Poštnina plačana pri pošti 8340 Črnomelj
ZVITICA jesen 2021
Zvitica JESEN 2021 2021/4 300 izvodov Cena: 0 € Odgovorna urednica: Valentina Ambrožič Lektoriranje: Valentina Ambrožič Oblikovanje in prelom: Tjaša Miketič Tisk: Bucik, d. o. o. zvitica.kbs@gmail.com www.klub-kbs.si
Klub belokranjskih študentov
PRISTOPNA IZJAVA 2021/22 S to izjavo vstopam v Klub belokranjskih študentov kot polnopravni/-a član/-ica, ki bo deležen/-a vseh članskih ugodnosti. Izjavljam, da bom spoštoval/-a vsa pravila KBŠ ter želim prejemati KBŠ obvestila in obvestila njegovih zavodov. S spodnjim podpisom dajem soglasje, da za namen uresničevanja pravic in obveznosti v zvezi s članstvom v društvu, zbira, obdeluje in uporablja moje osebne podatke. Za osebne podatke v tej zvezi štejejo podatki, ki jih vsebuje pristopna izjava.
Osebni podatki
Podatki o šolanju
Ime in priimek:
Naziv izobraževalne ustanove:
Datum rojstva:
Smer:
Naslov stalnega pribivališča: Letnik: Kraj in poštna številka:
Elektronski naslov:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
absolvent
PRAVNI POUK: Izjavljam, da sem seznanjen z določbami Pravilnika o varstvu osebnih podatkov v društvu Klub belokranjskih študentov, in da imam možnost to pisno soglasje preklicati. Preklic velja za naprej, za že uporabljene osebne podatke, ki so povezani s članstvom v društvu, ki so vezani na preteklo delo, uresničevanje pravic in obveznosti funkcionarja v društvu in podobno, pa preklic ni možen. Preklic soglasja o uporabi osebnih podatkov prav tako pomeni, da je podan razlog nesposobnosti opravljanja funkcije funkcionarja v organih društva.
Datum:
Podpis:
www.kbs-klub.si I info@klub-kbs.si I Kolodvorska 34, p.p. 44 I 8340 Črnomelj I DŠ 88461475
Ni bo bon nov? Ni pani anik ke! S PRVO IZBIRO DOPOLNILNEGA ZAVAROVANJA IN DARILOM
PO IZTEKU STATUSA ŠTUDENTA ALI DOPOLNJENEM 26. LETU SKLENI DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
OB SKLENITVI PREJMEŠ:
majico OB VKLJUCITVI V PROGRAM VARUH ZDRAVJA
WWW.NIPANIKE.SI Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., Poslovalnica Črnomelj Kolodvorska cesta 17 8340 Črnomelj vz-akcijamladi-2021 (210x250mm).indd 1
T: +386 (0)7 30 63 990 M: +386 (0)70 708 792
21. 09. 2021 09:47:09
UVODNA BESEDA K
onec poletja in začetek jeseni. Lahko bi rekli, da je to skoraj najtežje obdobje v letu. Brezskrbnost se prevesi v stare in nove odgovornosti, dnevi se krajšajo, mi pa smo z mislimi še vedno nekje pred odrom, na katerem odmeva “sm k Pablo Escobaaaar”.
Z
elo ponosna sem na ekipo, s katero smo, kljub vsem odlokom in ukrepom, ustvarili letošnji ČrnFest. Večkrat dobimo vprašanja, kako nam to uspe, ustvariti tak festival v starem mestnem jedru. Jaz kot ključ uspeha navajam ekipo, nekaj trme in iznajdljivost. Dober festival se ustvari torej nekje med dobro razdelitivjo nalog in spontanostjo ekipe, ki po končanem ČrnFestu komaj čaka naslednjega. Veseli me tudi, da so pri organizaciji sodelovali mladi iz vseh treh belokranjskih občin, kar je še dodaten pokazatelj, da le sodelovanje rodi dobre stvari. Nova lokacija, celotedenski festival na velikem odru, večji in glasnejši dogodki, to so le nekatere izmed ključnih nadgradenj oz. sprememb letošnjega festivala. Komaj čakamo, da se drugo leto končno vrnemo med zidove grajskega atrija. Ste obiskali katerega izmed dogodkov? Konec leta bomo že začeli z zbiranjem idej za ČrnFest 2022, na kateremu se nam v ekipi mogoče pridružiš tudi ti.
S
icer pa, nov letni čas. Novo šolsko leto. Novo študijsko leto. Končno spet sošolci. Končno spet cimri. Končno spet žurke. Zdi se, kot da se vse vrača v normalo. Končno!
K
BŠ-ovci po napornem avgustu in uspešnem ČrnFestu že gledamo naprej. Veselimo se, da se bomo lahko v letošnjem študijskem letu več srečevali v živo. Tudi z vami, našimi člani. ČrnFest je bil dobra overtura za letošnje študijsko leto, ko lahko pričakujete več različnih dogodkov, tudi tistih tradicionalnih, ki smo jih morali prejšnje leto opustiti. Da bruci, to se najbolj tiče vas. ;) Naj bo študijsko leto uspešno. Na vseh področjih študentskega življenja. Manja Novak, predsednica KBŠ
STUDENTSKA RAZMISLJANJA
RESVERATROL, MAGIČNA SPOJINA? V AVTOR: BLAŽ PEČARIČ
M
ed okoli 1000 različnimi spojinami, ki jih lahko zaznamo v vinu, je prisoten tudi reveratrol. Ta se pojavlja predvsem v rdečih vinih. O resveratrolu je bilo napisanih že mnogo raziskav, njegovo delovanje pa še ni popolnoma razumljeno. Obstaja verjetnost, da pozitivno učinkuje na naše zdravje. Zmanjšuje namreč pojavnost kapi, kardiovaskularnih bolezni in bolezni ledvic, vnetnih bolezni, sladkorne bolezni, deluje antikancerogeno in zavira nekatere dejavnike staranja.
V
sebujejo ga predvsem nekatera rdeča vina, kot so modra frankinja, modri pinot, šentlovrenka in merlot, najdemo pa ga tudi v svežem grozdju, v rdečem jagodičevju ter oreščkih, najvišje koncentracije pa so bile zaznane v koreninah japonskega dresnika (Polygonum cuspidatum), ki je pri nas poznana kot invazivna vrsta in jo pogosto najdemo na vlažnih in zamočvirjenih mestih.
R
esveratrol je polifenolna spojina, ki deluje primarno kot antioksidant, ki v telesu nase veže proste radikale, ki so lahko nevarni našim celicam. V grozdju se tvori zaradi različnih stresnih dejavnikov iz okolja, med katere uvrščamo poškodbe, izpostavitev UV svetlobi in različne kemične signale iz patogenih gliv in bakterij. Vsebnost resveratrola v grozdju oz. v vinu niha od leta do leta in je različna po različnih vinorodnih regijah, saj se intenzivnost stresnih dejavnikov spreminja vsako sezono. V vinu se resveratrol pojavlja v 3 oblikah: kot trans-resvetatrol, cis-resveratrol in resveratrol-glikozid. Med naštetimi prevladuje prvi, njegovo delovanje pa je tudi najbolj natančno raziskano.
6
vinu se resveratrol pojavlja v različnih koncentracijah. Največ ga najdemo v vinih sort modri pinot, modra frankinja, šentlovrenka in merlot, pri omenjenih sortah pa se koncentracije gibljejo od 3,6 do 13,1 mg/L, kar je tudi pri kozarcu vina že znaten vnos resveratrola. Zagotovo je koncentracija resveratrola odraz tudi lege pridelave, kar so v študiji dokazali, saj so vina iste sorte iz primerljivih geografskih širin, pa kljub temu dajejo različne koncentracije resveratrola.
B
lagodejno učinkovanje fenolnih spojin v vinu, kot je na primer resveratrol, se odraža v teoriji »francoskega paradoksa«. Leta 1991 je francoski znanstvenik Serge Renaud predstavil svojo teorijo, da je pojavnost kardiovaskularnih bolezni in debelosti pri Francozih nižja od pojavnosti pri Američanih in Angležih, kljub temu da uživajo približno enako kalorično hrano. Razlog za razliko naj bi bil uživanje zmernih količin rdečega vina, ki tveganje za pojavnost tovrstnih bolezni zmanjša. Po objavi te teorije se je poraba rdečega vina v ZDA bistveno povečala, leta 1995 pa je U.S. FDA (United States Food and Drug Administration) spremenila svoje mnenje in sedaj trdi, da uživanje zmernih količin vina ob hrani ni škodljivo, če pri posamezniku ni prisotno tveganje za pojav drugih bolezni, povezanih z alkoholom. Dodatne raziskave v preteklih letih pa dodajajo, da je razlog za razliko kombinacija uživanja rdečega vina in fenolov iz druge hrane, ki je pogosto prisotna v prehrani Francozov.
STUDENTSKA RAZMISLJANJA
R
aziskave so pokazale, da uporaba resveratrola pri bolnikih sladkorne bolezni tipa II poveča občutljivost na inzulin in zmanjša količino sladkorja v krvi, ne vpliva pa na možnost pojava bolezni. Njegovo delovanje je odvisno tudi od pojavnosti bolezni, ki se razvijejo kot posledica sladkorne bolezni tipa II. Delovanje v teh kompleksnejših primerih je do neke mere raziskano in v določenih primerih daje dobre rezultate, spet v drugih pa ni učinka ali pa so negativni. Prav tako se je izkazal kot učinkovita spojina pri zmanjševanju debelosti, željenega učinka pri morbidni debelosti pa žal ni bilo.
R
esveratrol je molekula s širokim spektrom delovanja, kar je zaželena lastnost zdravil za boj proti raku. V raziskavah je bilo odkrito, da je zdravljenje rakavih obolenj z dodatkom resveratrola najbolj uspešno pri raku na dojki, raku debelega črevesa in pri diseminiranem plazmocitomu (rakava bolezen belih krvnih celic). Dodatne raziskave bodo potrebne, preden bomo boljše spoznali antikancerogeni učinek resveratrola, kljub temu pa so dosedanje raziskave pokazale veliko upanja. Vendar pa uporabnost resveratrola omejuje še en dejavnik, in sicer njegova biološka uporabnost (delež zaužite spojine, ki preide iz prebavnega trakta v cirkulacijo). Reveratrol je namreč hitro razgradljiva molekula, zato se večina zaužitega polifenola razgradi, še preden vstopi v krvni obtok, poleg tega pa je tudi slabo topna molekula. Ti dve lastnosti močno ovirata njegovo uporabnost v medicini, zato so velika prizadevanja, da bi resveratrol vezali na transportno molekulo, ki bi podaljšala njegovo obstojnost v prebavnem traktu in povečala njegovo topnost ter tako olajšala njegov vnos v telo. Nekatere ustrezne molekule so bile že oblikovane. Zagotovo pa je boljše uživanje resveratrola, ki se naravno pojavlja v hrani, kot resveratrola, ki ga zaužijemo v obliki tablet, saj je absorbcija slednjega do 6-krat slabša, v primerjavi z resveratrolom, zaužitim neposredno s hrano.
P
rav tako raziskave namigujejo na učinkovitost resveratrola pri zdravljenju kardiovaskularnih bolezni, vendar je bilo narejenih
premalo študij, da bi lahko z gotovostjo trdili, da je prav resveratrol tista spojina, ki ima največji učinek, saj je bil le ta uporabljen v kombinaciji z drugimi spojinami, ki pa so skupaj delovale pričakovano pozitivno.
V
erjetno pa je najbolj kontroverzni aspekt učinkovanja reveratrola, njegov vpliv na zaviranje staranja. Mnogo je zgodb, kako so ljudje, ki so redno uživali rdeče vino, doživeli zavidljive starosti, med njimi tudi mama rimskega cesarja (ne vem katerega, sem pozabil), ki naj bi doživela 92 let, pila pa naj bi rdeče vino iz današnje Slovenske Istre. V povezavi s tem aspektom učinkovanja je bilo že narejeno nekaj raziskav na glivah kvasovkah, čebelah, vinski mušici in miših. Kar nekaj raziskav je pokazalo znatno podaljšanje življenjske dobe pri opazovanih subjektih, nekaj raziskav pa je pokazalo ravno obratno. Prav zato je ta aspekt med najbolj kontroverznimi. Vendar kljub temu, da direktne povezave z zaviranjem staranja ta trenutek še ne moremo ne zanikati ne potrditi, je zagotovo, da resveratrol vpliva na določene bolezenske dejavnike, ki so lahko razlog za krajšanje življenjske dobe (npr. kardiovaskularne bolezni, sladkorna bolezen, debelost) ter tako posredno vpliva na podaljšanje življenjske dobe, predvsem pri posameznikih, ki trpijo za boleznimi, obravnavanimi v tem članku.
P
otencial resveratrola za uporabo v zdravstvu je velik. Njegova lastnost, da lahko vpliva na več različnih bolezenskih dejavnikov, v kombinaciji z relativno dostopnostjo v naravi, ga dela izjemno zanimivega za nadaljnje raziskave, ki so potrebne, da se bo lahko uporabljal v sodobnem zdravstvu kot priznana delujoča učinkovina. Kljub temu pa je na voljo v obliki tablet in seveda prisoten v vseh že prej naštetih živilih, s poudarkom na grozdju in vinu, seveda. Zato je tu pa tam le dobro zaužiti kozarec rdečega vina, recimo ob kosilu, saj ne bo le kosilo boljše, pač pa tudi tvoje zdravje. Ampak ne pozabi ključnega dejavnika: naj bo ta kozarec res samo en kozarec in ne le eden od mnogih. 7
STUDENTSKA RAZMISLJANJA
PCT – (NE)SMISEL AVTORICA: HF
V
srednji šoli se mi je uporaba kratic zdela res kul, saj veste, tiste množice črk RTM, WTF, YOLO … Na faksu so sicer običajne slengovske kratice nadomestile strokovne kratice, v mojem primeru okrajšave laboratorijskih testov, encimov pa celičnih organelov, danes pa je v uporabi povsem nova kratica, pa še taka, slovenska je, naša. PCT oz. pil cel teden po domače.
P
a pustimo šalo na strani, saj se s PCT ni za šaliti. Pogoj prebolelosti, cepljenosti ali testiranja je nekaterim vsaka manjša opravila postavil na glavo. Priznam, da samo skrajno desna črka v tej gručici povzroča večje težave. Pa ne bom pisala o tem, kdo je in kdo ni, saj je to odločitev vsakega posameznika, moj namen pa ni, da bi nekomu vcepljala v glavo nekaj, za kar je on sam strokovnjak, četudi z Youtube-a ali Facebook-a. Pametnejši odneha. Če me že kdo vpraša, kaj si mislim o zadevi, odgovarjam precej neodvisno, vključim tako pluse kot tudi minuse in žalostno se mi zdi, da so velikokrat moj trud, čas in prizadevanje za študij zanemarjeni.
N
aj se vrnem nazaj k temi tokratnega članka. PCT je po novem pogoj za vstop v trgovinske centre, na vozila v javnem prometu, kulturne ustanove in ostale javne prostore, tudi bencinske črpalke pa še kaj bi se našlo.
Prav spomnim se, kakšne vse situacije so se takrat dogajale zaradi nestrinjanja strank. Pa si mislim, od kje sedaj taka presenečenost, o uvedbi strožjega pogoja PCT se je govorilo že nekaj dni ali pa celo tednov prej, da bo točno tisti dan stopil v veljavo in vsi smo vedeli, kako bo in kaj bomo potrebovali. Tu si verjetno mislite, “kje je logika, to je dobesedno maslo vrhovnih voditeljev, ki nas hočejo premamiti v cepljenje.” In prav imate, zakaj bi morali izkazovati pogoj PCT za točenje goriva, sploh, ker ga točimo zunaj. Pogoj PCT sicer podpiram, a se mi ponekod zdi nesmiseln. Smiseln se mi zdi v trgovskih centrih, kjer je lahko istočasno v prostoru veliko ljudi, nenazadnje pri nakupu oblačil le-ta pomerjamo, kar pomeni, da so jih na sebi imeli tudi drugi. Pogoj se mi zdi smiseln na javnem prevozu, kjer nas je na majhni površini in s slabšim pretokom svežega zraka veliko. Pogoj zagovarjam tudi v restavracijah in barih in na vseh mestih, kjer nas je lahko istočasno veliko ljudi, kjer lahko pride do telesnega stika in zato tudi večje verjetnosti prenosa virusa.
S
e mi pa pogoj zdi bolj neuporaben v prostorih, kjer se zadržujemo malo časa. Prvi primer so bencinske črpalke – natočiš, vstopiš, plačaš in greš. Vsega skupaj par minut. In vse, kar nujno potrebuješ je denar ter razkužilo, ki opravi svoj namen – prepreči, da s sabo z ročke za točenje goriva odneseš še vse “bacile” ostalih strank. Pogoj je po
8
STUDENTSKA RAZMISLJANJA
mojem mnenju neuporaben tudi v velikih prostorih, kjer velja uporaba mask in razpoložljivost razkužil, saj nam ti dve sredstvi omogočata minimalen prenos virusa. Seveda, če je njuna uporaba pravilna in ne takšna, frajerska, pod nosom. Kar se tiče javnega prevoza, res nas je potnikov veliko na majhnem prostoru, a večinoma je to na kratke razdalje, vsaj mestni avtobusi pa so več kot dobro opremljeni z razkužili, s katerimi ob vhodu in izhodu iz avtobusa preprečimo prenos še vseh ostalih mikroorganizmov. Pri prevozu na daljše razdalje je mogoče pogoj bolj smiseln, saj smo lahko dalj časa izpostavljeni virusom. Kar pa se tiče samotestiranja s HAG testi – je zadostno do neke mere in v določenih situacijah. Vsekakor na rezultat testa vpliva ustreznost izvedbe brisa, okolice odvzema brisa in navsezadnje »poštenosti« testiranca. Je pa res, da vse teste pogojuje LOD vrednost oz. meja zaznavnosti (ang. limit of detection) določenega antigena. Da samotestiranje ni zadostno za obisk pošte in spitje kave na zunanji terasi … rahlo nesmiselno, za obisk kinodvorane in požirek čaja v gostinskem obratu pa mogoče nezadostno. Zakaj? Ker po mojem mnenju za zgodnje odkrivanje okužb ni zadosti en amaterski poteg s palčko centimeter znotraj nosu, ampak pravi bris, tisti, ki seže do možganov (čeprav samo do žrela), saj je to mesto, kjer bo verjetnost za prvi pojav virusa največja.
možnosti, ki nam bo pomagala vrniti se v normalo. Alternativni, mogoče tudi primitivni pristopi v mikrobiološkem svetu nimajo smisla. Virus pa je med nami in nekaj časa tudi še bo. Seveda moramo razumeti, da bo cepivo pomagalo do te mere, da ne bo več zahtevnejših hospitalizacij in smrti, doseči želimo, da bo covid postal sezonska gripa, ki jo bomo brez težav preboleli doma. (Ja, to pomeni, da tudi cepljeni zbolevamo, a večinoma ne tako resno kot ljudje, ki s cepivom niso zaščiteni.) In to je s cepivi mogoče. To je njihov namen. Zato zaupajmo. Več strokovnjakom in ne enemu, ki zagovarja svojo resnico. Ni nujno, da ima prav. Še vedno je veljalo – več glav več ve. Vstopajmo v debate, slabe in dobre, poslušajmo različna mnenja, da si ustvarimo celoto, pozanimajmo se o zadevi, kako deluje, kako je narejena. Razumevajmo situacijo in probajmo razumeti, da nismo edini v tovrstni situaciji, z njo se spopada celoten svet in da v nekaterih delih sveta nimajo niti osnovnih zdravstvenih sredstev, kaj šele sredstev v boju s pandemijo. In predvsem – zavedajmo se svojih dolžnosti in ne samo svojih pravic. Šele, ko bomo sami pri sebi sprejeli odgovornost, tako tisti s P, C ali T, takrat bo cilj dosežen, takrat ne bo nobenih nujnih pogojev PCT in nobenih mask. Ko bomo sami pri sebi razmislili, ali je pametno iti nekam, če smo bili v stiku, da se je priporočljivo testirati, tudi če smo P ali C, da je pametno nositi masko, čeprav je to pri nekaterih aktivnostih res neprijetno (na primer petje v zboru). Vsak pri sebi se moramo zavedati, da smo v boju s pandemijo, boju s samimi seboj. In ker smo z Balkana se ne poskušajmo primerjati s Švedi, ki sprejmejo priporočila in se jih držijo (tudi 1,5-meterske socialne razdalje) in Švedi, ki se ne vtikajo v tuje zadeve, če o njih nimajo zadosti znanja. Za piko na koncu stavka – maske gor. Ne dol.
D
a ne bom predolga, naj strnem misli za konec. Velikokrat nisem zadovoljna, kako sodelujeta naša zdravstvena in politična stroka. Ena drugi skačeta v zelje, prisotno je nestrinjanje z obeh strani, ki pa lahko hitro razdvoji ljudi. Še vedno trdim, da je cepljenje trenutno ena večjih pa tudi edinih
9
CRNFEST
ČRNFEST AVTORICA: VALENTINA AMBROŽIČ
Č
rnfest, festival, ki pod slogom “dober za vse” v zadnjem tednu meseca avgusta bogati dogajanje v starem mestnem jedru Črnomlja, je letošnje leto potekal že štirinajsto leto zapored.
D
a, študentski festival, ki tradicionalno nastaja v sodelovanju treh generacij - Mladinskega kulturnega kluba Bela krajina, Mladinskega centra BiT in Kluba belokranjskih študentov - je uspel kljubovati hudim časom epidemije in ponosno ohraniti dolgoletno tradicijo dobre glasbe, smeha, gledališča, športa in kulinarike.
O
der letošnjega dogajanja so krasila mnoga znana imena, recimo Vlatko Štampar s stand up predstavo, Saša Pavček s predstavitvijo nove pesniške zbirke, Prešernovo gledališče Kranj s predstavo Večja od vseh ter glasbeni mojstri Las Cuerdas, Masharik, 2B, Gal Gjurin, Edo Maajka, Vazz, Mrigo & Ghet, Hladno pivo ter Lumberjack.
K
ot nekdo, ki je tri leta predstavljal majhen delček v mozaiku organizacijske ekipe mladih ljudi, lahko rečem, da sem izredno ponosna, da smo festival ne samo ohranili pač pa tudi nadgradili in z dogodki, kot so, poleg zgoraj omenjenih, Urbana kulinarika in Teniški turnir, postavili nov nivo izvedbe festivala, ki bo prihajajočim generacijam predstavljal velik izziv.
V
erjamem, da bodo generacije, ki bodo z letošnjim študijskim letom nadomestile naše funkcije (vsaj funkcije nekaterih od nas), peljale festival k še višji prepoznavnosti in da bo Črnfest še naprej dober za vse! Predvsem pa verjamem, da bodo mladi nasledniki skrbno ravnali s tistim, kar je bilo do zdaj ustvarjenega, saj za dolgoletno tradicijo, s katero se radi pohvalimo, preži ogromno truda, motivacije, odrekanja, nekaj uporništva, predvsem pa ljubezni do domače Bele krajine, prostovoljstva in izkušenj, ki v času iskanja zaposlitve, pridejo še kako prav.
10
CRNFEST
11
DIJASKI KOTICEK
AKTIVNO POSLUŠANJE: ključ do učinkovite komunikacije AVTOR: SIMON BAJUK
O
bčutek, da nas med pogovorom ne poslušajo, je eden najbolj frustrirajočih občutkov, ki si jih lahko predstavljamo. Malčki kričijo o tem, najstniki se odselijo, pari se razidejo, podjetja se zlomijo. Eden od glavnih razlogov za to razčlenitev v komunikaciji je, da je poslušanje (kot branje, jasno razmišljanje in osredotočanje) veščina, za katero redko pomislimo, da je nekaj, kar zahteva znanje in prakso. Obstaja razlika med sluhom in poslušanjem.
P
redvidevamo, da dokler lahko slišimo nekoga in razumemo njegove besede, ga poslušamo. Samo poslušanje pa ni dovolj. Med drugim moramo razumeti, kaj se govori in zakaj, premisliti o namenih in razmisliti o neverbalni komunikaciji. Poslušanje je eden od temeljev družbe –je sredstvo, ki nam omogoča, da oblikujemo pomenske odnose in povezave. Pa vendar večina ne razmišlja o tem, kako poslušamo. Vsi se zavedamo, da sposobnost branja zahteva trening. Zdi se, da enako velja za govor in poslušanje, kjer je prav tako potrebno usposabljanje. Znanje pri poslušanju je ali darilo domorodca ali pa ga je potrebno pridobiti z usposabljanjem. Aktivno poslušanje je komunikacijska tehnika, ki se uporablja v številnih strokovnih nastavitvahin je dragocena tudi za vsakdanje življenje. Vsakdo, ki je kdaj videl dobrega terapevta, bo seznanjen z učinkovitostjo aktivnega poslušanja. Terapevt, ena na ena, bo poslušal z nakano, razjasnil vse negotove točke in pogoste parafraze. Družinski ali par terapevt bo pomagal rešiti konflikt s spodbujanjem mirne komunikacije s premisleki, odprtim telesnim jezikom in s pomočjo parom razumeti drug drugega.
Z 12
a komuniciranje moramo najprej razumeti, kaj druga oseba ali ljudje dejansko govori-
jo. To ni tako preprosto, kot se zdi. V večini primerov do razumevanja pride takoj in nezavestno,vendar pa lahko številne potencialne ovire preprečijo razumevanje kot naprimer: • Jezikovne ovire. • Uporaba žargona ali sleng. • Razlika v kulturi, starosti, družbenem rangu in drugimi neskladji med ljudmi.
D
a bi se odzvali na ustrezen način, moramo razumeti, kar je rekla druga oseba. Nekateri se spominjajo zelo specifičnih podrobnosti, drugi pa se držijo splošne ideje. Običajno je, da obhajamo le podrobnosti, ki so pomembne za naš odziv. Pri aktivnem poslušanju se osredotočimo na besede druge osebe, namesto da razmišljamo o tem, kaj lahko rečemo naslednje. Zatiranje našega ega je težko, saj večkrat mislimo, da že vemo, kaj bo rekla druga oseba. Posledično se zavajamo v misel, da smo opravili delo: da ne vemo samo, kaj bo rekla druga oseba, ampak da smo o tem že prej razmišljali. Samo, da nismo. Obstajajo številne možne ovire za zadrževanje: • Kognitivni pridržki in selektivno poslušanje. • Motnje, notranje ali zunanje. • Težave s spominom.
DIJASKI KOTICEK Kako lahko izboljšamo naše veščine aktivnega poslušanja?
P
ogovori so aktivni, ne pasivni. Izmenjevanje informacij med ljudmi se ne more zgoditi brez odgovora. Aktivno poslušanje zahteva skrbne odzive, ki so mogoči z razumevanjem in zadržanjem. Aktiven odziv bi moral pokazati, da razumemo, kaj je druga oseba povedala in posvetiti pozornost tudi svojim besedam. Subtilnost akcije premik-odziv je, da vedno temelji na povezavi s prejšnjim predmetom. To ustvarja priložnost, da anketiranci prestavijo temo nase. Pri narcisoidnih koncih se odzivi premikov ponavljajo, dokler se ne preleti jasen premik subjekta. Učinkovitost je odziv na premik kot pozornost pridobivanje naprave, ki delno leži v težavah pri takojšnem razločevanju, ali pa je dani odgovor delitev ene od narcisoidnih pobud. Pogovorni narcisi bodo pogosto ponavljali premike-odzive, dokler se pogovor ne usmeri k njim. Večina ljudi prisluhne z namero, da nekaj stori – običajno za obrambo, ali za rešitev problema. Skoraj vsi poslušajo z nakano, da imajo nekaj pripravljenega za povedati takoj, ko sogovornik konča. Si se kdaj vprašal, kako noro je to? Ali ne bi morala tu in tam obstajati pavza, saj eden od govornikov dejansko razmišlja o tem, kaj povedati ali še bolje razmišlja o tem, kar je bilo povedano? Tukaj je pojav, ki ga večkrat opazimo: dva govorca, ki se zdita, da nadaljujeta pogovor, ampak si v resnici samo izmenjujetadva monologa, razdeljena med seboj. Poslušalci ponavadi ne morejo čakati, da bi se obranili in posledično porabijo svoj čas razmišljajoči kot odvetnik, ki načrtuje zaključni govor, namesto da bi slišali, kaj se govori. Lahko si predstavljamo, kako neučinkovito je to.
• Čeprav ni nobene metode za učenje aktivnega poslušanja, lahko naredimo številne majhne spremembe. • Aktivno poslušanje kot vsaka veščina, se razvija z vajo, ne pa z branjem o tem. Z uporabo koncepta lahko za vsak pogovor, ki ga imamo, postopoma razvijemo sposobnost za dobro komuniciranje. To lahko vključuje: • Učenje o skupnih kognitivnih prikrajšanostih in bližnjicah. Naučimo se jih opaziti na sebi in drugih, prav tako paopazimo, kako ovirajo komunikacijo. • Izogibajmo se temu, da bi se takoj odzvali. Dovolimo drugi osebi, da konča govor, nato pa navedemo obravnavani odgovor. Najprej premislimo, če gre za premik ali odgovor podpore. • Minimizirajmo pogovorni narcisoid s sledenjem uporabo naših zaimkov. Preveliko zanašanje na "jaz" ,lahko kaže na željo, da bi pogovor usmerili nase. Namesto tega si prizadevajmo za liberalno uporabo "tebe". • Med argumentom sprejmimo, da so ljudje redko pripravljeni spremeniti svoje stališče. Namesto da se jezimo ali frustriramo, si prizadevajmo razviti jasno sliko logike druge osebe. Z aktivnim poslušanjem je mogoče argument spremeniti v mirno razpravo, kjer lahko razložimo svoje misli. • Povečajmo motivacijo za poslušanje. To je znano kot aktiven okvir za aktivno poslušanje. Ta motivacija bi bila lahko želja po izboljšanju odnosa. Upoštevajmo navodila, ne da bi zapravljali čas, da bi se nekdo počutil bolje, ali da bi izmenjavo pogovora naredili čim bolj jasno. Da bi bili aktivni poslušalec, moramo poskusiti iti preko besed in tvoriti bogato sliko čustev in namenov druge osebe. Poslušanje je težko, ker vključuje zatiranje našega ega dovolj dolgo, da razmislimo, kaj reči, preden se odzovemo.
13
DIJASKI KOTICEK
INTERVJU Lana Škof
AVTORICA: KIM RIZNIČ
L
ana Škof je 18-letna Belokranjka, ki se z glasbo ukvarja že 12 let pa tudi tekmovanja ji niso tuja. Letos se je namreč udeležila Slovenske note – pevskega tekmovanja, ki promovira slovensko glasbo in nudi ustvarjalcem na področju slovenske glasbe prostor skupnega ustvarjanja. Namenjena je tudi iskanju neuveljavljenih pevk in pevcev, kar je odlična priložnost za Lano, ki pravi, da je glasba njena ljubezen.
bila vedno najmlajša in sem se primerjala s pevci, ki so imeli veliko več izkušenj kot jaz. Tako je moja samozavest hitro padala, ko pa sem dobila nekaj kilometrine, in sem se začela zavedati, kaj v resnici zmorem, je bilo vse popolnoma drugače. Kako si premagala strahove, ki so se nabrali skozi leta podcenjevanja? Pri premagovanju mi je skozi leta ogromno pomagala moja družina, saj so mi že od nekdaj stali ob strani in bili, ne glede na rezultat, vedno ponosni name. Poskušali so mi pokazati, da sem tudi sama dobra glasbenica - in tudi uspelo jim je.
Kdaj in kako si se začela ukvarjati z glasbo? Z glasbo sem se začela ukvarjati že v prvem razredu, ko so me starši vpisali v glasbeno šolo v Črnomlju - takrat sem se začela učiti igranja diatonične harmonike, v 5. razredu pa sem se vpisala še na solo petje.
Deluješ v zasedbi Džuboks. Kje nastopate in kakšno glasbo igrate? Nastopamo na raznih porokah, obletnicah, maturancih in drugih prireditvah. Igramo raznovrstno glasbo, saj smo skupina, ki ni opredeljena na zvrst glasbe - igramo ogromno različnih zvrsti glasbe v različnih jezikih.
Kako so nate v mlajših letih vplivala tekmovanja? Tekmovanja so bila zame velik izziv, ker sem
Na kakšno glasbo pa ti najraje žuraš? Po navadi je to vedno balkan glasba, saj mi je najbolj domača.
14
DIJASKI KOTICEK
Zmagala si na Glasu mladih 2019. Kaj je zate pomenila ta zmaga? Ta zmaga mi je pomenila res ogromno, saj sem dobila neko odskočno desko. Po zmagi se mi je začel odpirati svet glasbe in dobila sem več priložnosti, da napišem in snemam svoje komade. Kako so potekale priprave na Slovensko noto? Priprave so potekale v Hrastniku in z ekipo smo se parkrat dobili, da smo posneli različne promocijske posnetke in intervjuje. Zakaj si se odločila sodelovati na tekmovanju? V bistvu me je Slovenska nota sama poklicala, če bi hotela sodelovati, saj so videli moje posnetke na YouTubu in so želeli, da sem del tekmovanja, tako da nisem potrebovala avdicije. Na finalnem večeru tekmovanja si se predstavila s pesmijo ‘Tvoj šepet’. Kako bi pesem opisala? O čem govori? Vsako pesem si vsaka oseba razlaga po svoje - in sama sem najbolj vesela, če si tudi mojo pesem vsak predstavlja po svoje. Tako da pesem nima ravno neke zgodbe oz. pomena.
Kdo je tvojo pesem prvi poleg ekipe slišal? Družina, saj so mi tudi oni pomagali pri zadnjih detajlih - da sem jo še izboljšala. Kako se počutiš, ko pesem slišiš sedaj? Na pesem sem se skozi teh par mesecev kar navezala, saj je drugačna, preprosta in ti gre hitro v uho. Kako si zadovoljna z izidom Slovenske note? Sem zelo zadovoljna. Ogromno mi pomeni mnenje žirije in ko sem videla, da sem od žirije dobila veliko število točk, se glede glasov publike in končnega izida sploh nisem obremenjevala. Kakšni so tvoji cilji in največje želje v zvezi z glasbo? Moji cilji so, da se prebijem na vrh slovenske glasbene scene in končno zaživim življenje, za katerega se že dolgo trudim. Če bom lahko živela z glasbo vsak dan ter se ob tem z njo tudi preživljala, bom najsrečnejši človek na svetu.
15
DIJASKI KOTICEK
TAMBURAŠKI ORKESTER DOBRÉČ – Ne le najboljši orkester na svetu, temveč tudi v Sloveniji AVTORICA: IVONA BEGOVIĆ
V
elikokrat, ko na vprašanje 'S čim se pa ti ukvarjaš v prostem času?' odgovorim z 'špilam v Dobréču,' dobim začuden pogled in podvprašanje 'Kaj pa to je?'. Sicer se, po tako uspešnem letu, ki je za nami to zgodi vse bolj poredko, pa vseeno. V nadaljevanju ti predstavljam kdo, oziroma kaj se skriva za imenom Dobréč.
T
amburaški orkester Dobreč je eden izmed vodilnih orkestrov v Evropi, ki je bil ustanovljen leta 1993 in od tedaj neprestano deluje, dosega vrhunske rezultate, razvija glasbeno ustvarjalnost ter povezuje mlade glasbenike naše regije. Odlikuje nas odlična dinamika, melodičnost, usklajenost ter samosvoj zvok, ki vsakič znova očara publiko. Ne prispevamo le k ohranjanju in prepoznavnosti slovenske kulturne identitete, temveč se tudi uspešno predstavljamo na mednarodnih tekmovanjih, gostovanjih, dosegamo različne množice, uspešno izvajamo različne glasbene žanre ter nenehno dokazujemo, da tamburaška glasba nima meja. Tamburaški orkester Dobreč se lahko pohvali s kar tremi samostojnimi zgoščenkami, z naslovi Dobreč, Marko skače ter Zvok najtišje drage, medtem ko je bila četrta zgoščenka, ki nosi ime Bela krajina le tebi, posneta v sodelovanju s pevcem Janezom Doltarjem. Na prav vsaki izvrstno predstavljamo svoj raznovrsten program in z dušo zaigrano glasbo, katere se ni mogoče naveličati. Orkester do leta 2012 vodi Anton Grahek, nato smo eno leto brez stalnega dirigenta, jeseni 2013 pa vodenje orkestra prevzame Gregor Zagorc, diplomirani komponist in dirigent, rojen v Srbiji, kjer je tudi zaključil glasbeno akademijo v Novem sadu.
16
K
ako smo sploh prišli do tega, da smo znani kot eden izmed vodilnih orkestrov v Evropi? Zavrtimo čas 17 let nazaj, 7 let po naši ustanovitvi, ko se prvič udeležimo srečanja tekmovalne oblike a vendar sodelujemo zgolj v revijalnem delu, ker ne izpolnimo pogojev razpisa. Na srečanjih v prihodnjih letih se vsakič, z izjemo let 2011 in 2013, ko srečanje ni imelo tekmovalnega značaja, vrnemo domov z nazivom najboljših. Leta 2010 se prav tako prvič udeležimo tekmovanja v Osijeku, kjer osvojimo drugo mesto v kategoriji 'seniorski tamburaški orkestri'. Leta 2013 na Mednarodnem festivalu velikih tamburašev v Rumi zasedemo 2. mesto, le dve leti pozneje pa prvo, grand prix ter prvič naziv najboljšega orkestra na prostoru bivše skupne države.
T
ik pred časom korone in obdobja socialne distance, davnega leta 2019, se zapišemo v zgodovino s prvo tamburaško opero na svetu, ki navduši vse generacije Slovenije in sveta. Vsa leta do tedaj pa pridno nastopamo in nabiramo naziv za nazivom.
V
času našega delovanja se tako udeležujemo bolj in manj pomembnih nastopov ter tekmovanj in veljamo za enega vodilnih orkestrov v Evropi. Vse do 21. 8. 2021, ko na TamburicaFestu - izjemno pomembnemu dogodku za vsakega tamburaša kot tudi ljubitelja tamburaške glasbe, saj je to priložnost, da se vsak orkester dokaže in pokaže svoje zmožnosti, osvojimo naziv najboljšega tamburaškega orkestra na svetu! Tedaj prvič z zagotovostjo in brez zadržkov lahko naznanimo da smo zares najboljši.
DIJASKI KOTICEK
A
to še zdaleč ni vse, od 9. 10. 2021, se lahko pohvalimo tudi z nazivom najboljšega orkestra v Sloveniji, saj smo se iz 40. Srečanja tamburašev in mandolinistov Slovenije vrnili z zlato plaketo, pohvalo, nagrado za najboljši izbor programa ter nagrado za najboljšega solista, kar nam služi kot dodatno potrdilo, da je naš trud poplačan, da smo upravičeno izpustili kakšno petkovo zabavo in se udeležili vaj ter da resnično vplivamo na slovensko kulturo in tamburaštvo sveta ter Slovenije.
Č
e te zanima kaj več o našem uspehu, nas hočeš podpreti ali pa si samo ogledati kdo so posamezniki, ki so dosegli vse navedeno, nas spremljaj na našem facebook – Tamburaški orkester Dobreč, instagram – kuddobrec ter youtube profilu – KUD Dobreč.
17
PODJETNISKI INKUBATOR
DUDES VS GRAVITY
od prijateljstva do skupnega podjetja AVTOR: PODJETNIŠKI INKUBATOR BELA KRAJINA
D
udes vs Gravity (DVG) oz. Andraž, Jan in Jure so trije mladeniči, ki se radi igrajo z gravitacijo. Obožujejo vse vrste skokov, spustov in padcev, a njihova največja ljubezen je plezanje. DVG zgodba se je pričela z mislijo ustvarjanja popolne fotografije plezanja ob sončnem vzhodu, ki je pozneje pristala na promocijskih zgibankah za turistično destinacijo Bela krajina. Od takrat naprej pa ustvarjajo najrazličnejše projekte. Skupaj so
18
zgradili domačo plezalno telovadnico, s smučmi preskakovali avtomobile, v poletnih dneh pa zgradili tudi 30-metrski tobogan čez gozd, ki vodi v reko, in še in še.
N
jihov največji in najzahtevnejši projekt je bila gradnja prve plezalne stene na vodi, ki je v Belo krajino privabila mnoge plezalce Ti so se lahko preizkusili v tekmovanju v “deep water soloing”.
PODJETNISKI INKUBATOR
V
si ti projekti so jih pripeljali do ideje za nov produkt, zato so se pred enim letom včlanili v Podjetniški inkubator Bela krajina s ciljem realizacije svoje ideje – izdelati novo različico športnega pripomočka t. i. hangboarda. Hangboard je pripomoček za treniranje moči prstov plezalcev, navadno je uporabljen za domačo rabo, in sicer takrat ko treniranje v telovadnici ali zunaj ni mogoče. Hangboard pri treningih uporabljajo vsi najboljši plezalci po celotnem svetu.
F
antje so zaznali, da na trgu še ne obstaja hangboard, ki ne bi bil sestavljen iz klasičnih pravokotnih, temveč iz bolj zavitih oblik. Predpostavka, iz katere so izhajali, je bila ta, da v kolikor uspejo razviti hangboard, ki bi imel oblike podobne tistim naravnim, bi bila to za njihov produkt izjemna prednost, saj plezalci hangboarda ne bi nikoli prijeli v popolnoma isti meri. Posledica
tega bi bila, da se plezalec adaptira na obremenitev v različnih položajih.
I
dejna zasnova je bilaže pripravljena, zato so jo fantje hitro spravili tudi v 3D izris, iz katerega so pričeli nastajati prvi prototipi. Kmalu so prišli tudi do končne verzije prototipa, s katerim so bili vsi trije zadovoljni. Takoj so ga pokazali svojim plezalskim kolegom in ob testiranju so bili vsi navdušeni. To je bil prvi znak, da so fantje na pravi poti.
T
ako je nastal njihov produkt imenovan ''GravityBoard'', kije namenjen vsem rekreativnim in profesionalnim plezalskim navdušencem in predstavlja nov, popolnoma drugačen dizajnerski hangboard, ki se bistveno razlikuje od ostalih tovrstnih pripomočkov. Izdelek je ustvarjen v Sloveniji iz lokalnih surovin.
19
PODJETNISKI INKUBATOR
S
kupaj z mentorji iz inkubatorja so pričeli iskati najbolj primeren način za realizacijo ideje. Odločili so se za množično financiranje na Kickstarter kampanji. Podjetniški inkubator jim je zagotovil strokovnjaka s tega področja, ki jih je vodil skozi celotno kampanjo. Cilj kampanje je bil zbrati znesek 15.300 €, ki bi zadoščal za pričetek proizvodnje. Ta cilj so fantje dosegli že po nekaj dneh popričetku kampanje, skupno pa so dosegli znesek v višini kar 31.264 €. Ob vsem tem so dobili tudi prva večja naročila športnih trgovin iz tujine.
T
ako se je pričela še ena uspešna zgodba v belokranjskem podjetniškem inkubatorju. Novemu podjetju bomo še vedno nudili vso potrebno podporo, da bo uspešno raslo še naprej. Fantje so dokaz, da lahko sleherni posameznik s svojim hobijem razvije uspešen posel.
20
MC BIT
MLADINSKA IZMENJAVA "Brave new you – Reloaded" AVTORICA: EVA JANČAR
M
ladinski center BIT je v času od 23. do 30. septembra v Metliki gostil mladinsko izmenjavo »Brave New You,« ki je združila 50 mladih iz 11 partnerskih organizacij iz Evrope – Slovenijo, Portugalsko, Italijo, Nemčijo, Slovaško, Estonijo, Švedsko, Makedonijo, Belgijo in Grčijo. Osrednja tema izmenjave je bila okrepitev znanj in moči mladih v boju proti sovražnem govoru. Mlade smo opolnomočili, da postanejo aktivni akterji sprememb na lokalnem in evropskem nivoju z namenom soustvarjanja bolj odprte in vključujoče Evrope.
P
rvi dan izmenjave je bil namenjen spoznavanju programa izmenjave, udeležencev in povezovanju skupine skozi lov na zaklad po Metliki in izmenjavi prvih mnenj in pogledov na različna področja sovražnega govora. Do konca dneva smo poznali imena in spoznali poglede že skoraj vseh sovrstnikov, se spoznali z okoljem, v katerem smo preživeli teden dni in nestrpno čakali na drugi dan, ko se je program zares začel. Da bi se še boljše spoznali, smo se po večerji udeleženci zbrali pred hotelom in se odpravili na bližnje nogometno igrišče Pungart, kjer smo se skozi različne igre bolj podrobno spoznali in izmenjali različne prigode potovanja do Metlike in prve vtise.
D
rugi dan smo posvetili narativom oziroma pripovedim. Skozi aktivnost s škatlo, ki smo jo videli le iz ene strani, smo spoznali, da imajo vse pripovedi svoj okvir in kontekst, ki je pomemben za razumevanje določene situacije, da ne reagiramo pristransko. Pogovarjali smo se o tem, na koga najbolj vpliva reproduciranje negativnih pripovedi in se v naslednji aktivnosti osredotočili na razumevanje teh pripovedi in različnih kontekstov. Spoznali smo, da je sovražni govor veliko več kot le govor in se nanaša tudi na druge oblike komunikacije, kot so slike, video vsebine, glasba ... Na spektru sovražnega govora pa smo identificirali vse ob-
22
like – od žaljivih besed do nasilnega vedenja in groženj. Skozi vajo »hate speech tree« smo poiskali motive in posledice trditev sovražnega govora, govorili o sovražnem govoru na spletu, kako se ljudje počutijo, ko ga zaznajo in kako, če je usmerjen proti njim. Popoldanske delavnice so se fokusirale na prepoznavanje pristranskosti in skozi vajo »stopi korak naprej« smo ugotavljali, kako različne realnosti živimo, da ne izberemo, kje in komu smo rojeni, da nimamo vsi enakih možnosti zaradi delov identitete, na katere le stežka vplivamo. Ker na nekatere dele identitete lahko vplivamo in ker so naše večplastne identitete nam lastne in unikatne, smo dan nadaljevali z aktivnostjo »identity flower,« na kateri je vsak cvetni list predstavljal drugo lastnost – jezik, narodnost, vrednote, sposobnosti, izkušnje, seksualna orientacija, socio-ekonomska situacija, etničnost, interesi, skupnost, družina, prijatelji … Skozi diskusije in skupno delo smo tako vse bolje spoznavali drug drugega in vse bolj razumeli, kako nas različnost bogati. Pri tej aktivnosti smo se veliko bolj povezali, saj smo en o drugem izvedeli veliko intimnih in osebnih stvari. Medkulturno razumevanje smo okrepili z vajo »barvnih očal,« pri kateri predpostavljamo, da se rodimo s prozornimi očali in naše različne izkušnje pustijo različne barve, vzorce in madeže na naših očalih, skozi katera gledamo na svet. Vsi udeleženci smo ustvarili svoja očala in nato v diskusiji govorili o podobnostih in razlikah. Dan smo zaključili z medkulturno nočjo v MC-ju, kjer se je vsaka država na kratko predstavila in ponudila svoje tradicionalne dobrote. Za konec smo pripravili še zelo zabavne in nepozabne karaoke.
N
aslednji dan smo začeli s tehnikami pripovedovanja zgodb. »Storytelling« je lahko besedni, lahko pa uporabimo tudi druge medije, npr. pripovedno fotografijo, plakate in letake, stripe, ilustracije, animacije, simbole, ulično umetnost, podcaste … Naslednja aktivnost izmenjave je bila spoznavanje alternativnih in kontra narativov in uporaba v praksi. Ugotovili
MC BIT smo, da se alternativni narativi začnejo z »ampak,« saj utemeljujemo, zakaj je nekaj drugače, kot je zmotno oseba mislila, kontra narativi pa so kratki in bolj direktni odgovori na sovražni govor. Po kosilu smo ta prijeten nedeljski dan izkoristili za sprehod v naravo in se odpravili v Križevsko vas do domačije Lovšin, kjer smo se kopali, kartali in do večera uživali v zadnjem septembrskem soncu.
Č
etrti dan mladinske izmenjave smo začeli s testiranjem novih metod, ki so bile ustvarjene posebej za projekt »Brave new you«. V boju proti sovražnem govoru so strokovnjaki razvili nova orodja za neoformalno učenje, ki smo jih na izmenjavi prvič testirali z večjo skupino ljudi. Ukvarjali smo se z različnimi tematikami – Opolnomočenje mladih beguncev s pristopom, ki temelji na pravicah, Preizpraševanje stereotipov in opolnomočenje skupnosti, coming out story, spolno nasilje. Razdelili smo se v dve skupini, vsako skupino je vodila ena od mentoric izmenjave. V eni skupini smo se pogovarjali o zgodbah beguncev, ki so se iz svoje težke življenjske zgodbe spremenili v nekaj dobrega in postali aktivisti. Nato smo se razdelili v 4 skupine, dobili smo nalogo, da si vsaka skupina izbere enega aktivista in ga predstavi, njegovo življenjsko zgodbo, kaj zagovarja ter kaj je dosegel. Znotraj skupine smo si razdelili delo in pripravili plakate ter na koncu delo predstavili drugim. Tudi v drugi skupini so se ukvarjali z aktivizmom, vendar na drugačen način. Po končanih predavanjih in aktivnostih smo se vsi skupaj izbrali tekst na terasi hotela in med seboj delili pridobljena nova znanja, zgodbe, se še bolj spoznavali in zabavali. Ko je odbila ura polnoč, so soudeleženci z dvema tortama in pesmijo vse najboljše, v kar vseh sodelujočih jezikih, toplo presenetili našo predstavnico iz Metlike, Niko, za njen rojstni dan.
P
redzadnji dan smo posvetili specifičnim problemom, s katerimi se ukvarjajo mladi v organizacijah, iz katerih prihajajo. Pozdraviti sta nas prišla tudi župana – gospod Andrej Kavšek, župan Črnomlja, in gospod Darko Zevnik, župan Metlike. Predstavili smo jima, kaj smo v zadnjih dneh delali in se jima zahvalili za vso podporo pri mladinskem udejstvovanju, oni pa so nam namenili par toplih in spodbudnih besed. Po njihovem odhodu smo se razdelili v nacionalne skupine in naredili predstavitve organizacij in tematik s katerimi se ukvarjajo in
jih po modelu svetovne kavarne predstavili ostalim sodelujočim. To aktivnost so udeleženci zelo pohvalili, saj smo dobili možnost predstaviti svoje organizacije in se hkrati seznaniti z delom in metodami dela organizacij iz drugih držav. Ta večer smo se zopet odpravili na Pungart, kjer so se prišli predstaviti in družiti še nekateri predstavniki metliške mladine.
Z
adnji, šesti dan izmenjave, smo delali na načrtih za prihodnost in kako bomo tematiko sovražnega govora približali mladim v naših skupnostih in to predstavili vsem udeležencem. Nato smo se ozrli nazaj in pregledali vse, kar smo se naučili v preteklih dneh, reflektirali in evalvirali slišano, prikazano in naučeno. Zadnji dan smo zaključili s poslovilno aktivnostjo, pri kateri smo si vsi na hrbet nalepili list papirja in drug drugemo na ta papir pisali kratka sporočilca in vtise. Zadnji dan smo zaključili z zadnjim skupnim druženjem na naši zbirni točki Pungartu. Vsi smo se skupaj pozabavali, poslovili in si izmenjali stike ter se dogovorili že za naslednja srečanja.
Z
a udeležbo na mladinski izmenjavi ponavadi udeleženci dobijo Youthpass, certifikat, ki potrjuje naučene vsebine, pridobljene kompetence in veščine. Skladno z digitalnim razvojem EU smo se v projektu »Brave New You« odločili, da bomo naučene vsebine potrjevali na bolj interaktiven in mladim prijazen način – s pomočjo značk, ki smo jih pridno zbirali v aplikaciji Badgewallet. Tako smo skozi naloge dokazali, da nekaj znamo, s tem da smo fotografirali, opisovali ali razlagali, opravljene naloge pa so nam potrdili sovrstniki. Na koncu izmenjave, ko smo opravili vse naloge, se je v aplikaciji samodejno ustvaril certifikat kompetenc, ki ga lahko priložimo naslednji prijavi na delovno mesto ali kot dokazilo o izobraževanju na temo sovražnega govora. #myinclusiveeurope tespeech
#bravenewyou
#stopha-
23
STUDENTSKA KUH'NA
"RIČOTA"
z jurčki, korenčkom in parmezanom AVTORICA: NIKA AMBROŽIČ • 1 šalotka • 2 stroka česna • olivno olje • 20 g svežih jurčkov • parmezan • 1 korenček • 100 g ješprenja • 100 g riža • timijan • 50 g masla • rukola • pinjole • bučno olje • sol • poper
24
Š
alotko drobno sesekljamo in jo popražimo na olivnem olju. Ko šalotka postekleni, dodamo dobro osušene sveže jurčke, nariban korenček in natrgan timijan. Posodo pokrijemo in vse skupaj dušimo približno 3 minute. Nato dodamo ješprenj in riž in zalijemo z vodo, ki ji dodamo žlico domače vegete. Zalivamo in kuhamo tako dolgo, dokler nista ješprenj in riž kuhana. Ko je vse skupaj kuhano, jed začinimo po okusu. V našo ričoto nato dodamo maslo, vse skupaj dobro premešamo in serviramo skupaj z rukolo, bučnim oljem in popečenimi pinjolami. Pripravljena jed je lahko tako priloga, kot tudi samostojna jed.
STUDENTSKA KUH'NA
ENOSTAVEN NAMAZ jajčno-tunin namaz AVTORICA: NIKA AMBROŽIČ
• 1 jajce • 2 žlici grškega jogurta • sol • poper • česen v prahu • 1 kisla kumarica • 1 žlička limoninega soka • popečen kruhek
V
vreli vodi trdo skuhamo jajce. Jajce olupimo, pretlačimo in zmešamo s tuno, ki ji pred tem odlijemo olje. Na drobno sesekljamo kumarico. Pretlačeno jajce in tuno zmešamo z drobno sesekljano kumarico in grškim jogurtom. Dodamo še sol, poper, sok limone in česen v prahu ter vse skupaj dobro premešamo. Zraven namaza postrežemo popečene kruhke ali prepečenec.
25
#b elokranjcidokoncasvojihdanof