce, naslednje generacije, ki se bodo vzgajale in odraščale v istem umazanem okolju, kot so oni in jim ne bodo smeti vse okoli njih nič nenavadnega. Kot sem že rekel, imajo slabše razvite države veliko večje probleme z varovanjem okolja in narave in jih čaka še dolga pot, vendar lahko tudi v razvitejših državah še vedno srečamo letake, ki prebivalce vsakodnevno ozaveščajo za ločevanje odpadkov in trajnostno gospodarjenje. V slabo razvitih državah s težavo govorimo o ekološki zavesti. Ekološka zavest se dotika porabnika s strani njegove seznanjenosti s problemi naravnega okolja. Pomeni posameznikovo zaznavanje, dojemanje problemov okolja, zavedanje njihovega obstoja, ki ga morda navdaja z zaskrbljenostjo ali celo z občutkom pripravljenosti, da sam prispeva k njihovemu reševanju. V nasprotnem primeru pa bi lahko v razvitih svetovih že govorili o ekološki odgovornosti, ki je širši od pojma ekološka inteligenca. Ekološka odgovornost ali ekološko odgovorno vedenje pomeni, da se porabnik ne le zaveda problemov okolja in izraža pripravljenost pomagati pri njihovem obvladovanju, ampak se tudi resnično obnaša v skladu z zahtevami naravnega okolja, vendar se moramo zavedati, da je pot od enega do drugega pojma naporen in zahteva veliko časa in truda. Vedno so mi bila všeč čista in urejena mesta. Ta sem najrajši obiskoval in še rajši se vračal. Poskrbimo, da se bomo veseli vračali domov in bili ponosni na okolje, v katerem živimo. Bodimo ekološko odgovorni.

Milenijci Pripravil: Jaka Šikonja

Med milenijce ali generacijo Y spadajo ljudje, rojeni med približno 1980 in 2000, in so nasledniki generacije X. Tako mednje spada tudi belokranjska mladina. Zaradi skupnih zgodovinskih in socialnih okoliščin, kot so odraščanje v obilju, tehnološki razcvet in permisivna vzgoja, imajo milenijci posebne osebnostne lastnosti. Na splošno velja, da so narcistični, težko vodljivi, nezbrani, leni in mislijo, da si zaslužijo privilegije ali posebnega ravnanja. Hkrati si pa želijo uživati življenje, pustiti svoj pečat pri razvoju človeštva in dati življenju globlji pomen. Trenutne vrednote so večinoma posledice vzgoje, med katero posameznik dobi občutek za to, kaj je prav in kaj narobe. Z razvojem družbe smo se premaknili z zgolj preživljanja h kvaliteti življenja. Otroci so imeli vse več prostega časa za igro, vse manj pa so bili potisnjeni k zgodnjemu opravljanju delovnih nalog. Starši so želeli omogočiti svojim »princeskam« in »princem« čim ugodnejše otroštvo s čim manj omejitvami, z blago starševsko avtoriteto in nekaznovanjem slabih oblik vedenja. Tako otroci niso dobivali dovolj informacij od avtoritet o tem, kaj je prav in kaj narobe, ampak so se ravnali po občutku, kaj je ugodno in kaj neugodno. Otrok pri taki socializaciji ne razvije svoje vesti in moralnega kompasa. Z odraščanjem starši začnejo skrbeti za to, s kom se otrok druži in kakšen je v primerjavi z drugimi, ne pa z njegovo osebnostjo. Želja vsakega starša je, da je njihov otrok uspešen. In če bo uspešen, bo zadovoljen. Nekateri pa pozabijo na želje svojih otrok in gledajo bolj na svoje zadovoljstvo. Tako jih vpisujejo na razne dodatne tečaje že pri nižjih starostih, v dobre šole, jim delajo domače naloge, se borijo za dobre ocene in če se pojavi kje kakšna slaba, pritiskajo na učitelje in tožijo celotne šolske sisteme, ob tem pa tolažijo svoje otroke, da ni njihova krivda in da so še vedno »posebni« in »izjemno nadarjeni«. Potem je tukaj

še vrsta priznanj in odličij, ki jih podeljujejo zgolj za udeležbo na tekmovanju, kjer se nagradi tudi zadnja mesta. S tem otroci dobijo napačne signale in začnejo misliti, da so posebni in da si že z izkazanim manjšim trudom zaslužijo nagrado, medtem ko ne razumejo realnega sveta, saj za vse neugodnosti poskrbijo starši. Povrh zgrajene lažne oblike resničnosti pa so milenijci postavljeni v obdobje tehnološkega razcveta. Mladi iz tega obdobja so odraščali z raznovrstnimi tehnološkimi napravami, ki nam omogočajo hitro komunikacijo, dostop do prevelike količine informacij in prek katerih vstopamo v navidezni svet. Potrjeno je, da se ob uporabi socialnih omrežij, igranju igric v možganih sprošča dopamin, hormon, ki deluje na naše možgane in zaradi njega se počutimo dobro, tako kot pri pitju alkohola, kajenju ali seksu. To pomeni, da je močno zasvojljivo. Edina posebnost je, da uporaba socialnih omrežij ni nadzorovana, torej ni npr. starostne omejitve, in ni smatrana kot vrsta droge ... Otroci v odraščanju bodo tako vsakič, ko jih bo svet pustil na cedilu, posegli po dozi dopamina, ki jo dobijo od všečkov, sporočil in drugega, namesto da bi se spopadli s problemom. Zdaj tako vzgojenega posameznika, ki se ravna po občutku ugodja, je poseben v svojih očeh in nima mehanizmov za spopadanje s stresnimi situacijami, postavimo na trg dela. Ni čudno, da so milenijci pri delodajalcih videni leni in nezainteresirani za delo, ko pa po svoje niso za to nič krivi. Ironično je, da jih obtožuje ravno tista generacija, ki je bila zadolžena za njihovo vzgojo. Kljub temu se bodo morali delodajalci sprijazniti, da bo ključno zaposlovanje milenijcev, saj bodo ti postajali vse večji delež aktivnega prebivalstva. Zavedati se moramo, da obstajajo med milenijci posamezniki, za katere ne velja napisano in so bolj podobni predhodni generaciji X, zato ne moremo vseh metati v enak koš. Delodajalci pričakujejo čim več delovnih

izkušenj, čeprav je finančna recesija iz leta 2008 povzročila zgodovinsko visoko brezposelnost med mladimi, ki so se začeli zatekati k študentskemu delu in neplačanemu, prostovoljnemu delu. Tako pri milenijcih opažamo najvišjo stopnjo prostovoljstva, saj pri raznih društvih, organizacijah iščejo nove izkušnje in osebno rast. Ne zavedajo pa se, da delo mladih v prostovoljnih organizacijah ni isto kot prava zaposlitev, saj tam delaš nekaj, kar ti je ljubo in v večini primerov (ne velja pa to za vse organizacije) ni kazni, če zaupane naloge ne opraviš. Velikokrat velja, da lahko izstopiš v vsakem trenutku in vodje ne obravnavaš kot močne avtoritete. Prednosti prostovoljnega dela pa so, da te nauči dela v timu in komunikacijskih veščin ter razvija tvoje kritično mišljenje. Težava pri študentskem delu je, ker študenti opravljajo v veliki večini dela, nepovezana z njihovo izobrazbo ali s pretiranim veseljem, temveč zaradi dodatnega zaslužka, pri čemer so še nizko plačani. Vrednote milenijcev na delovnem mestu so tako kot oni sami posebne. Konstantno iščejo nove izzive, vendar se starih hitro naveličajo, želijo delo z namenom, so optimistični glede kariere in nimajo strahu pred avtoriteto. So bolj individualisti in močno jim primanjkuje lastne iniciative, to pomeni, da si brez navodila ne najdejo dela, čeprav je to skoraj postavljeno prednje. Za novo delovno mesto imajo visoka pričakovanja, so močno motivirani in pripravljeni delati tudi več kot 40 ur na teden, a kaj, ko jim motivacija hitro upade. Zaradi vzgoje želijo »biti čim bližje koritu«, torej zahtevajo redno komunikacijo z nadrejenimi in hitro napredovanje, vendar nimajo izkušenj s težjimi izzivi. Po drugi strani so milenijci najboljše izobraženi glede na predhodne generacije in zmožni hitrega učenja, so tehnološko napredni in imajo pozitiven odnos do sprememb. Če združimo visoko začetno motivacijo, optimizem, pripravljenost delanja nadur, visoko izobraženost in tehnološko pismenost, dobimo zelo obetavnega zaposlenega. Vendar

se bodo morali delodajalci bolj ukvarjati z vzpostavljanjem dobrih odnosov med njimi in starejšimi zaposlenimi in z vzdrževanjem njihove motivacije, pri čemer jih bo vodil osebnostno močan vodja, ki ne bo sprejet kot avtoriteta samo zaradi naziva. Ker so milenijci navajeni na takojšnjo nagrado, kar pride z npr. uporabo socialnih omrežij, se bodo morali priučiti, da je zadovoljstvo z delovnim mestom in navsezadnje svojim življenjem povezano z dolgotrajnim in mučnim delovanjem na posameznem področju, ki ga dobimo šele po več mesecih ali letih trdega dela. Hkrati bo treba odmisliti našo »posebnost« in postati timska oseba, ki bo prispevala k vzdušju v podjetju in se sprijazniti s tem, da ni nagrade za zadnja mesta in slabo opravljeno delo. To bolj velja za delavce, ki opravljajo intelektualno zahtevnejše delo ali delo, ki jim ugaja, in se trudijo za razvoj kariere na tem področju. Težje bo motivirati delavce, ki jim je delo samo sredstvo za preživljanje in le z muko opravljajo svoje delo, takšni so najbolj motivirani z dvigom plače. Če milenijci ne bodo našli pravega zadovoljstva v življenju in bodo do vsega v življenju ravnodušni, bodo postali zombiji, ki zgolj živijo in nikoli ne dosežejo osebne sreče.

Veš, poet, svoj dolg? Pripravila: Hana Begić

Z zadnjimi dihljaji se boriva in streljava drug v drugega, dokler izčrpana ne padeva na tla. Tako blizu, da trčiva drug drugemu ob kolena. A med nama je tisoče barikad, na tem bojišču, kjer krogle že dolgo švigajo v prazno, kjer ni več kaj ubiti. Pogledava naokrog in ugotoviva, da nisva na bojišču, temveč pokopališču. Dva hladna spomenika nečesa davno živega.

Pišem te verze in gledam, kako se pred mojimi očmi razprostirajo slike. Tvoji lasje, oči in ustnice. Z rokami lovim kapljice medu, ki kapljajo z njih. Srce se mi je povzpelo v grlo in duši me, ne da mi dihati. Vse neizgovorjene besede, ki gorijo v meni, dokler jih ne izbljuvam in sežgem slike, sežem do korenin.

Želim si, da bi prišel nekdo in prižgal svečo. Gorela bi in gorela in nama bi bilo lažje, ker ne bi bila edina, ki sta se porabila.

A vedno zrastejo nove. Moj plamen jih spremeni v pepel in ponovno se povzdignejo, lepljive in sladke od medu. Posipam jih z grenkobo časa in pokrijem z novimi slikami, a med s tvojih ustnic kaplja kar naprej. In jaz, poražena sklonem roke k sebi in gledam, kako se pred mojimi očmi razprostirajo slike.

MKK napovednik

oktober

7AM + Bine 07.X. RŠ Klubski maraton: [hardcore / elektronika] 14.X. Punčke + Pankrti

[Stožice warmup]

20.X. International evening: Makedonija 21.X. Darla Smoking

[DUB]

28.X. Klubski večer

december 16.XI.

Matter + SEF + Klinci [RAP]

24.XI.

Bro Pridržujemo si pravico do spremembe programa, program je del projekta MC BIT Koncertni cikel MKK BK 2017. Projekt je sofinanciran s strani ministrstva za kulturo, Občine Črnomelj, urada 15 za mladino in KBŠ.

Družba: Aktivna pasivnost Pripravila: Neža Steiner

Pravijo, da je družba jedro vsake države, vsake civilizacije, mednarodne skupnosti, tega sveta. Družba ima pomembno vlogo v državi, če izkoristi svoj potencial, ki ga ima, seveda. Neštetokrat sem prebrala v časopisih kakšen preobrat v določeni zadevi je pomenila mobilizacija družbe – protesti proti zakonu, boj za pravice, za enakopravnost, neodvisnost...Dandanes pa se vprašam, ali družba v naši državi sploh še obstaja? Slovenska družba, ljudje, ki jo gradijo, so postali pasivni. Vsak se drži svoje rutine, se giblje v okolju, kjer je najbolj sproščen. Vedno hodi v desno smer, ker je tako navajen. Nikoli ne gre v levo, ker bi to pomenilo, da bi moral spremeniti svojo rutino. Zakaj bi jo spreminjal, če vse teče kot po maslu? Zakaj bi se izpostavljal, če to ni nujno? Bojimo se spregovoriti naglas. Raje se držimo v ozadju in ohranjamo status qou.

tiru. Ne rečem, vsak spregleda kakšno novico, ampak največja rak rana je, ko se posamezniki kljub temu ne pozanimamo, da bi vsaj malo vedeli o temu. Niti referendum nas ne prisili, da se seznanimo s tematiko. To je pasivnost v najhujši obliki. V redu, ne greš glasovati iz protesta, ker tako pokažeš svoje nezadovoljstvo z delovanjem političnega vrha v državi. Nikakor pa ne moreš reči, da te to enostavno ne zanima, ker potem si vzameš pravico, da še karkoli komentiraš, ko ti kaj ni prav, saj si imel priložnost, da pokažeš nestrinjanje in se upreš, vendar tega nisi izkoristil. Bo enako pri predsedniških volitvah? Se bomo dan prej spraševali, kdo so sploh kandidati poleg Damjana Murka, ki podporo išče na način “Daj mi podpis in dam ti en liz”. Za Boruta Pahorja bomo vsi vedeli zaradi njegovega Instagram profila seveda. Enako je bilo pri ameriških predsedniških volitvah – gif-e o Trumpu smo vsi opazili, njegova stališča do Ta pasivnost je prišla do te stopnje, da nas niti ne reforme ameriškega zdravstvenega sistema, pa zanimajo aktualne novosti, ki jih lahko vidimo in nas seveda ne zanimajo. slišimo na televiziji, v medijskih člankih, na radiu. Nedavno nazaj je bil referendum o drugem Na ulici lahko vstavim človeka in ga vprašam, tiru. Projekt, ki ga slovenskim vladam ni uspelo koga ima najraje pri seriji Game of Thrones. izpeljati od 90. let naprej, zato so to odgovornost Začela se bo debata o tem, zakaj so Lannisterji prenesli na nas državljane. Na državljane, ki pokvarjeni in zakaj bi Jon Snow ali Mati zmajev sploh nimajo ideje, o čem se gre. Kaj pa sploh morala sedeti na prestolu. Ko bi le tako vneto je drugi tir? Veliko ljudi je prvič slišalo o drugem debato začeli o drugem tiru. Iz nadaljevanke 16

lahko povlečemo korelacijo z današnjo družbo -- ko se vsi med sabo kregamo, spopadamo tako ali drugače, opozarjamo na razlike in ne na podobnosti med seboj, vladajoča elita sprejema zakone in vpliva na blagostanje družbe, mi pa tega niti ne opazimo.

Po drugi strani pa se pojavlja trend, da tiste, ki se izpostavljajo takoj klasificiramo v določene skupine, ki jih sami vidimo kot negativne. Če ženska preglasno zagovarja sebe ali svoje stališče, takoj rečemo “spet te feministke”. V spontani debati, nekdo pove svoje mnenje, ki je podkovano s tem, da področje zaradi službe ali osebnih preferenc dobro pozna, in se mu očita, da “se dela pametnega”. Kje je srednja meja? Še vedno morajo ostati tisti “bolj glasni”, zato da iz zimskega spanca prebudijo ostale. Če bi večina družbe tako zagreto zagovarjala svoja stališča, enostavno zahtevala več, bi bil svet veliko lepši. Veliko vprašanj, a malo odgovorov. Smo ovce, ki hodijo v vrsti in sledijo pastirjem. Pot, ki so jo izbrali pastirji pa velikokrat ni najboljša. Ampak dokler nobena ovca ne razmišlja o drugih poteh, bomo prepuščeni volji drugim.

Novice nas sploh več ne šokirajo, razen o terorističnih napadih. Pa še to je postalo za marsikoga preveč passe. Kaj bi se moralo zgoditi, da bi se družba zbrala in udarila po mizi? Ko se je bilo treba odločiti ali bomo sprejeli begunce ali pa bomo postavili žičnato ograjo, smo bili vsi glasni v pozitivni ali negativni luči. Zakaj tega ne naredimo pri vsakodnevnih zadevah? Zakaj ne zahtevamo več kot dobimo? Nas res več nič ne preseneti? Smo se tako vdali v usodo, ker mislimo, da se nič ne more spremeniti, da se nočemo več truditi? Želim si, da odgovor na to vprašanje ni pritrdilen, vendar me vedno bolj Lahko je pametovati, besede udejanjiti pa je prevzemajo pesimistične misli. nekaj povsem drugega. A zanimanje v svet okoli nas, ne vzame veliko. Samo mar nam je treba Seveda bi marsikdo rekel, da moramo ta ogenj biti. zagnati mladi. Na mladih svet stoji, kajne? Včasih se mi zdi, kot da družba misli, da bomo mladi rešili vse tegobe sodobne družbe, da bomo rešili vse grehe generacij pred nami. Ampak ta odgovornost ne leži samo na mladih. Je pa res problem družbe, če že mladi postajajo pasivni. Kakšna je slika prihodnosti, če mladi tavamo po svetu brez zagona? Se res tako bojimo postaviti zase in zavzeti lastno stališče? Zakaj ne uporabimo glasu, ki nam je bil dan? So res socialna omrežja iz nas naredila robote, ki se prodajajo za lajke z objavljanjem plehkih slik? Socialna omrežja so glavno zanimanje dneva za marsikoga, pa še vedno nas ne spodbudijo dovolj, da na njih delimo sporočilo, ki bo imelo nekakšen pomen in pustilo svoj pečat. Odraščali smo v dobi razvoja socialnih omrežjih, pa jih še vedno ne znamo izkoristiti v polni meri. Je lajk za lepo sliko res več vreden kot jasno in glasno napisati stanje na Facebooku o aktualni tematiki? 17

ŠTUDENTSKO ORGANIZIRANJE V SLOVENIJI Pripravila: Nina Miketič

Se kdaj vprašate, kako deluje KBŠ in ostali klubi? Kje dobimo denar, na podlagi česa obstajamo? V nadaljevanju boste izvedeli korenine KBŠ-a in splošnega študentskega delovanja v Sloveniji. ŠTUDENTSKA (ŠOS)

ORGANIZACIJA

SLOVENIJE

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je stanovska organizacija vseh slovenskih študentov. Zavzema se za uresničevanje interesov več kot 100.000 študentov slovenskih fakultet, akademij, visokih in višjih strokovnih šol ter visokošolskih zavodov v tujini. ŠOS združuje študentske organizacije univerz, samostojnih visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, študentske organizacije lokalnih skupnosti ter interesne oblike povezovanja študentov. Trenutno ŠOS vključuje Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani, Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru, Svet študentskih klubov in Študentsko

organizacijo Univerze na Primorskem. ŠOS sooblikujejo vse članice organizacije z imenovanjem in aktivno participacijo predstavnikov v organih ŠOS, hkrati pa ŠOS skrbi za uresničevanje študentskih interesov na lastni univerzitetni oziroma lokalni ravni. Prizadeva si vplivati na izboljšanje študijskih razmer, možnosti študija, socialnega položaja študentov ter razvoj obštudijskih in interesnih dejavnosti z aktivnim sodelovanjem pri oblikovanju nacionalne politike. ŠOS sestavljajo štiri različne entitete – Svet študentskih organizacij skupnosti (Svet ŠOLS), Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU LJ), Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP). Kot je opredeljeno v Študentski ustavi, Svet ŠOLS predstavlja in zastopa interese študentskih organizacij lokalnih skupnosti. Vsaka ŠOLS ima v Svetu ŠOLS enega svetnika. Zveza ŠKIS kot krovna organizacija študentskih klubov združuje

Figure 1 Shema študentskega organiziranja Študentske organizacije Slovenije. Vir: Zveza ŠKIS

več kot 50 % ŠOLS. Pod okriljem Zveze ŠKIS tako deluje 51 rednih klubov s statusom ŠOLS ter 6 pridruženih članic/klubov. Posamezni študentski klubi so razdeljeni glede na regije, kjer se nahajajo – 02 regija, 03 regija, gorenjska regija, dolenjska regija, primorska regija ter osrednja regija. Najvišji organ Zveze ŠKIS je Svet Zveze ŠKIS, ki ga sestavljajo vsi svetniki rednih članic Zveze (članic s statusom ŠOLS). Svet zveze ŠKIS predstavlja in zastopa interese članov Zveze ter študentskih organizacij lokalnih skupnosti.

Glavno poslanstvo Zveze ŠKIS je, da skrbi za smotrno delovanje študentskih klubov. Prav tako pa organizira svoje projekte kot samostojna organizacija. Na Zvezi deluje več kot 70 aktivistov, ki izvajajo projekte, pomagajo klubom in pripravljajo vsebine za študente. Zveza ŠKIS klubom omogoča praktično izobraževanje aktivistov, jim svetuje pri njihovem delovanju, rešuje morebitne težave, ter skrbi za povezanost klubov in mladih iz vseh slovenskih regij.

Preko priprave dokumentov, aktualnih in STRUKTURA ZVEZE ŠTUDENTSKIH KLUBOV relevantnih okroglih miz, tudi na lokalni ravni, SLOVENIJE (ZVEZE ŠKIS) Zveza ŠKIS skrbi za oblikovanje mladinskih politiki. Skupaj v okrilju ŠOS-a sodeluje pri pogajanjih Zveza ŠKIS se deli na politični in z vlado ter s socialnimi partnerji in sodeluje v operativni del. Politični del se ukvarja skupini za študentska vprašanja. Zveza ŠKIS se z mladinsko politiko sociale, kulture, kot članica Mladinskega sveta Slovenije uvršča športa, visokega šolstva, med najpomembnejše nacionalne projektne in izobraževanjem aktivistov ter izobraževalne institucije, ki zastopajo mlade v notranjimi in zunanjimi razmerji. Sem spadajo Sloveniji. štiri organi političnega dela Zveze ŠKIS: Svet Zveze ŠKIS kot najvišji organ Zveze in Klub beloranjskih študentov je torej del Zveze predstavniško telo ŠOLS, Glavni odbor, ŠKIS in ima status ŠOLS, spada pa v Dolenjsko Nadzorna komisija in Varnostni svet. regijo, v kateri so poleg KBŠ tudi Društvo novomeških študentov, Društvo študentov Upravni odbor je organ operativnega dela Brežice, Klub kočevskih študentov, Klub se ukvarja zlasti z informiranjem, podporo in posavskih študentov, Klub študentov občine pomočjo organom in članom Zveze ter izvedbo Trebnje, Ribniški študentski klub, Študentski samostojnih projektov. Znotraj Upravnega oz. klub Sevnica in Študentski klub Ptjeln (ki pa Glavnega odbora deluje Odbor za socialo in nima statusa ŠOLS). Finančna sredstva gredo zdravstvo, Odbor za visoko šolstvo, Mednarodni tako preko ŠOS-a, se razdelijo na ŠOU LJ, ŠOUM, odbor, Odbor za dijake, Odbor za izobraževanje ŠOUP in Svet ŠOLS – torej, na Zvezo ŠKIS in šele in Skupina za pravno pomoč. potem do posameznega kluba, ki dobi določen % sredstev glede na število študentov, ki jih Študentski klubi so tisti, ki se delujejo na zajema in na osvojene točke Kriterijev kakovosti lokalni ravni in se zavzemajo za dobrobit delovanja kluba (KKDK). študentov in dijakov. Pri svojem delovanju so avtonomni, hkrati spadajo v eno izmed regij. Zaradi izmenjave dobrih praks in z namenom izboljšanja svojega delovanja ter dotoka informacij so klub povezani v šest slovenskih regij. Te so oblikovane na podlagi zgodovinskega združevanja študentskih organizacij lokalnih skupnosti (ŠOLS) s posameznih geografsko zaokroženih delov Republike Slovenije, ter končno v Svet študentskih organizacij lokalnih skupnosti (Svet ŠOLS), ki predstavlja enega od štirih stebrov ŠOS. 19

hiĹĄa 20

ČRNFEST V FOTOGRAFIJAH Festival dobre glasbe, gledališča, smeha in otroškega rajanja smo letos znova pripeljali do konca v stilu svojega slogana “dobro za vse”. Skozi dvotedensko dogajanje se je zvrstilo 5 koncertov, na katerih je nastopilo 15 izvajalcev iz Slovenije in tujine. Dve otroški predstavi sta napolnili grajski atrij z otroškim rajanjem, ponedeljkovi kulturni večeri za odrasle so popestrili konec poletja, torkovi stand-up večeri so bili polni nasmejanih obrazov in KBŠ gledališka predstava je enostavno navdušila.Festival je obiskalo okoli 5000 ljudi, ki so domov zagotovo odšli polni novih vtisov in dobrih občutkov. Jubilejni Črnfest nam je dal še dodaten zagon in navdih. Za naslednje leto vsekakor obljubljamo, da bo festival še naprej »dober za vse«.

Magnifico: »Definitivno je moja duša v Beli krajini mirna in srce toplo.« Pripravila: Darja Vukčevič, Foto: arihv KBŠ

Robert Pešut – Magnifico. Sin belokranjske matere in srbskega očeta, belokranjski rojak, slovenski glasbenik, pisec balkanskih »ljudskih« pesmi in glasbeni svetovljan. Vsem nam je zaigralo srce, ko smo slišali, da končno prihaja tudi na »domače odre«, in sicer v sklopu težkopričakovanega jubilejnega Črnfesta. Tako sem izkoristila ta trenutek, da ga povprašam o njegovem doživljanju Bele krajine. Magnifico se je z ekipo v staro mestno jedro Črnomlja pripeljal naravnost iz Sarajeva, kjer je gostil na premieri serije Senke nad Balkanom, za katero je tudi napisal glasbo. V Črnomlju jih je pričakala pečenka, ki so se je lotili z žarom v očeh in kar brez pribora. Po pohvaljeni večerji se vsedeva, Magnifico si prižge cigareto in začneva z intervjujem …

Imate kakšno zanimivo anekdoto iz Bele krajine?

Marsikaj. Moja mama je iz Bele krajine, to pomeni, da imam po njeni strani tukaj velik del familije. To pomeni tudi, da sem velik del otroštva preživel tukaj. Ne samo, kadar smo šli s starši, ampak tudi samostojno sem hodil sem. Tukaj sem imel svojo ekipo, prijatelje s katerimi smo pohajkovali. Od Jankovičev, od koder je moja mama, do Prilišča in vse okoli … do Metlike. To je bil nek naš bazen, kjer smo osvobajali in zapirali marsikatero gostilno.

Kaj pa mladi?

V spominu mi je ostala ena stvar. Da je obstajala ena razlika med tem, kadar sem bil tukaj in kadar sem bil v Ljubljani. Tukaj so me smatrali za »muškega«. (smeh) Že v sedmem, osmem razredu sem bil jaz za svojo staro mamo »muški«. Dobil sem rakijo na mizo in tudi tretiran sem bil kot odrasel moški. To mi je dalo silna krila in en dober občutek, ki ga v tistih letih najbolj rabiš. Pa še en občutek svobode je bil, da smo praktično počeli vse kar smo se spomnili. Nihče ni kričal na nas, ali pa nas zmerjal, če smo kakšno »pizdarijo« naredili. Smatralo se je, da se to pri teh letih nekako spodobi.

Obstaja kaj kar v Beli krajini pogrešate? Gospod Robert, vsem je znano, da vam Bela krajina ni tuja. Vsi pa ne vedo točno, kaj je Nič ne pogrešam, rad bi samo… res bi rad, da tisto kar vas veže na Belo krajino. ljudje čim več v šolo hodijo. To pogrešam recimo.

Na kaj se spomnite ob misli na Belo krajino? Morda zato, ker sem že v letih, ampak res na pečenko najprej pomislim. Recimo ena od stvari. Več slik se mi naenkrat pojavi. Mogoče je najbolj izrazita pečenka.

Mladi so okej. Mladi so vedno okej. Željni znanja in doživetij, gredo na faks. Želim si, da bi našli tudi svoj razlog, da bi ostali tukaj, čeprav vem da to ni enostavno. Ampak mislim da je kapaciteta tukaj velika, stvar pa je ali to znaš videt. Če pa to hočeš videti, moraš najprej malo iti okoli, šolati se. »Škola, škola i škola. Samo pamet!« Si predstavljate, da bi kdaj živeli tukaj? O velikokrat si predstavljam. Držalo me je že, da bi si kupil ali zgradil nekaj, ampak sem preveč len, da bi to potem res naredil. Tako da prihajam še vedno samo občasno. Zlahka bi tukaj živel se mi zdi. Ampak se mi to samo zdi ne, nisem še probal. Lahko bi se zgodilo, da bi znorel po enem mesecu. To bi bil zame radikalen korak,

tako da neznam točno oceniti. Definitivno pa je okej. (smeh) Ni to pogoj, da bo zadeva dobro moja duša v Beli krajini mirna in srce toplo. »laufala«. Nasprotno, včasih zna biti zelo velika ovira. V najinem primeru … Dovolj sva stara, Je bila Bela krajina kdaj inspiracija pri da znava nekje potegniti neko ločnico med vašem delu? profesionalnostjo in prijateljstvom. Tako da mi paše z njim delati, njemu pa z mano se mi zdi. Seveda je bila. Nekako se mi zdi logično, da v sebi Postal sem osebni komponist njegovih filmov. brskaš in iščeš eno svojo originalnost v vesolju. (smeh) Vsak najmanjši odmik je še kako dobrodošel (na slovenski sceni)…Vso to slovensko nepoznavanje Bele krajine, temperamenta, vsega, mi je prišlo Charlatan De Balkan - kakšni so vaši vtisi zelo prav. Vsem je bilo to zanimivo. Hitro sem po izidu albuma? ugotovil, da imam nekaj kar ostali nimajo. Ja zdaj že lahko naredim nek rezime, kar se tiče Dovolj o Beli krajini, posvetiva se še vašim izdaje plošče v Sloveniji, na jugu in v EU. To je uspehom. Kako bi opisali ustvarjanje po Hir Aj Kam Hir Aj Go, kot kaže, mogoče moja glasbe za film Montevideo, bog te video! in najuspešnejša plošča. Z velikim veseljem smo sodelovanje z Draganom Bjelogrlićem? jo delali, zabavali smo se. In zadovoljen sem da je plošča tako uspešna. To je zame zelo Jaz sem zaradi Bjelogrlića postal filmski pomembno, ker sem na trgu. Torej če so moje komponist. V Sloveniji sem prej naredil samo stvari samo zanimive, ne pa tudi uspešne, je to glasbo za film Damjana Kozoleta Stereotip, kjer »en kurac«. Mora biti oboje. Ne more biti samo sem igral tudi glavno vlogo. Ampak to se mi je meni v zabavo… Če je pa še uspešna, sem vse zdelo samo tako… in »glumački« izlet in pisanje naredil. muzike za film. Bjelogrlić me je pa angažiral za dva filma. Montevideo 1 in 2 ter zdaj še za Kakšni so vaši načrti za naprej? serijo Senke nad Balkanom. Tako da z njim sem nekako postal filmski komponist. Midva Nimam jih, tako kot jih nikoli nisem imel. Moji sva si kul. On včasih še bolj od mene ve, kaj načrti segajo pet minut naprej. Ali pa še manj. lahko naredim, mi zaupa, jaz pa nekako njega Recimo to, da bom zdaj imel tonsko (smeh). razumem. Srčna prijatelja sva, kar ni vedno Imam obči načrt ja. Rad bi bil fit toliko, da lahko to kar počnem, počnem čim dlje časa. Evo, to bi rad. Kaj bi sporočili Belokranjcem? Rad bi da se čim več med sabo družijo, izmenjavajo mnenja, so pametni …To so enostavne stvari. Bela krajina je en biser tukaj, ki se ga Belokranjci včasih ne zavedajo … (Intervju je tako pri čistem koncu zmotil član Magnificove ekipe, ki ga je prišel iskati za tonsko vajo, mi pa smo v preostanku večera lahko uživali v ritmih Magnificove glasbe.) 25

Ljubitelji plezanja v centru Črnomlja dobili plezalno steno Pripravila: Darja Vukčevič

V sklopu občinskega projekta obvodne sprehajalne poti v mestnem jedru Črnomelj, je po novem tudi plezališče »SUHI MOST«. Člani Športno plezalnega odseka ŠPO PD Črnomelj so namreč z 90 urami prostovoljnega dela izpeljali čistilne akcije čiščenja kamnitega in betonskega dela »SUHEGA MOSTA« , uredili dostop do plezališča in pomagali opremljevalcu plezališča Matevžu Gradišku iz MR & CO. d.o.o. pri opremljanju in postavitvi smeri.

iz plezanja ter varovanja. Opremo lahko po dogovoru prinesejo člani ŠPO PD Črnomelj. Stena je primerna za plezanje tudi ob slabšem vremenu, saj je en del pod streho.

Član društva Jure Horvat je izpostavil: »Včasih sploh nisem bil pozoren na to, koliko opcij za plezanje v bistvu ponuja naša Bela krajina. Odkar plezamo, vedno iščemo neke nove površine, po katerih bi se dalo plezati. Če najdemo kakšno primerno skalo, škarpo si v glavi že predstavljamo in rišemo kam bi šla kakšna smer in kako bi se dalo najboljše izkoristiti samo skalo. Preden začnemo z deli preverimo, kakšna je sestava skale, dostop, če je nevarno, kdo je lastnik, ali je v območu Nature 2000, so prisotne ptice, ki prebivajo v steni itd. Če in ko dobimo vsa potrebna dovoljenja, šele začnemo z čiščenjem same stene.«

V sklopu projekta je v prihajajočih letih v načrtu še postavitev samostoječe nizke plezalne stene. Novo plezališče »Suhi most« je opremljeno v dolžini 24 m višine do 9,4m. Pod kioskom in velbom, pa je pod streho. Pri urejanju stene so članom ŠPO PD Črnomelj na pomoč priskočili PGD Črnomelj in PGD Tribuče s pranjem stene, Komunala Črnomelj z odvozom odvečnega materiala, Avtoprevozništvo Jože Žugelj s.p. z odstranjevanjem korenin, Frankovič d.o.o. z izposojo orodja in Martin Panjan s.p. s planiranjem peščene podlage.

Plezalno steno lahko torej, če imaš svojo opremo, uporabljaš kadar hočeš. Če želite, so lahko prisotni člani društva. Kontaktirate jih lahko na njihovi FB strani oziroma lahko za rokav pocukate kar koga od članov.

Če tudi tebe veseli plezanje in bi se želel Stena je namenjena vsem, ki jih veseli plezanje. pridružiti ŠPO PD Črnomelj, jim brez zadržkov Plezanje je na lastno odgovornost ob pogoju, piši na FB stran. da ima plezalec potrebno opremo in znanje

ČAS JE ZA JAVNI PROSTOR Pripravili: Martina Auguštin, Grega Drobnič, Polona Gorše, Klemen Beličič

Ali si tudi ti mnenja, da so ulice, trgi in parki v Beli krajini premalo izkoriščeni? Pa si hkrati mnenja, da bi lahko to stanje tudi izboljšali? Pa ne govorimo samo o izboljšavi infrastrukture in izgleda, ampak tudi o interakciji in zadrževanju prebivalcev na javnem prostoru. V zadnjem mesecu smo se študenti prostorskih študijev večkrat sestali in se strinjamo, da je potrebno spremeniti trend ne izkoriščanja javnega prostora v Beli krajini in s tem izboljšati njeno kakovost.

prometnimi strategijami za belokranjske občine bi širili pomen pešačenja po vsakodnevnih poteh in opravkih, kajti zaznavanje odprtega prostora z vidika pešca je mnogo bolj pestro in bogato, polno interakcije in raznolike komunikacije. Naše gibanje »Čas za javni prostor« se je že aktiviralo in kmalu boste lahko prispevali k boljšem javnem prostoru v Črnomlju. V mesecu oktobru, ki je mesec prostora, organiziramo razstavo in tri intervencije v prostoru. Razstavili smo pretekle študentske projekte, ki predstavljajo vizijo in potencial razvoja črnomaljskega prostora. Poleg tega bomo Opažamo, da so prebivalci Bele krajine do organizirali različne aktivnosti po mestu, ki bodo svojega javnega prostora zadržani in jim le predstavljale potencialno rabo različnih zelenih redko kdaj predstavlja prostor srečevanja površin. in zadrževanja. Da samo mesto živi pa je potrebna socialna interakcija. Javni prostor je Če si želite izboljšati kakovost javnega prostora že od nekdaj v mestu opravljal vlogo nosilca z nami, se nam pridružite na dogodkih, ki bodo razvoja. Je prostor v katerem najdemo bistvo podrobno predstavljeni na naši Facebook strani mesta. Trgi, ulice in parki se skupaj povezujejo »Čas za javni prostor«. Poleg tega bomo na v funkcionalno in doživljajsko celoto in določajo strani objavljali naše projekte in dogodke, ki jih sposobnost mesta za celovit razvoj. Javni mamo v planu in skušali ozaveščati o pomenu in prostor pa ne more delovati sam po sebi, brez pomembnosti javnega prostora. prisotnosti ljudi v njem. Verjamemo, da je medsebojno sodelovanje v prostoru pomemben temelj za uspešen razvoj Kot študenti, ki si želimo kakovosten javni v katerem vsi udeleženci prostora napredujejo prostor, bi radi na svoja videnja problemov skupaj in vsak na svojem področju. v prostoru opozorili in širili zavedanje med deležniki prostora. Poleg tega se bi radi s Špela Šuštarič, pozitivnimi pobudami in predlogi vključili Klemen Beličič, Ali si to ti? Iva Panjan, tudi v oblikovanje javnih površin. Z različnimi Polona Gorše, intervencijami (prostorskimi in socialnimi) v Grega Drobnič, Martina Auguštin, prostoru, pilotnimi projekti in začasnimi rabami bi prebivalcem skušali prikazati potencial teh prostorov. Tako se bi v lokalnem okolju dogajale izboljšave, ki izhajajo iz potreb in poznavanje lokalnega okolja s strani prebivalcev. Z aktivno soudeležbo prebivalcev Bele krajine bi nove ureditve prepoznali kot sebi lastne in do njih čutili večjo pripadnost, kar praviloma poveča skrb za te prostore. Skladno z novimi Celostnimi študent prostorskega načrtovanja

študentka krajinske arhitekture

študentka arhitekture

študent arhitekture

študentka krajinske arhitekture

PRIDRUŽI SE NAM!

Najkoristnejše informacije za bruce VIR: ŠOU Ljubljana

1. Kakšna je razlika med ponavljanjem in pavziranjem? Pri ponavljanju ima študent status študenta posledično tudi vse pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz statusa študenta (npr. delo preko študentskega servisa, štipendija, subvencioniran prevoz, bivanje, prehrana, ipd.). Pri pavziranju pa študent ostane sicer vpisan na fakulteto, vendar pa ta čas nima statusa študenta in tudi ne pravic in ugodnosti, ki izhajajo iz omenjenega statusa. Manjkajoče obveznosti lahko opravlja z dovoljenjem fakultete, vendar le proti plačilu. 2. Kolikokrat lahko ponavljam in kolikorkrat pavziram? Študent lahko zgolj enkrat na posamezni stopnji ponavlja letnik, pavzira pa lahko neomejenokrat. 3. Kaj je to »bonus«? Vsak študent ima pravico, da enkrat na vsaki stopnji ponavlja letnik ali se prepiše na drug študijski program. Tej pravici pogovorno pravimo »bonus«. V kolikor študent izkoristi svoj »bonus«, potem na tisti stopnji študija ne more več ponovno koristiti bonusa, prav tako pa se ne more vpisati v absolventski staž. 4. Kdaj lahko izkoristim absolventski staž? Absolventski staž oz. dodatno leto lahko študenti izkoristijo po zaključku zadnjega semestra. Dodatni pogoj za to pa je ta, da študent tekom študija na določeni stopnji ni izkoristil svojega bonusa, torej ni nikoli ponavljal letnika oz. se prepisal. Pri tem velja izjema za študente enovitih magistrskih študijskih programov. Ti namreč lahko enkrat tekom študija izkoristijo bonus, pa jim ne glede na to pripada še absolventski staž. 5. V primeru, da mi za vpis v višji letnik

zmanjka le kakšen izpit, kaj lahko storim? Študent, ki zaradi opravičljivih razlogov (npr. smrt v družini, dolgotrajne zdravstvene težave, sodelovanje v organih univerze, izjemne družinske ali socialne okoliščine, priznan status študenta s posebnimi potrebami, itd) ni uspešno opravili vseh obveznosti, ki bi jih moral za vpis v višji letnik, lahko zaprosi za izjemni vpis v višji letnik. Na pristojen organ fakultete mora podati prošnjo, v kateri natančno obrazloži, zakaj oz. zaradi katerega opravičljivega razloga ni uspel opraviti zahtevanih obveznosti. Vsa dejstva morajo biti podkrepljena z dokazi. Pristojen organ pa nato odloči o dovoljenosti izjemnega vpisa. 6. Kaj je to podaljšanje statusa študenta? Podaljšanje statusa študenta lahko izkoristi tisti študent, ki tekom študija zaradi opravičljivih razlogov ni uspel opraviti vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik. Statut Univerze v Ljubljani v 126. členu primeroma našteva takšne razloge: daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, starševstvo in status študenta s posebnimi potrebami, itd. V času podaljšanja statusa je študent ponovno vpisan v isti letnik, ima status študenta ter tudi vse pripadajoče pravice. Institut pride v poštev predvsem v primerih, ko je študent že izkoristil svoj »bonus«, kar posledično pomeni, da ne more ponavljati letnika. Kdor želi podaljšati status študenta mora na pristojen organ fakultete poslati prošnjo, v kateri natančno obrazloži razlog na podlagi katerega zaproša za podaljšanje statusa. Dejstva morajo biti podkrepljena tudi z dokazi. Organ fakultete nato presoja o utemeljenosti prošnje.

7. Študij, na katerega sem se vpisal, mi ni všeč. Kakšne možnosti za zamenjavo študijskega programa imam? Možnosti za zamenjavo študijskega programa je več. Najbolj pogost je prepis. Pri slednjem se študent izpiše iz študijskega programa, na katerega je v tistem času vpisan, ter se vpiše v 1. letnik drugega študijskega programa. To možnost lahko izkoristi le enkrat na posamezni stopnji (»bonus«). Postopek prepisa je sicer popolnoma enak prvemu vpisu na fakulteto. V enem izmed razpisanih rokov je potrebno preko spletnega portala eVŠ oddati vlogo za vpis, potem počakati na izid sprejemnega postopka in se na koncu (v primeru sprejema) še dejansko vpisati na izbrano fakulteto. Druga možnost zamenjave študijskega programa pa je prehod. Študent, ki se vpisuje po merilih za prehode, se za razliko od prepisa, ne vpisuje v prvi letnik drugega študijskega programa, temveč nadaljuje študij v višjem letniku sorodnega študija. Prehodi so možni le med programi, ki ob zaključku zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, ter med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica ECTS obveznosti. 8. Če že takoj na začetku študijskega leta ugotovim, da izbran študij ni zame, kaj lahko storim? Ko študent že takoj ugotovi, da izbran študijski program ne ustreza njegovim predstavam oziroma željam, potem je najbolje, da se do 15. oktobra izpiše. Na ta način se bo štelo, kot da nikoli ni bil vpisan, kar pomeni, da bo lahko tekom nadaljnjega študija še vedno lahko izkoristil svoj bonus. V naslednjem letu nato študent odda novo prijavo za vpis na izbran študij. Potrebno pa je vedeti, da študent z izpisom izgubi status študenta in posledično tudi vse pripadajoče pravice ter ugodnosti. Če študent ne želi izgubiti pravic in ugodnosti, ki izhajajo iz statusa študenta, potem pa je zanj bolje, da ostane celo leto vpisan na fakulteto, vendar pa v enem izmed razpisanih rokov odda prijavo za prepis na drug študijski program.

Posledica tega je, da študent tekom nadaljnjega študija na tej stopnji ostane brez bonusa. 9. Kolikokrat lahko opravljam posamezni izpit? Vsak izpit je mogoče opravljati petkrat. Pri tem so prvi trije roki brezplačni, za četrtega in petega pa je potrebno plačati. Poleg tega je potrebno za peti (komisijski) rok vložiti posebno prošnjo. 10. Ali moram biti prisoten na vseh predavanjih, vajah, seminarjih? Na fakultetah je predmetnik razdeljen na vaje, predavanja in seminarje, pri čemer vsaka fakulteta oz. profesor določi (ne)obvezno prisotnost pri določenem predmetu. Po večini fakultet je praksa takšna, da je prisotnost obvezna na vajah in seminarjih. Slednja so namreč najbolj pomembna, saj se imajo študenti možnost bolj intenzivno vključiti v študijski proces ter v praksi uporabiti svoja že prej pridobljena teoretična znanja (npr. izvajanje terenskih vaj, reševanje praktičnih primerov, laboratorijske vaje, ipd.). Na drugi strani so precej manj obvezna predavanja. ki temeljijo bolj na teoretičnem spoznavanju študijske snovi. Vendar se ureditev precej razlikuje od posamezne fakultete oz. od posameznega predmeta. 11. Na koga se lahko obrnem v primeru težav oz. nejasnosti? Večina fakultet ima vzpostavljen tutorski sistem, kar pomeni da ti je za vprašanja vedno na voljo nekdo iz študentskih vrst. Vsa vprašanja lahko tudi nasloviš na Študentski svet svoje fakultete. Poleg naštetega pa je študentom vedno na voljo tudi ŠOU info mail oz. ŠOU informativna linija v času uradnih ur, kot tudi Zavod Študentska svetovalnica, ki priskrbi odgovore na vsa pravna vprašanja povezana s študijem in študijem v tujini, prav tako pa nudi vsesplošno pomoč študentom v stiski. Kontakti: ŠOU info mail: info@sou-lj.si ŠOU informativna linija: 01/43 80 200 Zavod Študentska svetovalnica: 01/43 80 253 in info@svetovalnica.com

Gremo v Zambijo Pripravil: Matej Dragovan, Foto: osebni arhiv

Program Pota, ki deluje pod okriljem mladinskega informacijskega centra (MIC), vsako leto organizira 6 do 8 projektov mednarodnega prostovoljstva. Na projekt Zambija se je prijavilo šest prostovoljcev iz Slovenije starih od 19 do 23 let, med njimi sva bila tudi Belokranjca Sara Kavčič in jaz. Pred odhodom smo imeli nekaj skupnih vikendov, na katerih smo se pripravljali na enomesečno odpravo. Obiskovali smo več župnij po Sloveniji, med drugim tudi župniji v Metliki in Črnomlju in zbirali prostovoljne prispevke. Domačini iz Zambije so bili zelo hvaležni za vse podarjeno. Na enodnevno pot smo se odpravili iz zagrebškega letališča, preko Dubaja do Lusake, glavnega mesta Zambije. Nastanjeni smo bili v večjem mestu Mumbwa, ki je od prestolnice oddaljena dobri dve uri vožnje. Bivali smo v majhni hiši s tremi sobicami, kopalnico z WCjem in tušem z mrzlo vodo, spali smo na jogijih na tleh. Že prvo noč smo vsi prezebli na račun prepiha, kljub zaprtim oknom in vratom. V obdobju od maja do septembra imajo zimo brez padavin, dnevne temperature se gibljejo okrog

24 °C, ponoči pa padejo vse tam do 8°C. Naslednjih par dni je bilo bolj turističnih. Predvsem po zaslugi župnika, ki nam je želel pokazati vse znamenitosti in zanimivosti mesta in njegove okolice. Peljal nas je do vročih vrelcev, kjer izvira topla voda in so priljubljeno kopališče za otroke in mladino, pa tudi živina se napaja ob izvirih. Videli smo tudi jame in zatočišča med in pod skalami, kjer so se njihovi predniki skrivali pred divjimi živalmi in pred drugimi plemeni. Odšli smo tudi v turistično mesto Livingstone, popolno nasprotje videnega v Zambiji, znano po prelepih Viktorijinih slapovih, safarijih in raznoraznih živalskih parkih. Srečali smo predvsem veliko belcev in Azijcev, ki jih drugje po državi ni bilo videti. Celotna slika tamkajšnjih razmer in načina življenja se nam je izrisala šele ob obisku vasice, le 80 km stran od »domače« Mumbwe. Ceste ni bilo, vozili smo se po utečenih poteh po pokrajini in šele takrat sem uvidel, da je pri nas makadam premija. Problem je bil zaradi velikih lukenj in strug, ki jih je naredila voda v deževnem obdobju. Zato ne čudi podatek, da

smo za pot potrebovali kar 6 ur. Ob prihodu v vas so otroci začeli teč za avtom in kričati od veselja, prizori ki jih je skoraj vsak videl v kakšnem dokumentarnem filmu. Ljudje živijo skromno, ne poznajo zunanjega sveta, saj so praktično odrezani od njega, ni elektrike, z vodo se oskrbujejo iz nekaj kilometrov oddaljene reke, tudi avtomobilov nimajo. V vasi stojijo le revne hiške iz blata in slame ter skromna cerkvica, ki zgleda kot nekakšen nadstrešek, za klop pa so postavljene debelejše veje. Kljub revščini so domačini velikodušni in z veseljem ponudijo vse kar imajo. Za kosilo so nam pripravili pečene in posušene ribice, kuhano zelje, nekaj piščanca in njihovo tradicionalno jed nšimo, sestavni del vsakega obroka. To je nekakšna polenta, narejena iz zdroba bele koruze, razširjena po celotni Zambiji. Afrika je pustila velik pečat v nas, a smo tudi mi pustili svojega tam daleč na južnem delu poloble. Ko so domačini končno zbrali ves potreben material, ki so ga kupili z našim zbranim denarjem, se je delo lahko začelo. Skupaj smo pričeli z gradnjo in tudi zgradili nekaj učilnic za deklice, stare okrog 15 let, ki po »porodniški« ne pridejo nazaj v šolo. Njihovi vrstniki in sošolci napredujejo v višji razred, medtem ko bi se one mogle priključit mlajšim, zato jim je nerodno

in se ne vrnejo več v šolo. Posekali in očistili smo tudi precejšen prostor izza župnišča, kjer naslednje leto nameravajo zgraditi nov šolski kompleks. Domačini so se delu, za katerega jih je župnik prosil, na široko izogibali, saj je grmovje, natančneje cvetni prah strupen. Mi smo bili itak na začetku pogumni, »kao nam to nč ne škodi«, kmalu sva ostala samo še dva ter sekala in čistila travnik, a izpuščaji na koži, srbenje in žulji so bili neznosni in potrebno je bilo prekiniti delo, ki se je zavleklo na več kot en teden, saj nismo hoteli pretiravati tako kot prvi dan, ko smo vse do večera obžalovali svojo trmo. Otrokom in mladini smo pripravili večdnevni oratorij, z najrazličnejšimi delavnicami in športnimi aktivnosti. Obiskali smo tudi nekaj šol in vrtcev, ter sirotišnico, kjer smo otrokom razdelili barvice in papir, ki smo ga zbrali pred odhodom v Zambijo. Ta odprava mi je dala eno največjih življenjskih izkušenj do sedaj, mi odprla oči in spremenila pogled na svet. Je že res da je bilo naše delo kot kapljica v morju, a sem zadovoljen, da je naša pomoč vsaj malo pripomogla k izboljšanju življenja tamkajšnjih ljudi.

Športni dogodki na Črnfestu Pripravil: Darjan Spudič, Foto: arhiv KBŠ

Letošnji Črnfest je bil zaradi heterogenosti ponudbe športnih dogodkov primeren tudi za najbolj zahtevne športne navdušence. Športni turnirji in ostali dogodki, katerih vodilo je bil Fair Play, druženje in spoznavanje nekaterih nevsakdanjih organiziranih športno-rekreativnih aktivnosti, so bili izvedeni v treh dneh. Če smo na eni strani s pripravo dogodkov zaradi zagnane in marljive ekipe lahko zelo zadovoljni, smo na drugi strani pričakovali nekoliko množičnejši obisk. V soboto, 12. 8., je bil v popoldanskih urah izveden košarkarski turnir 3x3. Zaradi dežja smo turnir z Majerja preselili v telovadnico OŠ Mirana Jarca Črnomelj. Med seboj se je pomerilo 7 ekip. V nedeljo, 13. 8., je bil na kopališču v Podzemlju izveden turnir v Archingu. Prijavljenih je bilo kar 8 ekip, zato je turnir trajal nekoliko dlje kot smo pričakovali. Primerno vreme in ekipni duh sta dala strateški igri, podobni Paintball-u, v kateri se posamezniki pomerijo v streljanju z loki, dodaten naboj. V torek, 15. 8., je sledila predstavitev vadbe FIT ŠTUDENT = KBŠ ŠTUDENT, ki se je je po pričakovanjih udeležilo 8 oseb. V soboto, 19. 8., ko je bilo tudi staro mestno jedro zaprto za promet, smo izvedli turnirja v odbojki in tenisu. Turnir v odbojki je potekal v okviru Kolpa Beach tour turnirja dvojic v odbojki na mivki, in sicer za moške v Big Berry-ju na Primostku in za ženske v Podzemlju. V obeh kategorijah je sodelovalo 12 ekip. Turnir v tenisu pa je potekal v sodelovanju s TK Loka Črnomelj na igrišču v Loki. Udeležilo se ga je 21 oseb. V sodelovanju s Kolesarskim klubom Črnomelj je bilo izvedeno 12-urno kolesarjenje po Beli krajini. Udeležba je bila odlična, saj se ga je udeležilo okoli 40 kolesarjev.

primerjavi z vsemi ostalimi dogodki. Za otroke, ki so med tekmami počivali, so bile pripravljene športne igre. Čez dan je bilo na voljo igranje hokeja na odboj (Floorball) za otroke in mladostnike ter za najmlajše Črnfest dežela, Gusarska zabava in likovne delavnice. Popoldne so potekale predstavitve lokalnih športnorekreativnih organizacij. Pri Piccolu je potekala košarkarska delavnica v sodelovanju s KK Kolpa Črnomelj. Svoje delovanje pa so na Ulici Staneta Rozmana mimoidočim predstavili tudi belokranjski skavti, Gladiator Gym (Muay-Thai trening), monociklisti in Šola zdravja. Oviratlon je predstavljal zaključni športni dogodek. 10 zahtevnih postaj, ki so bile postavljene v starem mestnem jedru, na mostu čez Lahinjo in na igrišču na Majerju, so najhitrejši tekači premagali v petnajstih minutah. Izvedba oviratlona je bila tekoča, postaje so predstavljale ravno pravšnji izziv za sodelujoče, vse skupaj pa sta popestrila tudi gasilska brizgalna in deževno vreme. Z izvedbo športnih dogodkov smo letos še enkrat dokazali, da šport z roko v roki s kulturnim programom obogati festival Črnfest. Še posebej so bili zaradi tega zadovoljni zmagovalci turnirjev, za katere so bile pripravljene nagrade, poleg majic so jim bile podeljene tudi vstopnice za koncerte.

Dopoldne je v starem mestnem jedru potekal turnir v malem nogometu na odboj. Po povabilu se ga je udeležilo 7 ekip (NK Kolpa, NK Bela krajina in PGD Dobliče). Turnir je predstavljal glavno atrakcijo v 32

Dogajanje v Semiču: Gremo v akcijo! Pripravil: Miha Ivanetič

Pogled na poletje ob njegovem zaključku nam pogosto daje občutek, da ga sploh ni bilo ali pa, da je minilo hitreje kot kateri koli drugi letni čas. Pa vendar od njega ostanejo spomni, trenutki in ljudje, ki so tako ali drugače zaznamovali vroče dneve in dolge poletne večere. V Semiču je tako že tradicionalno športno poletje mladim ponujalo možnost, da so svoj prosti čas aktivno preživljali ob športu in dobri družbi. Športni večeri na igrišču osnovne šole in v športni dvorani Partizan so se zaključili v petek 25. avgusta s koncertom, ki je potekal v sklopu 23. semiške ohceti. Na koncertu, ki so ga pripravili organizatorji športnega poletja, ŠD Partizan, se je zbralo veliko mladih in uživalo ob zvokih skupine Queen real tribute in domačega ansambla Mladi Belokranjci. Jesen prinaša začetek novega šolskega in študijskega leta. Dijaki in študenti se podajamo novim izzivom naproti in začenjamo kovati načrte za prihajajoče leto. Med vsemi šolskimi in študijskimi obveznostmi se zagotovo najde prosti čas, ki si ga tako ali drugače dopolnimo z različnimi aktivnostmi. Nekateri se najdejo na področju športa, drugi pri delu z mlajšimi, v gledališču, glasbi in še kje. Vse te aktivnosti, ki dopolnjujejo naš prosti čas so odlična popotnica za življenje. Veliko mladih je priložnost za udejstvovanje našlo v različnih organizacijah, kjer lahko razvijajo in krepijo svoje talente. Zagotovo pa obstajate tudi taki, ki imate želje in ideje vendar še nimate podpore, ki bi vam lahko pomagala pri uresničevanju le teh. Kulturni center Semič je zavod, ki je v naši občini zadolžen za podporo in delo z mladimi. Mladim s svojimi aktivnostmi, sredstvi, tehniko in prostori omogoča, da razvijajo svoje ideje in talente izkoristijo v kar se da pozitivni smeri. Rezultat podpore mladim, ki jo daje KC Semič je bila septembrska premiera prvega belokranjskega muzikala, ki so ga ustvarili dijaki in študenti iz celotne Bele krajine pod vodstvom Ane Vrlinič.

Ana je svojo idejo o muzikalu začela snovati že v začetku leta, ko je k sodelovanju povabila mlade, za pomoč pri produkciji pa je prosila KC Semič in skupaj jim je uspelo semiško dvorano napolniti do zadnjega kotička. To je samo ena izmed mnogih zgodb, ki so nastale iz idej mladih Belokranjcev. Odlično priložnost za uresničevanje idej vsem dijakom in študentom ponuja tudi Klub belokranjskih študentov, ki mladim omogoča udejstvovanje na področju športa, kulture, glasbe, videa in številnih drugih. KBŠ želi k sodelovanju pritegniti čim več mladih in jim omogočiti dopolnjevanje njihovega prostega čas. Pred nami je jesen, ki prinaša vse daljše večere. Povabljeni smo, da jih izkoristimo za obiskovaje različnih dogodkov, ki bodo potekali na območju občine Semič in po celotni Beli krajini. Vsi tisti, ki bi radi še bolj intenzivno napolnili svoj prosti čas povabljeni, da se najdete v kateri izmed organizacij, ki vam bo omogočala aktivno preživljanje prostega časa. Posebno povabljeni vsi šokci, da se pridružite Klubu belokranjskih študentov in svoje talente uporabite in razvijete v različnih sekcijah, ki jih ponuja naš klub.

Dogajanje v Metliki Pripravil: Jaka Virant

Mladina je sorazmerno nov koncept družbenih znanosti in se veže na petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so se začenjali uveljavljati pop idoli naših staršev (Elvis Presley, The Beatles). Takrat ni šlo zgolj za razvoj popularnih, svetovno razširjenih mladinskih kultur ampak predvsem za uporništvo mladih, ki se niso več slepo podrejali obstoječim miselnim sistemom temveč so poskušali razviti nov pogled na svet, ki je drugačen od sveta odraslih. Začela se je mladinska aktivizacija, mladi so začeli razvijati posebne organizacije, svojevrstne umetniške – predvsem glasbene – zvrsti, modo in so prav na vseh področjih hoteli uveljaviti svoj glas, spremeniti svet na boljše. Če usmerimo pogled na manjšo skalo, na našo bivšo skupno državo, je ta uporniški element v sedemdesetih letih prevzela PUNK subkultura. Punk generacija je zavračala utečene družbene vzorce, povezovala mlade na prepovedanih koncertih, izdajala plošče z zelo sporno, tudi protidržavno, tematiko, oblačila se je popolnoma drugače od generacije staršev in s tem opozarjala nase, na svoj prav in na možnosti drugačne, alternativne družbene ureditve. V času, ko je bila dovoljena le ena politična opcija, si je upala več. Preko Azre, Pankrtov, Plavega orkestra, Haustora in drugih glasbenih skupin s čudnimi imeni je posejala seme, ki je pripeljalo do ogromnih sprememb – nastanka demokratičnih republik na območju Balkana. Mladinske subkulture preteklosti so torej pomenile upornost, aktivno razmišljanje in vključevanje v družbo. V sedanjosti pa je prišlo do korenite spremembe, pop kultura se je institucionalizirala, postala je del uradne družbe. Z njo mladina več ne izraža svojega javnega mnenja in želje po spremembah, ampak je mladini podana od zgoraj, mladi jo samo še pasivno sprejemajo. Posluša se samo tisto, kar je predvajano na Radiu 1, oblači se samo v H&M in Zari, prehranjuje se samo na Instagramu

(seveda če si privoščiš Lars&Sven burger, v menzi pač ne slikaš). Te trendi nakazujejo, da mladina kot taka več ne obstaja, obstajajo zgolj pasivni mladi, ki želijo uspeti v že začrtanem okviru. Ravno zato so izrednega pomena preostale mladinske organizacije, ki se proti mainstreamu borijo na zadnji fronti. S ponosom lahko rečem, da imamo v Beli krajini izredno aktivne organizacije mladinskega in kulturnega značaja in je to en izmed redkih sektorjev v katerem ne zaostajamo za ostalo Slovenijo, še več, nekaterim bi bili lahko za vzgled. V Metliki, kjer je mlad človek prisiljen pri 14 letih iskati novo sredino za izobraževanje ali delo, se v KUD Plac-u še vedno nismo predali in poskušamo aktivirati alternativno razmišljanje o družbi, kulturi in sistemu. To počnemo z vrsto dejavnosti, ki jih izvajamo (Mladinski center Metlika, lokal Metliška Koupa, razni posamezni kulturni dogodki), najbolj pa smo ponosni na festival Teden kulture na Placu, ki je poosebitev alternative, uporništva, mladosti. Seveda delovanje v nevladnih organizacijah prinese ogromno dodatnih zadolžitev in obveznosti v že tako prenatrpan urnik mladega dijaka/študenta, pomeni tudi ogromno neprespanih noči, kreganja s starši, prijatelji in poleg tega včasih ne pride do željenega rezultata. Vendar je ravno to ta šola, ki te izoblikuje za celotno življenje. Delovanje v mladinski organizaciji te nauči ogromno veščin organizacije, komunikacije, hkrati pa omogoča izražanje svojih idej, razvoja svojih talentov in ti še zadnjič pred prehodom v odraslost dovoli delovanje izven okvirov in povezovanja na osnovi ideje, želje po drugačnem. Brez stremljenja po drugačnosti pa ne more priti do napredka, saj tradicija pomeni stagnacijo. Zato se moramo boriti za še več koncertov, še večjo mobilnost mladih, še več neformalnega izobraževanja in še več mladine!

MC BIT: Zagrabi priložnost Pripravila: Vita Jankovič

V zadnjem času se mi zdi, da je na družbenih omrežjih veliko jokanja, slabe volje in na splošno negativizma o tem kako so mladi leni, kako nič ne delajo, kako samo čakajo, da jim služba pade v roke. Pa vendar mislim, da temu ni tako. Srečujem pozitivne ljudi ter zgodbe o uspehih, kjer mladi kljub težkim začetkom niso obupali in sedaj lepo pišejo svojo zgodbo. Zgodbo, ki je njihova, ki jih osrečuje in na katero so lahko ponosni. Poleg tega bi na tem mestu rada izpostavila letošnje poletno dogajanje in Črnfest, kjer so mladi znova dokazali, da s predvsem prostovoljnim delom in dobro voljo zmorejo organizacijo velikega finančnega in organizacijskega zalogaja, ki je bil tudi letos dober za vse. Od tistih najmlajših do malo starejših. Zato se ne morem strinjati s tistimi stavki o lenobi. Nekateri samo potrebujejo malo vzpodbude iz različnih strani, od različnih ljudi, da se za nekaj odločijo.

In kaj je neformalno izobraževanje?

Ko govorimo o neformalnem izobraževanju, govorimo predvsem o mladinskih izmenjavah, usposabljanjih ter Evropski prostovoljski službi. Mladinska izmenjava je projekt, v katerem sodeluje določeno število mladih (okoli 30) na določenem mestu (nekje v Evropi) v določenem času (okoli 9 dni), kjer se mladi poglobijo v različne teme (šport, prostovoljno delo, tekoča evropska problematika, aktivna participacija,…), spoznavajo druge kulture in nenazadnje pridobijo nova znanstva in prijatelje. Poudarjam, da ne gre za klasično šolo, pač pa učenje preko timskega dela, brainstorminga, debat, teambuildinga itn. Mladinske izmenjave se lahko udeležite vsi, stari med 16 in 30 let. Status in dokončana šola igrata nepomemben faktor. Če ste mogoče v dvomih ali je to za vas ali ni, vabljeni na mladinsko izmenjavo Urban House, ki bo potekala med 9. in 16. oktobrom v Črnomlju. Mladim je ponujenih veliko možnosti, katerih Govorili bomo o socialnem podjetništvu, v celoti ne izkoriščajo, oziroma jih izkoristijo recikliranju pohištva ter uredili zeleno oazo na le redki. Mladi, tukaj predvsem mislim terasi v hostlu. Vabljeni! srednješolsko mladino, slabo poznajo npr. delovanje Mladinskega centra BIT in podobnih V zadnjem času ste verjetno na ulicah Črnomlja organizacij. Ali pa zaposlitvene možnosti doma slišali tudi kakšen drugi jezik kot slovenščino. in v tujini. V Mladinskem centru namreč preko Evropske prostovoljske službe (EVS) gostimo tri Zakaj? V zadnjem času ugotavljamo, da gre prostovoljke in sicer Justyno iz Poljske, Anno iz predvsem za pomanjkanje informacij. Torej gre Nemčije in Marijo iz Makedonije. Za vas bodo čez tukaj tudi za naše »slabo« delo in posledično za zimo pripravljale zanimive delavnice in dogodke tale članek. ter vam pomagale pri znanju nemščine. V zameno pa lahko vi njih naučite slovenščine. Kaj torej lahko storimo, da bomo bolj aktivni Vendar pozor, dvema gre slovenščina že super in si povečali možnosti zaposlitve? Šli bomo v od jezika =) pisarno Mladinskega centra BIT v črnomaljski grad, kjer bomo dobili vse potrebne informacije Evropska prostovoljska služba ali skrajšano EVS glede neformalnega izobraževanja, saj je na je projekt mobilnosti, kjer lahko mladi do 30. leta tem področju MC ena izmed najbolj aktivnih nabirajo delovne izkušnje izven svoje matične organizacij v Sloveniji. države na različnih področjih (mladinsko delo, delo z živalmi, delo z ostarelimi…). 36

Trenutno imamo odprta EVS mesta v projektu sodelovanja. Preko aktivnosti v projektu bomo #volunteer #makeadifference #bethechange lahko prostovoljstvo promovirali kot orodje za #upgradeyourself #thinkoutofthebo. Preko osebni razvoj pri mladih in za razvoj same družbe. projekta nameravamo v Črnomlju gostiti 16 Naj povem, da imate na vseh teh projektih prostovoljcev ter jih prav toliko iz Slovenije krito nastanitev, hrano in potne stroške, EVS poslati na različne aktivnosti po Evropi. Projekt prostovoljci pa dobite še dodatno mesečno je odprt do konca leta 2020. Rdeča nit projekta žepnino. Torej pridobivate novo znanje in je aktivna participacija mladih, ki niso zgolj izkušnje praktično zastonj, poleg tega pa dobite prejemniki vnaprej načrtovanih vsebin, temveč po končanem projektu tudi evropski certifikat jih tudi sooblikujejo in aktivno sodelujejo v Youthpass, ki ga priložite svojemu življenjepisu. procesih njihove realizacije. Prostovoljec bo ob Torej, če trenutno nimaš službe, se ne podpori gostiteljske in pošiljajoče organizacije izobražuješ in samo posedaš doma, nas aktivno sodeloval v vseh fazah projekta, pripravi, obišči, piši ali pokliči in lahko se dogovorimo za izvedbi, evalvaciji in načrtovanju nadaljnjih prostovoljno delo ali druge oblike neformalnega aktivnosti. izobraževanja izven Slovenije. Cilji strateškega EVS projekta so gostiti prostovoljca begunca in na ta način med mladimi razbiti stereotipe o beguncih in islamu, saj ugotavljamo da je v lokalnem okolju velik porast radikalizacije. Skozi projekt želimo razviti stalno sodelovanje z osnovnimi šolami in mlade že ob koncu osnovne šole vključiti v mednarodne projekte mobilnosti ter mlade premakniti iz sfere individualizma v sfero solidarnosti in

Mladi imate veliko priložnosti, samo zgrabit jih je treba! In ne oklevajte preveč, ker vsaka izkušnja je izkušnja, iz katere se nekaj naučite, pa naj bo to dobro ali slabo. Pojdite v svet in sledite svojim željam (da ne bom klišejsko rekla sanjam). Tako so tudi storile naše trenutne EVS prostovoljke. Vabljeni v Mladinski center BIT!

ČISTO. POŽELENJE. Kopalnica. Že dolgo ni več zgolj prostor za vzdrževanje osebne higiene. Kopalnica je postala umetnost. Funkcionalna umetnost. In podjetje Kolpa umetnik z izkušnjami.

Vabljeni v Kolpalnico svojih sanj. Razstavno-prodajno-izobraževalni salon, METLIKA Cesta XV. brigade 49, 8330 Metlika, T +386/7/36 92 700, salon@kolpa.si Razstavno-prodajni-salon, LJUBLJANA BTC City Šmartinska 152, dvorana 1, 1000 Ljubljana, T +386/1/520 17 30, salon.lj@kolpa.si

www.kolpasan.si

[ Vaša nova Kolpalnica ]

NaĹĄi predhodniki so zapisali ...

Študentska kuh’na Pripravil: Matej Sudac Foto: Matej Sudac

BUČKINA KREMNA JUHA S KOZICAMI IN BUČNIM OLJEM Sestavine za 4 osebe: • srednje velika hokaido buča • 1 velika čebula • 3 stroke česna • olivno olje • bučno olje • 2 dcl sladke smetane za kuhanje • sol • poper • mleti muškatni orešček • 8 repkov kozic Priprava: Bučko razrežemo na pol in ji odstranimo sredico s semeni, jo olupimo, ter narežemo na manjše kose. Čebulo olupimo in nasekljamo, enako naredimo tudi s stroki česna. Segrejmo olivno olje in dodamo čebulo. Ko čebula rahlo postekleni, popražimo še česen. Ostekleneli čebuli in česnu primešamo še narezane bučke. Bučke v posodi prelijemo z vodo, posolimo in pustimo kuhati približno 20 minut oziroma tako dolgo, da se bučke omehčajo. V osoljeni vodi prekuhamo repke kozic. Pripravimo palični mešalnik in prekuhane bučke “zmiksamo” tako dolgo, da dobimo gosto kremno juho. Juhi prilijemo smetano, začinimo s poprom, muškatnim oreščkom in vse dobro premešamo. Pustimo na rahlem ognju še 5 minut, med tem pa na olivnem olju popečemo repke kozic. Popečene kozice damo v krožnik ali skodelico in prelijemo z juho. Po želji juho prelijemo z bučnim oljem. Nekaj nasvetov: Hokaido bučke lahko zamenjate z muškatno, maslenko ali katero drugo vrsto jedilnih buč. Kremni juhi se priležejo tudi popečene kruhove kocke s sezamom.

MUFFINI Sestavine: • • • • • • • • • • •

380g moke 3 žličke pecilnega praška 2 žlici kakava v prahu 1 navadni jogurt 125 gramov masla 125 gramov sladkorja 2,5 dcl mleka 2 jajca 1 vanilijev sladkor 15 dag sesekljane jedilne čokolade Nuttela

Priprava: Na rahlem ognju raztopimo maslo, katero ne sme biti vroče. Stopljeno maslo prestavimo v posodo za mešanje in ob mešanjem dodajo sladkor, vanilijev sladkor, mleko, jajca, jogurt. Med tem ko se zmes meša sesekljamo čokolado. Postoma dodajamo moko zato, da ne dobimo grudic, ter dodamo pecilni prašek in kakav. Za konec pa v zmes primešamo sesekljano čokolado. V pladenj za muffine položimo papirčke, z dobro premešano maso do polovice napolnimo modelčke. V napol napolnjene modelčke po želji dodamo Nuttelo, pazimo pa, da se ta ne dotika sten, saj se bo drugače razlila. Kalupe dopolnimo še toliko z maso, da prekrije Nuttelo. Po želji lahko posipamo s sesekljano čokolado. Muffine pečemo pri 180 stopinjah približno 20 minut. Nekaj nasvetov: Z muffini lahko zelo improviziramo tako, da Nuttelo nadomestimo z vanilijevim pudingom, rozinami, katerim drugim posušenim sadjem, lešniki, mandeljni, orehi. Namesto bele moke pa lahko uporabimo ajdovo, pirino ali polnozrnato moko.

Razvedrilo Pripravil: Jaka Šikonja

Starodavna skrivnost Davnega leta se je pisalo, neki med ustanovitvijo študentskega kluba f Beli krajni i prvem sipanjem čefuke, uradne pijače brucovanja, ki bo i letos tradicionalno v Ljubljani, v torek 24. oktobra Pr’Skelet. Mlada gospoda so se zbrala, da bi počastli dobroletino f trtji i zapisali starodavno skrivnost. Ko so bli več tak študirani, so si rekli, da morajo skrivnost dobro skrit, kao da si vsak ne zasluži tak vlkih modrosti. Skup so se po vuri i pu mozganja spomnli uganko. Od ondej jo je dost biserov belokranjske učenosti probalo rešit, a nikdar ni noben pršu do kraja. Zravn so dali še neka čudna navodila, ki jih ni še noben v nulo naštudirau, ko so pa mislni, da se negdu bedaka dela znjih. Uganka se je brala nekak tak: Šifrirano besedilno sporočilo je v kvadrati sz črkami, un kvadrat s ciframi pa je magični, ki bo postau ključ do stare učenosti. Desno je levo. Namig: Magični kvadrat je mreža, ki vsebuje zaporedna naravna števila od vključno 1 naprej, vsako v svojem kvadratku, in za katero velja, da

je vsota v vsaki vrstici, stolpcu in diagonali enaka. V tem primeru izpolni kvadrat s števili 1, 2, ..., 25 in upoštevaj, da je vsota v vrstici enaka 65. Najprej se loti magičnega kvadrata, pri čemer si pomagaj z možnimi pari števil, ki jih lahko uporabiš za posamezno vrstico ali stolpec, nato dopolnjen kvadrat uporabi za dešifracijo. Zahtevnost naloge je težka, reševanje bo trajalo tudi preko 30 minut.

11 4

2 24

PRISTOPNA IZJAVA 2017/2018 S to izjavo vstopam v Klub belokranjskih študentov kot polnopravni(a) član(ica), ki bo deležen(a) vseh članskih ugodnosti. Izjavljam, da bom spoštovala vsa pravila KBŠ ter želim prejemati KBŠ obvestila in obvestila njegovih zavodov.Izjavljam, da za potrebe KBŠ in njegovih zavodov dovoljujem uporabo in obdelavo mojih osebnih podatkov.

OSEBNI PODATKI Ime in priimek: Datum rojstva: Naslov stalnega prebivališča: Pošta: GSM telefon: Elektronski naslov:

PODATKI O ŠOLANJU Ime šole: Smer: Letnik:

Datum:

Podpis:

UGODNOSTI: DARILO - BREZPLAČNA REKREACIJA - SUBVENCIONIRANJE DIPLOMSKE NALOGE - BREZPLAČNO FOTOKOPIRANJE IN TISKANJE - NOVOLETNI IZLET - KRVODAJALSKE AKCIJE - SMUČANJE - STAND-UP PREDSTAVE - DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI ŽURI BRUCOVANJE - TEČAJI - DELAVNICE - GLEDALIŠKA SKUPINA - ŠPORTNI TURNIRJI - BKL - BOL - MKK KONCERTI - ŠKISOVA TRŽNICA POHODI - AvLab - ČRNFEST - VIREJ FEST - DRUŽENJE

www.kbs-klub.si I info@klub-kbs.si I Kolodvorska 34, p.p. 44 I 8340 Črnomelj I DŠ 88461475