Zvitica - jesen 2015 by KLUB BELOKRANJSKIH ŠTUDENTOV

Poštnina plačana pri pošti 8340 Črnomelj

4 UVODNA BESEDA

6 V ČRNOMLJU MLADI OŽIVLJALI PARKE

8 ČRNFEST

ZVITICA JESEN 2015 KLUB BELOKRANJSKIH ŠTUDENTOV

“KAJ ZNAM” IN NE “KAJ ŠTUDIRAM”

BIT’ FIT

ŠTUDIJSKI OBISK V ASTURIJI

OTVORITEV CENTRA VZAJEMNOSTI IN KREATIVNIH IDEJ

BIU SM NA KONCERTU

“TOLE GRE OD LJUDI ZA LJUDI...”

2015/4 500 IZVODOV CENA 0€

ODGOVORNI UREDNIK DARJA VUKČEVIČ

OBLIKOVANJE NASLOVNICE VID SKRBINŠEK OBLIKOVANJE IN PRELOM JAN KOCJAN

RUZAK NA HRBET PA GREMO

MLADINSKO ORGANIZIRANJE V BELI KRAJINI

SPET ZELENA

ŠTUDENTSKE VIZIJE UREDITVE STAREGA MESTNEGA JEDRA V ČRNOMLJU

AV-LAB

ČRNFESTOV TURNIR V ULIČNI KOŠARKI

ŠTUDENTSKA KUH’NA

ZABAVNI KOTIČEK

TISK NATISKAJ.SI

UREDNIŠTVO ZVITICE ZVITICA@KLUB-KBS.SI WWW.KLUB-KBS.SI

LEKTORIRANJE PETRA IVANETIČ

UVODNA BESEDA Pripravil: Kristian Asani

Tokratno uvodno besedo enostavno moram pričeti z največjim projektom Kluba belokranjskih študentov, in sicer festivalom Črnfest. Bilo je veliko lepih trenutkov, veliko stresnih situacij, veliko izzivov, a kar na koncu šteje, je dejstvo, da je bila obiskanost festivala občutno večja od naših pričakovanj. Seveda se uspešnost festivala ne meri samo z obiskanostjo, vendar jo izpostavljam kot objektivni kriterij, medtem ko je vse ostalo bolj ali manj subjektivne narave. Kar 8 dogodkov nam je namreč uspelo razprodati. Poleg tega je bil festival omenjen v večini največjih slovenskih medijev. Organizatorji smo imeli intervju na nacionalnem radiu in komercialnih radiih, članki o festivalu so se pojavljali na različnih spletnih portalih, omenjeni smo bili tudi na nacionalni televiziji. Izjemno razočaran pa sem bil nad odzivom lokalnih medijev, z izjemo lokalne televizije. V belokranjskem brezplačniku so festivalu Črnfest, po mojem mnenju, namenili zelo malo oziroma premalo pozornosti. Konkretno so nam namenili le 2 kratka odstavka in nekaj fotografij, kar je za 11-dnevni festival sramotno. Klub belokranjskih študentov si bi kot največja mladinska organizacija

na področju Bele krajine v lokalnih medijih zagotovo zaslužil več pozornosti.

Pred kratkim sem se udeležil posveta o zaposlovanju in zaposljivosti mladih v Beli krajini z naslovom Rastimo skupaj. Tam je bilo večkrat izpostavljeno, da si mladi po končanem šolanju želimo ostati v Beli krajini, vendar v Beli krajini, ki nam bo nudila podporno okolje. Mediji imajo na tem mestu zelo velik pomen in le upam lahko, da nam bodo v prihodnosti bolj naklonjeni, saj mladi predstavljamo vitalen del naše družbe. Zaenkrat se mi namreč zdi, da se glavni mediji na področju Bele krajine tega dejstva ne zavedajo oz. le-to ignorirajo.

Za konec naj vam dijakom in študentom zaželim uspešno šolsko ali študijsko leto. Bruci, vi se pa le udeležite brucovanja in skupščine na Rožniku, ki bo 15. oktobra, saj boste le tako uradno sprejeti med belokranjske študente in boste lahko uspešno vstopili v študijski svet! =)

V ČRNOMLJU MLADI OŽIVLJALI PARKE Pripravil: Tomaž Čurk, Foto: Sandra Eunice Reis

Konec meseca avgusta smo v Črnomlju izpeljali mednarodno mladinsko izmenjavo Oživimo parke. Na izmenjavi v sklopu programa Erasmus+ Mladi v akciji je sodelovalo 42 udeležencev iz Nemčije, Španije, Makedonije, Hrvaške, Turčije in Slovenije. Mladi so teden dni preživeli v Beli krajini, raziskovali lepote črnomaljskih parkov in razmišljali, kako jih ponovno oživiti.

otrok, ki so noreli za žogami in starši so se ob njihovem norenju družili. S časom se je družabno življenje preneslo na socialna omrežja.

Mesto Črnomelj ima tri parke – Griček, Jurjevanjska draga in Majer. Še pred 20 leti so bili parki polni

V Mladinskem centru BIT smo že pred pričetkom izmenjave med krajani Črnomlja izvedli anketo (rezultate ankete si lahko ogledate spodaj), ki je pokazala, da skoraj polovica ljudi ni zadovoljna s trenutno ureditvijo parkov v mestu in da bi kar 78 % ljudi parke obiskovalo bolj pogosto, če bi le ti bili bolje urejeni. Raziskava je pokazala, da ljudje v parkih najbolj pogrešajo otroška igrala, klopi, koše za smeti in pitno vodo, želijo pa si tudi več

kulturnih in športnih dogodkov ter delavnic in dogodkov za otroke. Namen mladinske izmenjave je bil udeležencem in javnosti pokazati, da je potrebno iskati pozitivne stvari v svojih okoljih in se potruditi, da se ti potenciali tudi aktivirajo. Mladi so tako v enem tednu pripravili številne dogodke, ki so oživeli mestne parke. Tam so predstavili tradicionalne igre svojih držav ter pripravili športno družabne dogodke, na katerih so se mladi povezali in spoznavali tuje kulture. Cilj je bil spodbuditi zavedanje o pomenu zelenih površin v urbanih središčih, možnosti socialnega vključevanja na javnih dogodkih in pomen načrtne krepitve kompetenc za osebni razvoj posameznika. Mladi so predstavili primere dobrih praks iz svojih

držav in skupaj pripravili kar nekaj zanimivih predlogov za izboljšanje stanja v črnomaljskih parkih. Tudi mladi iz tujine so namreč v parkih pogrešali podobne stvari kot krajani Črnomlja – koše, klopi, infrastrukturo za najmlajše … V Mladinskem centru BIT bomo vse rezultate in predloge uredili in zbrali ter z njimi seznanili tudi črnomaljsko županjo in KS Črnomelj.

Pripravil: Tilen Lamut, Foto: Jan Kocjan

Črnfest, ki ga ne bomo nikoli pozabili. S temi besedami bi lahko najhitreje opisali dogajanje v Črnomlju med 15. in 29. avgustom, ko so tri mladinske organizacije, Klub belokranjskih študentov, Mladinski center Bit in Mladinski kulturni klub Bele krajine, pripravile dneve polne zabave, smeha in kvalitetne glasbe. Težko je izpostaviti posamezen dogodek, saj so navdušili mnogi. Brez dvoma lahko rečemo, da je Črnfest stopil še stopnico višje. Uvodni košarkarski turnir je odpihnilo neurje, ravno tako koncert skupine Tabu v grajskem atriju. Tabuji, staroselci na slovenski glasbeni sceni, so se tako znašli v klubski atmosferi kultnega MKK-ja, ki je skupino navdušila bolj kot marsikaterega od obiskovalcev. V nastopu, ki je trajal nekaj manj kot dve uri, so oboževalci slišali vse uspešnice iz bogate kariere enega najbolj poznanih slovenskih bandov. Odrski selfie z zbrano množico je dokazal izjemno naklonjenost glasbenikov belokranjski publiki, ki je s tem vstopila v 14-dnevno festivalsko dogajanje. Sledil je prvi izmed dveh stand up-ov. Oba sta bila organizirana v črnomaljskem kulturnem domu, ki je po dolgem času obudil stare dni, saj je prostih sedežev primanjkovalo tako ob nastopu hrvaškega mojstra komedije Željka Pervana kot na showu enega najbolj priljubljenih slovenskih komikov Boštjana Gorenca Pižame. Še enkrat več smo se prepričali, da je komedija ena najbolj priljubljenih vsebin vsakega Črnfesta. Pervan, ki je celoten nastop govoril v hrvaščini, se je

dotaknil predvsem političnega in družbenega dogajanja v svoji domovini, najbolj pa so bile sprejete šale na račun odnosov Hrvaške do sosednjih držav in moškemu diametralno nasprotujočega si ženskega sveta. Teden kasneje je Pižama predstavil nepreklicno dejstvo, ki ga je spoznal v svoji dolgoletni karieri, in sicer, da smo Slovenci nekaj posebnega. Od tu je nastala tudi predstava 50 odtenkov njive, ki jo je predstavil belokranjskemu občinstvu. Šale na račun slovenskega naroda so bile odlično sprejete in dvorano sta prežela smeh in veselje. Podobne prizore smo gledali tudi na otroških predstavah, kjer sta klovn Jaka in čarovnik Sam Sebastian navdušila tiste, na katerih sloni prihodnost Bele krajine. Še ena izmed novosti, ki jih je predstavil letošnji Črnfest, je Belokranjska odprta kuh’na. Le-ta je ‘na kozolec’ privabila lačna usta, radovedneže in kulinarične navdušence. Belokranjski gostinci so ponudili izjemen nabor kulinaričnih dobrot, ki nikogar niso pustile ravnodušnega. Po odprti kuh’ni, ko se je sobotni dan prevesil v noč, je na oder grajskega atrija stopil Rambo Amadeus, prvo ime glasbene avantgarde balkanskega polotoka. Družbeno kritična besedila srbskega umetnika so navdušila njegove oboževalce, ki jih v grajskem atriju ni manjkalo. Seveda pa se je Črnfest tudi zaključil na način, kot smo si ga lahko le želeli. Popoldanski turnir v ulični košarki kot uvodno dejanje zadnjega dne, je predstavljal ogrevanje pred večernim koncertnim dogajanjem v atriju črnomaljskega gradu. Davor Gobac s skupino Psihomodo Pop je naravnost očaral belokranjsko občinstvo. S svojo karizmo na odru je navdušil oboževalke v prvih vrstah, poskrbel za noro zabavo v nabito polnem atriju in v Beli krajini pustil izjemen pečat. Veliko pa ni zaostajala niti skupina Red Hot Chilli Peppers Tribute band, s katero se je zaključil že 8. Črnfest. Prinesel je veliko novega in kar je najpomembneje, prebudil Črnomelj in Belokranjcem ponudil kvalitetne vsebine. »Dobro za vse« pravi slogan festivala in lahko rečemo, da so se ga organizatorji držali. Mnogi so letošnjo izvedbo festivala izpostavili kot najuspešnejšo doslej, kar vsekakor veseli in organizacijski ekipi daje elan za nove podvige. Glede na videno in slišano letos, se lahko prihajajočih dogodkov le veselimo.

“Kaj znam” in ne “kaj študiram” Zveza ŠKIS

Kaj pa ti odneseš od študentskega dela? Kako boš zapakiral svoje izkušnje, da bo tvoj bodoči delodajalec najhitreje videl, kaj vse znaš? Kaj pa, če bi te lahko delodajalec na podlagi tvojih kompetenc poiskal kar sam? Bi rad svojo karierno pot natančno načrtoval na podlagi končnega skupka kompetenc, ki jih potrebuješ za določen poklic? Verjetno tudi že veš, da v formalnem izobraževanju ne boš pridobil vseh kompetenc, ki jih zahteva posamezno delovno mesto. Zato je še kako pomembno, kaj počneš s svojim neformalno pridobljenim znanjem in izkušnjami. No, pa gremo kar po vrsti. To, da vsak korak v času študija določa našo karierno prihodnost, že vemo. Vemo tudi, da smo za svoj karierni razvoj, za pridobivanje znanja, spretnosti in kompetenc odgovorni sami. Ko vstopamo na trg dela, ali če hočemo na njem ostati, si moramo zagotoviti tiste lastnosti, ki so pomembne za opravljanje poklica. Ko bomo iskali zaposlitev, nam prav nič ne bo pomagalo izgovarjanje na slab šolski sistem, pomanjkljive učne načrte ali neprimerne profesorje. Štelo bo predvsem ali samo to, kaj znaš. Seveda je kakovosten formalni izobraževalni sistem nujen in predstavlja temelje za uspešno življenjsko in poklicno pot posameznika, vendar pa se v okviru koncepta vseživljenjskega učenja vse bolj kaže tudi pomen neformalnega izobraževanja in pridobivanja izkušenj. Mladi se v času študija ukvarjamo s številnimi obštudijskimi dejavnostmi in pri vsaki od teh pridobivamo nova neformalna znanja, spretnosti in kompetence. Mnoge študije kažejo, da prav te kompetence pomembno vplivajo na našo zaposljivost. Zato je zelo pomembno, da neformalno pridobljena znanja, spretnosti in kompetence ustrezno ovrednotimo in upoštevamo. V Sloveniji še nimamo vzpostavljenega učinkovitega sistema beleženja neformalnih izkušenj, vendar pa je ta korak po mnenju mnogih 14

nujno potreben. Potrebujemo učinkovite sistemske rešitve, ki bodo zagotovile javno veljavnost in priznavanje delovnih izkušenj, pridobljenih z začasnim in občasnim delom dijakov in študentov. Tak sistem beleženja pripravljajo na Zavodu Pro študent. Neformalno izobraževanje in delo omogočata pridobivanje kompetenc, ki jih formalno izobraževanje ne nudi, so pa vseeno zelo pomembne za zaposljivost posameznika. Posamezniku omogočata, da pridobi tisto, česar mu formalno izobraževanje ni dalo. Formalni izobraževalni programi ne nudijo dovolj možnosti za študijske prakse, ki bi študentom omogočale pridobivanje ustreznih praktičnih znanj, s katerimi bi bili bolj opremljeni za vstop na trg dela. Za mlade je tako zelo pomemben vir pridobivanja potrebnih delovnih izkušenj študentsko delo. Zavod Pro študent zato pripravlja sistem beleženja kompetenc, pridobljenih z občasnim in začasnim delom dijakov in študentov. Gre torej za beleženje neformalnih izkušenj oz. kompetenc, ki so pridobljene s študentskim delom. Na zavodu pravijo, da je bila njihova osnovna ideja razviti sistem, ki bi omogočal vpogled v seznam kompetenc, potrebnih za opravljanje določenega poklica. Na ta način bi lahko posameznik gradil svojo izobraževalno in karierno pot tako, da bi kompetence, pridobljene v formalnem izobraževanju, nadgrajeval in dopolnjeval z neformalnim učenjem in nabiranjem neformalnih izkušenj do stopnje, ko bo osvojil kar največ kompetenc, ki jih zahteva opravljanje nekega poklica. Vzpostavitev sistema beleženja zajema več razvojnih faz. V začetni fazi so na Zavodu Pro študent s pomočjo treh največjih študentskih servisov zbrali vse vrste del, ki se opravljajo. Ti seznami del so bili nato združeni tako, da so podobna dela kategorizirali in jih združili v enotna področja. Po tej kategorizaciji gre za 500 različnih del, ki so razdeljena na 19

področij. Za posamezna področja se potem opredeljujejo kompetence, ki jih dijak ali študent z opravljanjem posameznega dela pridobi. Na zavodu poudarjajo, da pri opredeljevanju kompetenc bistveno vprašanje ni to, kaj mora posameznik znati za opravljanje tega dela, temveč to, kaj se bo z opravljanjem tega dela naučil. Bistvo sistema beleženja je namreč v tem, da sistem pokaže učne izide oziroma kompetence in s tem prikaže posameznikovo dodano vrednost. Tako urejeni kompetenčni modeli so bistvena prednost takega sistema beleženja, pred že obstoječimi primeri beleženja neformalnih znanj in izkušenj. Ker je sistem v celoti avtomatiziran, je za uporabnika bolj prijazen in zahteva manj dela ter zagotavlja kvalitetnejše rezultate. Tako ni mogoče, da bi si posameznik vpisoval izkušnje sam ali da bi jih vpisoval delodajalec. S tem je onemogočeno izkoriščanje ali lažno vpisovanje izkušenj, delodajalcem pa hkrati olajša delo, saj jim ni treba vpisovati izkušenj ali izdajati potrdil za opravljeno delo. Podlaga za beleženje je študentska napotnica. Napotnica vsebuje podatke o nazivu delodajalca, o dijaku ali študentu, vrsto dela in čas opravljanja dela. Iz teh podatkov bo sistem beleženja črpal podatke za nadaljnje določanje kompetenc in omogočal avtomatično beleženje neformalnih izkušenj. Na zavodu pravijo, da je potencial beleženja večji za študente kot za delodajalce, ki bodo sicer končni uporabniki sistema. Mlade bi spodbujal, da bi se čim prej aktivirali na trg dela ter nabirali kompetence in s tem pridobili nabor, ki jim bo omogočal opravljanje poklica v polni meri. Znano je tudi, da samovrednotenje lastnega znanja, spretnosti in kompetenc pozitivno vpliva na samozavest posameznika. Zelo pomemben cilj vzpostavljenega sistema beleženja neformalnih izkušenj pa je predvsem sprememba fokusa iz »kaj študiram« na »kaj znam«. Študentsko delo ni zgolj socialni korektiv, ampak omogoča tudi pridobivanje

izkušenj, ki pomagajo pri iskanju prve zaposlitve. Najslabši primer je, ko danes študenta vprašaš »Kaj znaš?«, njegov odgovor pa se začne s »Študiram ...« in pri tem pozabi na vse, kar je delal ob študiju. Če hočemo točno vedeti, kaj nekdo zna, moramo gledati njegove kompetence. In s sistemom beleženja neformalnih izkušenj želimo pri študentskem delu spremeniti ravno to, da bo pomembno predvsem tisto, kar si se ob delu naučil. Opaziti je tudi vedno večji poudarek s strani delodajalcev, da naj se beležijo neformalne izkušnje in kompetence, ki jih posameznik ima, vendar niso navedene v diplomi ali spričevalu.« Kljub vsem prednostim neformalnega izobraževanja in dela mora kot osnova ostati formalno izobraževanje. To je namreč regulirano in zagotavlja minimalne standarde znanja, česar pa v sistemu beleženja ni. Seveda sistem beleženja lahko spremljajo tudi določene pomanjkljivosti. Obstaja namreč nevarnost izkoriščanja sistema v smislu povečanja fiktivnih vpisov, vendar mislimo, da smo glede na spremenjeno zakonodajo lahko pomirjeni. Današnji visokošolski sistem namreč ne omogoča fiktivnih vpisov v takšni meri kot nekoč. Ko bodo ti cilji uresničeni in pomanjkljivosti sistema beleženja odpravljene, bomo dijaki in študentje pridobili javno veljavne in priznane delovne izkušnje, s katerimi bomo lahko delodajalcem izkazovali svojo dodano vrednost. Upamo lahko le, da se tudi tu ne bo zapletlo pri financiranju, politiki ali izkoriščanju sistema.

Škisova popotnica za študente 2015 15

BIT’ FIT

Pripravila: Vaditelja vadbe Bit’ Fit, kineziologa Matic Sašek in Darjan Spudić Foto: Darjan Spudić

V poletnem času je na trim stezi na Vražjem kamnu in na travnatem igrišču ŠD Vojna vas potekala rekreacijska vadba Bit’ Fit. Vadba je bila namenjena splošni populaciji, ki si je želela izboljšati kvaliteto življenja z aktivnim življenjskim slogom. Cilj vadbe je bil postati »fit«, torej izboljšati komponente z zdravjem in telesno sposobnostjo povezanega fitnesa. Dvomesečni program brezplačne vadbe, ki se je začel v avgustu in končal konec septembra, je zajemal vodeno aerobno vadbo in vadbo za moč. Vadba je potekala dvakrat tedensko, izmenjaje na dveh lokacijah. Tekaški del programa je bil izveden na trim stezi na Vražjem kamnu, vadba za moč z različnimi inovativnimi pripomočki pa na travnatem igrišču v Vojni vasi. Na začetku in na koncu programa so bile izvedene meritve motoričnih sposobnosti in sestave telesa. Skozi celoten program je delovala tudi Facebook stran, po kateri so bili sodelujoči obveščeni o izvajanju vadbenih enot in podučeni o osnovah rekreativne

vadbe. Za boljše vzdušje je bilo popestreno z nabavo športnih majic z logotipom vadbe. V prihodnje je načrtovana vadba za študente in ostale zainteresirane tudi v Ljubljani. Več informacij pri vaditeljih vadbe. Rezultati meritev z izbrano testno baterijo v tabeli prikazujejo napredek v motoričnih sposobnostih in sestavi telesa.

clANSKE UGODNoSTI - darilo - zastonj rekreacija - subvencioniranje diplomske naloge - novoletni izlet - Črnfest - stand-up predstave - smučanje - dijaški in študentski žuri - brucovanje na Rožniku - brezplačno fotokopiranje in tiskanje študijskega gradiva - tečaji, delavnice in izobraževanja - informativni dan na SŠ Črnomelj - športni turnirji - MKK koncerti - Škisova tržnica - pohodi - AVLab - EtnoFolkFest - Druženja - BOL - BKL

Študijski obisk v Asturiji Pripravil: Jure Kuhar, Foto: Jure Kuhar

Še pozimi sva se z Gregorjem Jevščkom odpravila na študijski obisk na sever Španije, natančneje v Asturijo. Prvi pogled na pokrajino skozi okence na letalu, ko se je le-to spustilo pod nevihtne oblake, zelo spominja na našo Belo krajino, saj je vse zeleno in gričevnato. Nekaj posebnega, kar ni spominjalo na naše kraje, pa so klifi, ki se dvigajo nad Atlantskim oceanom. Po nekaj minutah letenja, se je opazilo tudi prvo večje mesto Aviles, katerega panoramo je nekoliko skazil velik industrijski kompleks tamkajšnje železarne. Vendar pa tudi to in prej omenjena nevihta nista mogla pokvariti pozitivnega prvega vtisa o zelo lepi pokrajini, o kateri marsikdo ob omembi Španije neupravičeno ne pomisli. Na letališču sta naju pričakali Maria in Vale iz centra Europa Aqui (o njem nekaj več pozneje) in naju odpeljali do hotela, ki se je nahajal le streljaj stran od visokega dimnika v kompleksu prej omenjene železarne v Avilesu. Prvi večer sva izkoristila za spoznavanje lokalnih kulinaričnih dobrot, saj sta naju gostiteljici odpeljali na večerjo. Zanimivo je, da v gostilni, kamor greš na večerjo in sidro (pijača, ki je del njihove kulture in življenja, nekakšno jabolčno vino), dobiš za poskusit njihove domače jedi, ki jih natakarji nosijo od mize do mize in to zastonj. Po konkretni večerji in potem še tej »degustaciji« ni bilo energije več za nič drugega kot za krajši sprehod po mestu in pot proti hotelu.

našim mladinskim centrom, ukvarja pa se z mobilnostjo mladih in izvaja izmenjave v okviru programa Erasmus+, pri čemer so par projektov že izpeljali v sodelovanju z RIC-om Bela krajina. Ta dan sva izkoristila tudi za daljši ogled mesta Aviles in njegovih znamenitosti. Skoraj na vsakem koraku se opazi, da je Španijo močno prizadela gospodarska kriza, saj je veliko prostorov v centru mesta praznih in naprodaj. Poleg že tako redkih gostiln in restavracij pa je v popoldanskem času zelo težko najti kakšno odprto, saj imajo takrat siesto in ni moč v mestu opaziti skoraj nikogar.

Prvi delovni dan se je začel z obiskom prostorov centra Europa Aqui, kjer sva se seznanila z njihovo organizacijsko strukturo, delovanjem in projekti, ki so jih, jih trenutno ali pa jih še bodo izvajali. Center

Drugi delovni dan sva si ogledala prostore La Curtidore, nekdanje železarne, ki so jo zelo funkcionalno preuredili v »coworking« prostor, ki združuje organizacije, manjša podjetja in podjetnike ter jim nudi prostore za njihovo učinkovito delovanje. Prav tako je v kompleksu tudi telovadnica in gostinski lokal za sprostitev in okrepčilo med delom. Gre za zelo podobno stvar, kot jo ima namen, sicer v precej manjšem obsegu, RIC Bela krajina ustanoviti v Črnomlju v bližnji prihodnosti. Namen obiska je bil spoznati delovanje takšne organizacije in prenos izkušenj v naše lokalno okolje. Za tem sva opravila še ogled in spoznavanje delovanja šole, namenjene samo ženskam, ki si želijo pridobiti znanja iz ekonomije in podjetništva, a za to, zaradi ustvarjanja družine, socialnih, ekonomskih ali kakšnih drugih »barier«, niso imele priložnosti v predhodnem šolanju. Šolski inventar je večinoma v vijoličnih niansah, tudi ločenega WC-ja namenjenega moškim ni, šola je res v celoti namenjena le predstavnicam

Europa Aqui je mladinska organizacija, podobna

nežnejšega spola.

Popoldne sva izkoristila za obisk Juana, prostovoljca, ki je pol leta bival in deloval v RIC-u. Peljal naju je na krajši ogled njegovega domačega kraja Candasa in okoliških klifov, zvečer pa sva obiskala folklorno skupino Xareu d’Ochobre, ki je letos gostovala na Jurjevanju. Predstavili so nam nekaj svoje zgodovine, tradicije, na koncu pa sva si ogledala tudi del njihove vaje, ki se je zaključila, kako nenavadno, ob kozarčku sidre in pokušanju novih lokalnih dobrot.

V četrtek dopoldne sva imela na turistični šoli v Gijónu predstavitev najprej Bele krajine, nato mladinskih organizacij v Beli krajini, Juan in Christina (prav tako prostovoljka, ki je delala pol leta pri RIC-u, leto pred Juanom) pa sta povedala nekaj več o EVS-u (Evropski prostovoljni službi) in svoji lastni izkušnji v času prostovoljnega dela preko EVS-a v Črnomlju. Popoldne sva izkoristila za ogled znamenitosti največjega Asturijskega mesta Gijón. Zvečer smo se zapeljali tudi do Ovieda, tretjega največjega mesta v Asturiji, na večerjo v klub podoben našemu MKK-ju, kjer sva spoznala njihovo alternativno glasbeno sceno. Zelo podobno ljubljanski Metelkovi. S tem se je najin študijski obisk končal, na njem pa sva spoznala veliko zanimivih in koristnih informacij o delovanju različnih organizacij v Asturiji in primerjavi med delovanjem podobnih organizacij pri nas in v tujini. Pridobila sva kompetence iz spoznavanja medkulturnih razlik, socialnih težav in spoznavanja življenja drugih kultur. Vsem, ki že razmišljate, kam bi šli med prvimi prostimi dnevi, predlagam to deželo, saj je zelo veliko stvari za videti in doživeti v Španiji tudi izven Barcelone in Madrida. Nekoliko težav bo le s sporazumevanjem, seveda če ne govorite špansko, saj tujih jezikov skorajda ne poznajo.

Otvoritev Centra vzajemnosti in kreativnih idej Pripravil: Tomaž Aupič, Foto: Anže Skalja

Center vzajemnosti in kreativnih idej je nova pridobitev namenjena celotni skupnosti, v katerem bo po besedah predsednice Društva Smnj na plac Urše Pogačnik vsak našel nekaj zase. Primaren namen je vzajemna izmenjava znanja in s tem vzpostavitev platforme za ustvarjanje novih priložnosti. Gonilo centra so in bodo prostovoljci ter ustvarjalci, ki sedaj že drugo leto sodelujejo vsako zadnjo soboto v mesecu na ustvarjalnem sejmu Smnj na plac. Prostor jim bo omogočil ustrezne pogoje za stalno in bolj raznoliko delovanje tekom celega leta. Želja po umestitvi dejavnosti društva v stalen prostor je prisotna že od samega začetka, saj so se člani Društva Smnj na plac ves čas selili. Sedaj, ko so prerasli prvotne okvirje, ki jih nudi društvo kot oblika organizacije, se je želja spremenila v nujo. Gre za nadgradnjo dosedanjega projekta oživitve starega mestnega jedra Črnomlja, ki ga je Društvo Smnj na plac realiziralo kot spremljevalni dogodek v sklopu 52. Jurjevanja v Beli krajini. Zagotovljen je večnamenski prostor, v katerem lahko unikatne izdelke razvijajo, predstavljajo in prodajajo ter delijo z obiskovalci svoje znanje in spretnosti. Poudarjajo, da gre za dolgoročen proces, ki bo v končni fazi omogočal sistematično realizacijo

SMNJ-NA-PLAC! idej. V oblikovanje mesečnega programa bo vpeto vsako enako misleče društvo, ustvarjalec ali prostovoljec, ki bi rad prispeval k boljšemu vzdušju v skupnosti. Med pogovorom Pogačnikova poudari: »Če se bomo povezovali, lahko naredimo več.« Začetno, osnovno delovanje je usmerjeno k oživitvi starega mestnega jedra in posledično s tem tudi same skupnosti. Gre v prvi vrsti za programsko oživitev – več ponudbe pomeni večjo dinamiko. Koncept bo služil kot vzorčen primer za širitev na ostale občine oz. kraje, ki se spopadajo z enako problematiko odmiranja mestnih jeder kot tudi pomanjkanjem priložnosti za mlade in

ustvarjalne. Z razvojem dejavnosti imajo v društvu plan delovati v vseh treh belokranjskih občinah, brez omejevanja in selekcije, ki je v belokranjskem prostoru prepogosto prisotna. Nastala naj bi zadruga, ki bo povezovala večje število deležnikov iz lokalnega okolja in z usmerjenim delovanjem širši skupnosti zagotovila kvalitetnejše življenje. Prednost za sodelovanje v dejavnostih imajo člani Društva Smnj na plac, a so vsi ostali prav tako dobrodošli, saj bodo potekale dejavnosti od zelo ozko usmerjenih do tistih, namenjenih najširši javnosti kot na primer potopisna predavanja in razstave. Omejitev za sodelovanje torej ni, a so donacije in pomoč pri izvedbi zelo zaželene, saj vse delo opravljajo Smnj-ski kreativci in prostovoljci v svojem prostem času.

Dolgoročni cilj Centra vzajemnosti in kreativnih idej je torej vzpostavitev zadružnega sistema, v katerem bi sodelovali dijaki, študenti, samozaposleni in vsi tisti, ki imajo kakšno znanje ali spretnost, s skupno željo delitve, pridobivanja, širjenja in povezovanja znanj, da ustvarijo kreativno, ustvarjalno in novih priložnosti polno okolje za vso skupnost, v starem mestnem jedru Črnomlja.

Financiranje dejavnosti je plod odgovornega dela in alternativnih načinov financiranja po sistemu »crowdfundinga«, kot je na primer Smnjski škrnicelj. V bližnji prihodnosti se bodo s svojim poslovnim načrtom in programsko shemo udeležili različnih razpisov. Po besedah predstavnice Smnj na plac, se jim je v postopku črpanja sredstev za razvoj gospodarstva pozitivno odzvala tudi občina Črnomelj s subvencioniranjem dela tržne najemnine poslovnega prostora. Preostanek bodo krili na osnovi vzajemnosti – prostor si bodo delili z ostalimi društvi, oddajali bodo razstavni prostor ter predavalnico drugim uporabnikom, organizirali različne izobraževalne dejavnosti ter vzpostavili prostor za so-delo (angl. coworking).

BIU SM NA KONCERTU Pripravil: Jernej Strmec, Foto: Jan Kocjan

Rambo Amadeus 22.8.2015 @ Črnfest PRVI DAN Tokrat se bom izognil komentiranju tehničnega vidika koncerta, ker sem bil tudi sam delno »kriv« za njegovo končno podobo. Zato se raje osredotočim na poslušalski prispevek, predvsem k zvočni sliki dogodka. Začnimo s tem, da v zadnji vrsti polovice koncerta sploh ni bilo slišati. Tako nekulturnega občinstva ne srečamo ravno na vsakem koncertu. Prvih deset minut se je Rambo še trudil animirati neposlušalce, poskuse pa je zaključil z: »Ja serem, a vi me ne slušate /.../ sigurno je bio ulaz đabe.« Malo pozornosti je dobil šele, ko je zapustil oder brez besed. Zdelo se mi je, da je bil odhod iz odra obupano-jezen protest. Karkoli že je bil vzrok, tudi po vrnitvi na oder ni bilo pretiranega zanimanja občinstva za koncert. Po dobre pol ure javne vaje se je nekaj deset obiskovalcev zavedlo, da so na koncertu.

Rambo in sotrpini so nato ubrali sigurno pot do žura in začeli preigravati bolj znane komade iz svojega repertoarja brez pretiranega »bluzenja«. DRUGI DAN ... … sem bil ob poslušanju posnetka koncerta začuden nad nezainteresiranostjo publike. Rambo se je res potrudil in odigral malenkost bolj jazzovsko kot na ostalih koncertih, pa kljub temu ne pretežko za ušesa. Zanimivo je bilo slišati prvi del koncerta. Na začetku je Rambo še kulturno poskušal pritegniti pozornost, kasneje je bil že

skoraj žaljiv, koncert pa je kljub temu lepo tekel. Spremljevalni band je medtem, ko Ramba ni bilo na odru, jammal, kot da se ni zgodilo nič. Všeč mi je bil pristop banda. Vse se je, kljub hitremu funku, odvijalo lepo počasi in smiselno. Komadi so imeli prepoznavni zvok, oblika pa je nastajala sproti. Veliko so improvizirali, nekateri

komadi so trajali tudi 10 minut. Posnetek koncerta bo za tiste, ki vas ni bilo in tiste druge, ki se vam ga ni zdelo vredno poslušati v živo, objavljen na strani www.crnfest.si. Naslednjič pa le prisluhnite bandu, ki ga greste poslušat.

PROGRAM SEPTEMBER OKTOBER& NOVEMBER

MKK

26.XI.

DEKADENT & MOROST

3.X.

MOVEKNOWLEDGMENT

10.X.

KLUBSKI VEČER

17.X.

KLUBSKI MARATON (nevemnevem, Persons From Porlock)

23.X.

DEMOLITION GROUP

24.X.

MAGIČNI KABARE

(Sam Sebastijan, Laura Dilettante)

31.X.

ROTTERDAM SKA JAZZ FOUNDATION (NL)

7.XI.

INSECT ARK (US)

14.XI.

KLUBSKI VEČER

28.XI.

DUB TRIO (US) + SAKYA (FR)

Pridržujemo si pravico do spremembe programa, Program je del projekta MC BIT Koncertni cikel MKK BK 2015. Projekt je sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo, 24 Črnomelj, Urada za mladino in KBŠ. Občine

“Tole gre od ljudi za ljudi ...” Pripravil: Marko Simčič, Foto: Jan Kocjan

Begunska kriza, ki je medijsko močno odjeknila po celotni Evropi, je močno odjeknila tudi v Beli krajini. Pa ne medijsko, pač pa bolj na ulici, med ljudmi. Nekateri Belokranjci so se takoj močno ustrašili, saj so slišali, da naj bi Črnomelj v dijaški dom sprejel 100 ali več beguncev. Vir informacij za ta strah je potoval po principu »baba čula – baba rekla«. Dijaški dom več ni funkcionalen glede na svoje ime. Objekt je država prepisala na občino, ki bo sedaj odločila, kaj bo notri. Opcij je več. Ampak, kar je najpomemnejše, je to, da je državna komisija takoj odpisala dijaški dom kot možni nastanitveni center za begunce, saj sta v bližini dve osnovni šoli in knjižnica ter zaradi vseh možnih aktivnosti, ki se bodo v prihodnosti tam izvajale. A žal te informacije niso prišle po principu »baba čula – baba rekla« do vseh.

vsakem koraku oropajo za velike vsote denarja, izmučeni so, da ne govorimo o tem, da je jesen že tukaj in da bo kmalu zima. Zakaj ne bi bili človeški do človeka? Tudi oni so ljudje. Če se samo za trenutek, samo za droben trenutek, postavimo v njihovo kožo, verjamem, da bi bili veseli, če bi nas nekdo lepo sprejel.

Bežijo pred vojno, ki je naša generacija ni izkusila in upam, da tudi ne bo.

V Belo krajino, če sploh bo, bo prišlo malo beguncev. Poslali smo vprašanje na občino, kje bodo begunci sprejeti in županja nam je odgovorila, da bodo za njih pripravljeni sprejemni centri na mikrolokaciji. Od tod pa bodo odpeljani naprej v nastanitvene centre po Sloveniji.

V kolonah ljudi, ki potujejo proti severu Evrope, kjer si želijo poiskati službe, se ustaliti in v miru nadaljevati življene, so družine, starejši ljudje, majhni otroci, mamice, nosečnice itd. Mar ne bi bilo prav, da jim ponudimo plastenko vode, kaj za pod zob, nekaj za obleči? Prehodili so mnoge kilometre, tihotapci jih na

RUZAK NA HRBET PA GREMO! Pripravila: Špela Nagode, Foto: Špela Nagode

Amsterdam V zadnjih štirih letih sem veliko hodila naokrog, zato sem se odločila, da vam v naslednjih nekaj Zviticah predstavim najzanimivejše destinacije mojih potepanj. Najprej naj vam povem nekaj o Amsterdamu, s tem mestom sem tudi sama začela svojo zgodbo potovanj. Z Jernejem sva se julija 2011 odpravila na enomesečni potep po Evropi, začela sva na Nizozemskem, potem šla čez Nemčijo in Češko nazaj v Slovenijo. Na spletni strani sva našla prevoz do Amsterdama, mesta z nešteto koles, 1000 kilometrov vodnih kanalov, rdečo četrtjo, legalizirano marihuano, bogato z muzeji in arhitekturnimi znamenitostmi. Skratka majhno mesto, ki ponuja veliko.

obliki pol kroga) in mostovi. Eden lepših mostov, kar sva ga prečkala, je dvižni most Magere Brug (koščen most), ki je okrašen s cvetjem in kolesi. Vse hiše v mestu so zgrajene v posebnem nizozemskem slogu. Veliko se jih nagiba v levo ali desno stran, nekatere pa štrlijo naprej tako, kot da se bodo vsak čas zrušile (zaradi gradnje na mehkih tleh). Hiše so visoke in ozke s strmimi stopnišči, koti znotraj hiš so nepravilni. Vse skupaj zgleda nekako asimetrično. Vendar od zunaj naredijo mesto pravljično, tako podnevi kot ponoči. V naslednjih dneh sva se v mesto odpravila na

Prišla sva v kamp na robu mesta, od centra je bil oddaljen dobre 4 kilometre. Ko sva si ogledala okolico in ugotovila, da je kamp obdan z morjem in tla premočena, sva postavila šotor in upala, da naju ne poplavi, saj vreme ni bilo nič kaj poletno. Dež in okoli 15 °C je bila napoved za sredino julija. Naslednji dan sva odšla na potep do centra mesta, tramvaj sva zapustila nekje v centru in začela raziskovati. Prva težava so bili kolesarji, saj imajo seveda prednost pred vsemi udeleženci v prometu in so tudi vsepovsod. Druga težava pa to, da če ne razmišljaš, kje hodiš, se prav kmalu znajdeš v labirintu, ulice v mestu so ozke in dolge,

štop. Z nekaj nasmejanih obrazov, piskov in dretja v nizozemščini čez odprto okno, sva vedno dobila štop v želeno smer. Obiskala sva tudi najznamenitejši amsterdamski trg – trg Dam, kjer stoji ena največjih znamenitosti Amsterdama – Royal Palace, ki je bila zgrajena v 17. Stoletju, tako kot tudi obe mestni hiši na trgu. Kasneje je postal kraljeva rezidenca in še danes služi kot ena iz med treh stavb v državi, ki je na razpolago kraljevi družini. Palača je velika in lepo urejena, obdana z veliko belega marmorja in umetniških del. Na trgu stoji tudi cerkev Nieuwe kerk (Nova cerkev), zgrajena v 15. stoletju za potrebe kraljeve družine. Sedaj je v njej muzej. Ko sva se sprehajala po mestu, sva povsem nepričakovano odkrila hišo Anne Frank (ki je bilo skrivno mesto, kjer je Anne Frank napisala svoj

prepletene s kanali (ki so iz ptičje perspektive v

zelo znan dnevnik). Muzej je zelo varovan, vsakega

gosta pri vstopu preišče varnostnik. Ko sva pustila vse stvari v omarici, sva se po skrivnih hodnikih in ozkih stopnicah podala v raziskovanje hiše. Vse v hiši je ozko in majhno, pohištvo in ostale stvari pa so dobro ohranjene. Ker sva se na poti iz muzeja malo izgubila, sva slučajno našla Muzej mučenja. Mali in mračen muzej, ki že sam po sebi izgleda grozljivo. Po stenah so obešene slike, ki prikazujejo psihično ali fizično mučenje čarovnic v preteklosti. Poleg slik so po vsej stavbi razstavljene mučilne naprave. Imajo vse – naprave za razčetverjenje, raztezovalnico, mučilnega stebra, giljotine, vislic ter stol z bodicami. Od muzejev in hoje sva postala lačna in utrujena, zato sva odšla štopat nazaj v kamp. Naslednje jutro je močno deževalo, zato sva ostala v baru kampa, kjer sva ob čaju in križankah

vabila v svoje sobane. Naslednji dan sva odšla na kratek sprehod po obrobju mesta, preostanek dneva pa sva preživela pred šotorom in planirala štop in izlet v mesto Utrecht. Preden se odpraviva proti Nemčiji. Več o obema v naslednji Zvitici.

preživela naslednja dva dneva. Ko je dež ponehal, sva se do centra mesta odpravila peš, hodila sva ob malo večjem kanalu in opazovala hiše na vodi, nekatere so bile le prenovljene barke, druge pa razkošne vile. Na poti sva se ustavila na kavi pod ogromnim mlinom na veter, ki je bil nedelujoč in je služil le kot turistična atrakcija. Po kavi sva obiskala muzej erotike, ki je lociran v osrčju rdeče četrti. Muzej v štirih nadstropjih je bogato opremljen z erotičnimi pripomočki, ki so se uporabljali skozi preteklost. Na ogled so tudi slike in stare revije, ki poučujejo o seksu. Po ogledu muzeja sva se odpravila na zelo znano rdečo četrt. Bilo je zanimivo opazovati žive izložbe z rdečo osvetljavo v katerih so dekleta, stara med 18 in 60 let, vabila z zapeljivimi pogledi samske moške na ulici in jih

Mladinsko organiziranje v Beli krajini Pripravil: Klemen Vitkovič, Foto: Jan Kocjan

Letos Mladinski center BIT praznuje 10 let svojega delovanja. Ob tej priložnosti smo naredili analizo razvoja mladinskega organiziranja v Beli krajini in primerjavo samega stanja v Beli krajini. Ključni leti za razvoj mladinskega organiziranja sta leti 2004 in 2005, ko sta KBŠ in MKK ustanovili MC BIT in ko so mladi aktivisti v Metliki ustanovili KUD PLAC. Seveda je bilo v teh 10. letih mnogo težav, napak, prepirov, ampak vsi v Sloveniji in tudi širše ne morejo spregledati, da je v tem času mladinsko organiziranje v Beli krajini naredilo ogromen korak naprej. Še več, preko projektov Erasmus+ smo se uvrstili tudi na evropski zemljevid in tako danes ni slučajno, da nas za strateška partnerstva v okviru programa Erasmus+ vabijo npr. socialna podjetja s 1500 zaposlenimi in Univerza v Parizu.

Drugi razlog se skriva v poštenosti, ki je še vedno del vrednot pri vzgoji belokranjske mladine. V Beli krajini se ni nobeden okoristil na račun teh organizacij, še več – nakopal si je kvečjemu kakšno težavo. Solidarnost je zelo prisotna v naših mladinskih organizacijah, saj se zaposleni, ki imajo minimalne plače odrečejo marsičemu, samo, da bi projekti potekali naprej in da se lahko sofinancirajo javna dela. KBŠ ni kupil stanovanja na morju, kot so to nekateri drugi klubi, ampak je raje ustanovil Mladinski center BIT in ga vsako leto tudi znatno sofinancira.

V Beli krajini imamo danes dva nevladna mladinska centra, zavidljivo število festivalov, še nekaj uspešnih mladinskih projektov in lahko brez težav trdim, da mladinska scena v Beli krajini spada med top 3 v državi. Razlogov za to je več. Prvi razlog je kvalitetna črnomaljska gimnazija, ki daje mladim dobro podlago za nadaljnjo življenjsko pot. Zato bi zaprtje Srednje šole Črnomelj pomenilo pravo katastrofo za Belo krajino in ne razumem nekaterih posameznikov, ki so zaradi svojih kratkoročnih interesov povzročili zaprtje srednje šole v Metliki in posledično tudi dijaškega doma v Črnomlju.

Tretji razlog se skriva v evropskih projektih. Mladinske organizacije so dobro izkoristile možnosti, ki jih nudi program Erasmus+ Mladi v akciji in so si kljub stalnemu zmanjševanju sredstev s strani države zagotovile danes eden ključnih virov financiranja. Vendar se to ni zgodilo čez noč, zato na tej točki pohvala ustanoviteljema MC BIT - KBŠ in MKK, da sta razumela in da

še razumeta, da je za pripravo teh projektov potrebno ogromno časa in načrtnih priprav. Samo za ilustracijo lahko povemo, da se bo letos novembra začela priprava projektov, ki bodo luč ugledali komaj v letu 2017. Predvsem si želimo z evropskimi sredstvi obogatiti MKK program in pa nadgraditi sam festival Črnfest. Če lahko rečemo, da je mladinsko organiziranje v Beli krajini v zadnjih desetih letih doživelo viden preboj, pa žal to ne moremo trditi za samo Belo krajino, ki je v tem času izgubila nad 2.000 delovnih mest. Razlogi so vsem dobro poznani, zato jih na tej točki ne bi ponavljal. Je pa sedaj čas, da se mladinske organizacije tudi aktivneje vključimo v razvojno družbeno dogajanje, saj če se bo ta trend nadaljeval, bo Bela krajina postala en velik krajinski park brez ljudi. Zato je nujno, da smo glasni in da tudi nudimo pomoč občinam pri njihovih zahtevah državi Sloveniji. 3. razvojna os, zmanjšanje regijskih razlik, varčevanje na obrobju države, neprijazno okolje do investicij so

teme, ki nas morajo zanimati in ki jih bomo morali zagovarjati tudi z bolj radikalnimi akcijami. Predvsem mlajšim bralcem Zvitice priporočam, da se brez premisleka aktivneje vklopijo v delo KBŠ, saj Bela krajina potrebuje aktivno mladino, ki bo spreminjala Belo krajino na boljše. Ko opazujem mlade KBŠ aktiviste lahko opazim njihov ogromen osebni razvoj, ki jim tudi dviguje zaposlitvene možnosti in tega vam ne more dati nobena fakulteta.

Spet zelena

Pripravila: Nastasja Schweiger, Grafika: Jan Kocjan

Kaj te je gnalo v to mesto dveh rek, nisi vedel. Nisi vedel niti takrat, ko so bile tvoje oči prekrite z njeno parto, ko so tvoje bledo telo odeli v brezove veje in te pustili, da si počasi plaval po vodnem toku ter tonil v prodnatno kamenje. Že ko si prišel, si si na nos moral pritisniti očetov robec, ki ti ga je podaril ob odhodu. Vonj po zažgani travi v zraku je dražil tvoja pljuča in te silil h kašlju. Drevesa so bila okleščena in še nerojeno listje je bilo ovelo. Bilke so nepokošene in rjave ležale na tleh, kot da bi obupale in ne hotele več rasti. Čutil si napačnost prihoda, a si pospešil korak in gledal le predse. Kaj te je gnalo v to mesto dveh rek, nisi vedel. Ko si se tako sprehajal s kovčkom polnih knjig po mestu in iskal prostor, kjer bi lahko delal, se ti je na hitro zazdelo, da je narava pozabila stopiti na ilovnata tla pod tvojimi nogami. Ulice so bile prazne in tihe, vsake toliko pa se je slišalo le poigravanje vetra ter tuljenje volkov. Visoka in posušena debla so opazovala vsak tvoj korak in se ti le smejala v obraz. Ko si prišel na mestni trg, 30

si zaslišal kratke in bežne zvoke strun in jim sledil. Prenočil si pri možu, ki je skupaj s sinovi igral tišino in na bisernico brenkal tihe kresne pesmi. Njihovo početje je v tvojih kosteh povzročilo škrebetanje, vendar so bile tvoje noge pretežke in tvoja glava preveč trudna, da bi iskal boljše ljudi v tem praznem mestu. Oblečen si se vlegel na slamnato posteljo v kleti in zaspal. Zjutraj te je prebudil grleni glas. Ko si jo zagledal, je nedolžno stala pred tabo v dolgi laneni obleki in se smejala. Tvoje oči so videle le njene rdeče ustnice in tvoje telo je zadrhtelo v nežnosti. Okoli glave je imela spleteni dve kiti, ki sta se prepletali s cvetjem. Ko ti je pod nos pomolila jabolko, si se dokončno prebudil. Razkazala ti je posestvo in te mimo starega gradu popeljala do reke. Breze so vama delale senco, ko sta opazovala modrino, ki se je lesketala v zeleni reki. Zaradi tebe je trava spet zelena, ti je dejala in te pobožala po roki. Ko te je prvič poljubila, so se ti odprla tla in tvoje srce je porasla mehka praprot. Od takrat si le še plesal in božal steljnike. Vsako noč je skrivaj prišla k tebi

in ti govorila o belih konjih, o gibanju nedozorelih klasov v vrtincu vetra, o mladosti in o drevesnih poganjkih. Ljubil si njene črne oči, njeno bledo polt in drobne prste. Božal si jo in vtiral v svoje pore, ki so tako potrebovale to njeno mlado telo. Živel si drugo življenje in zdelo se ti je, kot da bi se ponovno rodil. Zaradi tebe je trava spet zelena, ti je rekla. Nikoli je nisi razumel, kaj je hotela povedati, vendar ti je bilo vseeno, ker si se tako rad dotikal njenih kostanjevih las, medtem ko je tkala rdeče vzorce. Razmišljala sta enako in ljubila iste stvari in bilo je, kot da bi rastla iz iste korenine ter bila priklenjena drug na drugega. Še vedno si imel spravljeno tisto jabolko, ki ti ga je podarila prvo jutro. Božal si ga in poljubljal. Zahvaljeval si se mu in ga maličil. Ko vaju je njen oče videl na bregu pod hišo, je nehal brenkati na razglašene strune. Razbil je bisernico in pred tvoja vrata začel valiti skale. Preklinjal te je in nadte pošiljal grom. Preklinjal je tvoje rdeče oči in te izgnal iz svoje hiše.

Preklinjal si dan, ko si prišel v ta kraj, ker te je bolelo. V grlu ti je začel rasti plevel in iz ušes ti je štrlel strupeni bršljan. Pod roko so ti rasle koprive, ki so med hojo žgale tvoje hrapave prsi. Točil si zelene solze in vse več zahajal v sosednje kleti. Ležal si pod sodi in prepeval žalostne poganske pesmi, ki so bíle namesto tvojega srca. Vdihnil si le še nekajkrat na dan in si želel zaprtih oči. Ko si tako z neko žensko legel pod sod in vanjo prelival svoje pomladne sokove, si zaslišal zvok biserice, ki je bil glasnejši kot ponavadi. Slišal si korake, ki so hodili po tebi, in slišal si pesti, ki so tolkle ob tvoj leseni obraz. Kaj te je gnalo v to mesto dveh rek, nisi vedel. Sinovi so te z bekovjem privezali na debelo ohlodje in te prekrili z vejami brez. Na oči ti je poveznila laneno parto in ti na uho prišepnila, da si v njih spet zanesel pomlad. Ko so te vrgli čez most v umazano vodo, si počasi tonil v prodnatno kamenje. Kaj te je gnalo v to mesto dveh rek, nisi vedel.

Zato si ležal ob reki in tolkel ob belino debel.

Je trava spet zelena?

15.10.

2015

zbor: 18:00, @ Maxi market veÄ?erja prinesite potrdilo o vpisu in prejeli boste KBĹ majico krst brucev zabava dolgo v noÄ?

ŠTUDENTSKE VIZIJE UREDITVE STAREGA MESTNEGA JEDRA V ČRNOMLJU Pripravila: Martina Auguštin

Vsi

prebivalci

mesta

Črnomelj

verjetno

strinjamo, da je naš največji potencial in problem staro mestno jedro. Je ključna vrednota mesta, čeprav je deloma zapuščeno in zanemarjeno, a da bi ga ohranjali ter uporabljali, ga je potrebno prenavljati. Občina Črnomelj je zato v letošnjem študijskem letu zaprosila študente krajinske arhitekture Biotehniške fakultete v Ljubljani za idejne predloge in načrte ureditve starega mestnega jedra Črnomlja ter obvodnega prostora. Mesto nam je zaradi slikovite umeščenosti v prostor, bogate dediščine in pestrosti kulturnih dogodkov predstavljalo velik izziv za načrtovanje prenove. Predlagali smo različne ureditve prometa, prenovo komunalne infrastrukture, način zbiranja in odvoz gospodinjskih odpadkov, način odvajanja meteorne vode, ureditev gostinskih vrtov, sobivanje uporabnikov z različnimi potrebami – vključno z rastlinskimi in živalskimi zavarovanimi vrstami, urbano vrtnarjenje, katalog urbane opreme itd. Prenova naj bi se izvedla v treh fazah, ki slonijo na postopnem ukinjanju prometa v starem mestnem jedru. Tako urejeno mesto je prijaznejše pešcem in kolesarjem, ulice in trgi so živahnejši, krepi pa se tudi lokalna trgovina in posledično lokalna skupnost.

Ohranjali in podpirali smo srednjeveško zasnovo mesta z razvijanjem pešcu prijaznega okolja. Znotraj ulic so se pojavljale dodatne vsebine, kot so preurejen srednjeveški trg, fontane, galerije, nove zasaditve in urbana oprema. Z dodajanjem novih odprtih prostorov (razgledne točke, vstopi in povezave) smo urbani del mestnega jedra direktno povezali s parkovnim obvodnim prostorom. Pojavljajo se tudi prostori za ribolov, vrtički, opazovalnice za živali, gostinski vrtovi, arheološki parki, čolnarne in igrišča. Lotili smo se tudi urejanja Kolodvorske ceste. Glavni koncept urejanja je bila povezava skrajne točke - Železniške postaje Črnomelj - s starim delom mestnega jedra, ki s svojo zasnovo daje pešcu prednost pred ostalim prometom. Vse idejne rešitve si še vedno lahko ogledate na razstavi, ki poteka na hodnikih občine Črnomelj.

ČEZ POLETJE NISMO POČIVALI! Pripravil: Jan Kocjan, Foto: Jan Kocjan

V Beli krajini imamo čez poletje tri večje prireditve in AVLab-ovci se lahko pohvalimo, da smo letos sodelovali z dvema. Posneli in poslikali smo Jurjevanje in Semiško ohcet. Naša izdelka sta se predvajala na Celjskem sejmu v sklopu predstavitve Bele krajine. Morda naslednje leto priključimo še kakšen dogodek iz metliške občine? Kot najbrž že veste, se je letos Jurjevanje preselilo iz Jurjevanske drage v center Črnomlja. Takšna oblika prireditve je bila nekaj čisto novega za organizatorje in obiskovalce. Prav iz tega razloga so nas kontaktirali z željo, da vse dogajanje ujamemo v objektiv. Prireditev je bila razporejena skozi 3 dni, tako da sva bila z Juretom non stop na terenu. Poleg snemanja sva pomagala tudi v grajskem atriju, kjer smo pripravljali prizorišče za Etno Folk Fest. V sklopu Jurjevanja se je odvijalo veliko različnih aktivnosti, tako da nam zanimivih kadrov ni zmanjkalo. Ker je bilo dogajanje zelo raznovrstno, smo se odločili, da bo tudi končni

video dinamičen, s hitro menjavo kadrov in živahno glasbo. Naše sodelovanje s KUD Semič in Turističnim društvom Semič, ki organizirata Semiško ohcet, se je začelo, ko so pristopili do nas in nas vprašali, če smo pripravljeni posneti reklamo za Semiško ohcet. K nam so pristopili z že izdelano idejo, ki smo jo na uvodnem sestanku malo dodelali in popravili. Problem pri naročnikih je, da si včasih zamislijo kakšno zgodbo, ki je težko izvedljiva oziroma ni primerna za njihovo ciljno publiko. Po sestanku sva se s predsednico dobila v Semiču in preverila možne lokacije snemanja. Skupaj smo se dogovorili, da video ne bo daljši od ene minute, v njem pa bi predstavili tudi naravne značilnosti Semiča. Ideja za scenarij se je razvila iz stereotipa, da nas ženske vedno komandirajo. Da pa ne bi bilo vse skupaj preveč resno, smo za glavna igralca uporabili otroka. Celotne zgodbe tukaj ne

bi opisoval in bi vas kar povabil, da si ogledate reklamo, ki je nastala. Video in prav tako snemanje je bilo sestavljeno iz dveh delov. V prvem smo želeli video umestiti v semiško okolje in s tem vzpostaviti domače,

morda celo malo starinsko vzdušje. Te posnetke sem se odpravil snemat sam. Ko sem se zbudil, je bilo zunaj zelo megleno, a sem se vseeno odločil odpeljati do Semiča. Tam me je pričakal zelo lep sončni vzhod in mirno jutro. Dobil sem vse posnetke, ki sem jih potreboval. Za drugi del videa sem imel dva pomagača. Jure Horvat je pomagal pri snemanju, Grega Drobnič pa je snemal zvok. Samo snemanje je potekalo dokaj gladko, nekaj problemov nam je predstavljal le promet, ki je oteževal zajem zvoka. Omejeni smo bili z sončno svetlobo in potrpežljivostjo otrok, ki pa sta se odrezala odlično. Za konec snemalnega dne so nam pripravili manjšo pogostitev, tako da slučajno ne bi iz Semiča odšli lačni in žejni.

Zaradi dobrega odziva na reklamo so nas »Šokci« prosili za snemanje in slikanje celotne prireditve. Za razliko od Jurjevanja, ki sem ga obiskal vsako leto, se Semiške ohceti nisem še nikoli udeležil. Podobno kot Jurjevanje je tudi Semiška ohcet letos zamenjala lokacijo. Preselili so se na zelenico ob Kulturnem centru. Ker smo se dogovorili za foto in video material, sva si z Juretom razdelila

https://www.facebook.com/avlabkbs

delo. On je bil glavni snemalec, sam pa sem lovil trenutke v fotografski objektiv. Kljub temu, da je bil eden izmed bolj vročih dni tega poletja, se nisva dala in sva skušala ujeti vse dogajanje. Glede na to, da sem prvič obiskal ta dogodek, sem bil pozitivno presenečen nad vsem dogajanjem, škoda le, da ni bilo večjega obiska. Pri končni montaži se je malenkost zataknilo, in sicer pri izbiri glasbe. Midva sva si zamislila podobno glasbo kot pri videu iz Jurjevanja, organizatorji pa so želeli bolj tradicionalno glasbo, ki je značilna za Semiško ohcet. Če se le da, skušamo čim bolj ustreči naročniku, tako da smo na koncu video prilagodili bolj domači glasbi. Ob vseh novih projektih in vse večjem zanimanju širše javnosti za naše dejavnosti smo se odločili, da pripravimo novo Facebook stran, na kateri bomo objavljali vse novice in izdelke. Vabljeni, da nas »polajkate«, tako da boste na tekočem z našimi aktivnostmi. Tisti, ki nas morda malo bolj podrobneje spremljate, ste lahko opazili, da smo prenovili tudi naš YouTube profil, ki ima sedaj svežo grafiko.

https://www.youtube.com/avlabkbs 35

VIDEO PROMOCIJA ZA ČRNFEST 2015 Pripravil: Tomaž Aupič

Produkcija video materiala za promocijo tradicionalnega festivala ČrnFest je postala nekakšen standard. Vsako leto se postavi nova linija, ki jo želimo v avdiovizualnem laboratoriju Kluba belokranjskih študentov vedno znova potisniti še malo višje. Napredek je pač sila pomembna zadeva. Letos so spregovorile živali, kar tako, a čisto zares. Nimam posebne, pametne ali smiselne obrazložitve, zakaj, razen te, da je predlog za reklamo prišel od najvišjih dveh v klubu. Torej je zadeva resna! Glede osnove ideje smo se hitro uskladili. Vse ostalo pa nam je vzelo veliko več časa, kot smo pričakovali. Sinhronizacija živali se zdi blazno enostavna zadeva. Pa vendar se je ponovno izkazalo, da so najbolj enostavne zadeve sila zahtevne. Najprej je bilo potrebno zagotoviti posnetke. Glede tega nam je veliko pomagal Matej Kovačič, ki nam je nesebično odstopil video material divjih živali, ki si jih lahko ogledate na spletni strani www. narava.net. To nam je veliko pomagalo, saj si niti predstavljam ne, kdaj in kje v naravi najdeš medveda ali na primer gamsa. A tudi s tem še ni bil rešen celoten problem realizacije projekta. V naslednjih fazah sem ostal sam, z obsežno minutažo Matejevih posnetkov živali v njihovem naravnem habitatu. Pregledal sem vse posnetke, razčlenil vsak gib in ga skušal opremiti z gesto, ki bo iz gledalca izvila tisti pravi, iskreni nasmešek. In tako, kot smo Slovenci zategnjen narod, so zadržane tudi živali, ki prebivajo v naši lepi deželi – sklepam. Naši medvedi nikakor niso tako zanimivi kot gorile, da ne omenjam srn, ki so res dolgočasne živali. Nekako mi je le uspelo izvleči, kar se da zanimive momente, ki smo jih v improviziranem studiu na sedežu kluba s številčno ekipo sinhronizatorjev

(11) le uspeli sinhronizirati. Snemanje je trajalo dobre 3 ure. Zvokovno-tehnični del snemanja in zvočno postprodukcijo je prevzel izkušen Jernej Strmec. Špela, Klemen, Marko, Tilen, Jure, Nini (obe), Manja, Kristian, Jernej, Vita – hvala, da ste tisto nedeljo, ko so se drugi namakali v Kolpi, nesebično švicali in prenašali moje teženje.

AVLAB PROSTORI

Pripravil: Tomaž Aupič, Foto: Tomaž Aupič

Avdiovizualni laboratorij je v začetku julija prestopil svoj simbolni okvir in dobil fizično, oprijemljivo enoto, v najvišjem nadstropju na Kolodvorski 34, kjer že leta gostuje sedež Kluba belokranjskih študentov.

Želja, da bi imeli ustvarjalci AVLab-a svoj prostor, kjer bi lahko v miru ustvarjali in kjer bi imela delikatna oprema svoje mesto, je bila izražena že ob samem formiranju laboratorija. Skozi leta, ko so se projekti vrstili vse pogosteje in se je postopoma kupovala nova oprema, je v klubskem skladišču zmanjkovalo prostora, zato je želja postala dejstvo. Član laboratorija Sašo je uvidel priložnost, ko se je iz sosednjih prostorov odmaknil SPIZ in stopil v kontakt z občino Črnomelj. Dobil je pozitiven odziv na prošnjo o naselitvi v prazno pisarno. Konec lanskega leta smo tako pričeli s projektom prenove petnajst kvadratnih metrov velikega prostora.

Sledilo je načrtovanje prostora, izris opreme, popis potrebnih novih naprav in planiranje obrtniških del. Pisarna oziroma laboratorij je zasnovan kot hibridna enota – združuje več funkcij znotraj enega volumna – kar zmanjša stroške in omogoča želeno uporabnostno dinamiko. Pri načrtovanju sva z Gregom Drobničem vseskozi iskala inovativne rešitve. Tako je pri oknu, blizu svetlobi in svežemu zraku, zasnovana »lebdeča miza«, ki omogoča udobno sedenje štirim uporabnikom, saj nima vertikalnih podpor – nosita jo dve jekleni horizontali – tako je omogočeno sedenje brez bolečega zadevanja ob noge mize. Vizaví mizi zaseda celotno površino stene odprt, prostoren poličnik, ki bo omogočal varno shranjevanje občutljive snemalne opreme. Na sredini laboratorija je umeščen premičen avdio studio – za potrebe snemanja se volumen pisarne prečno pregradi z dvema vertikalnima odbojnikoma, vzdolžno pa z vertikalnimi ter

horizontalnimi pregradami za dušenje zvoka – gre za prej omenjeno multifunkcijsko zasnovo. Letošnjo spomlad smo pričeli izvajati dela. Najprej je bilo na vrsti pleskanje zidov, pri čemer se je zadeva pričakovano zavlekla, saj je bilo potrebno iz celotne površine odstraniti dobrih trideset let beleža. Na ta način smo se izognili kasnejšemu luščenju in odpadanju beleža. Sledila je montaža konstrukcije »lebdeče mize« ter namestitev delovne površine in selitev opreme iz skladišča ter pisarne kluba v prenovljene prostore. Čeprav prostor zaradi različnih, ključnih razlogov še ni dokončan, smo ga člani že davno sprejeli za svojega in ga, tudi zaradi številnih tekočih projektov, koristimo, kar je bistveno – arhitektura brez uporabnikov ni arhitektura – je prazen nič.

Ivana Laharnar Pripravila: Petra Kralj, Foto: Salvatore Scarpato

V eni izmed prejšnjih Zvitic smo že slišali nekaj besed o mladi lokostrelki Ivani Laharnar. Lahko se pohvali, da je bila na spletni strani Planet Siol.net ona ena izmed enajstih, ki so dobile naziv najlepše športnice. Rada bi poudarila, da je resnična škoda, da o njenih uspehih ni mogoče prebrati v lokalnih časopisih, ki bi ji s tem pomagali tako vzpodbudno kot promocijsko.

Ivana je punca izrednega značaja, ki s svojo močno voljo po izpopolnitvi zastavljenih ciljev vliva v mlade željo po uspehu. Letos je osvojila kar nekaj dobrih rezultatov (glej razpredelnico). Februarja je dosegla naslov dvoranske državne prvakinje, zdaj septembra pa je osvojila še dva državna rekorda in naziv zunanje državne prvakinje že tretje leto zapored.

Rezultat

Tekmovanje

17.

Evropsko dvoransko prvenstvo v Kopru

Mladinski evropski pokal v Celovcu

3. (mešane dvojice)

Mladinski evropski pokal v Celovcu

Mladinsko svetovno prvenstvo Yanktonu

Mladinski evropski pokal v Rimu

4. (mešane dvojice)

Mladinski evropski pokal v Rimu

Še nekaj besed kar iz prve roke Ivane Laharnar: »Sezona 2015 je bila v glavnem dobra, kljub temu da nisem dosegla vseh zastavljenih ciljev. Najboljše od vsega je bilo potovanje v Ameriko, kjer sem poleg dobrega nastopa počela veliko zanimivih stvari: kopanje v reki Missouri, vožnja z rumenim šolskim avtobusom =) itd. Najbolj pa sem s svojim tekmovanjem zadovoljna na mladinskem evropskem mladinskem pokalu, kjer sem s sotekmovalcem Žigo Ravnikarjem dosegla bronasto medaljo v težkem dvoboju proti paru iz Turčije. Naslednje leto se bom potegovala za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu v Romuniji.«

Držimo pesti za čim boljše uspehe in dosežke na prihajajočih tekmovanjih in v nadaljnji karieri. Lahko samo rečem: navijajmo za naše mlade upe in jih vzpodbujajmo pri njihovih ciljih.

I. Črnfestov turnir v ulični košarki Pripravil: Tilen Lamut, Foto: Jan Kocjan

Belokranjski študenti poleti že tradicionalno zavzamemo zunanja košarkarska igrišča, kjer od maja pa tja do konca septembra poteka merjenje moči v ulični košarki. Nekoliko bolj tekmovalne narave pa je bil prvi KBŠ-jev turnir v igri 3 na 3, ki je hkrati služil kot uvod v zaključno dejanje letošnjega Črnfesta. Po tem, ko je bil turnir sredi avgusta odpovedan zaradi neurja, so se igralci na igrišču v Loki zbrali 29. avgusta. Sončen dan, glasba in pijača so omogočili odlične pogoje za igro, v kateri ni manjkalo lepih potez posameznikov. Omeniti velja, da je med turnirjem potekalo tudi tekmovanje v metanju trojk, kjer je nekoliko presenetljivo zmagal član mlajših selekcij košarkarskega kluba Kolpa Črnomelj Anže Müller. V zaključnih bojih, na katerih se je zbralo veliko občinstva, je bila želja po zmagi na turnirju izjemna, kar je privedlo tudi do lažjih poškodb, a to igralcev ni oviralo na poti do končnega cilja.

Zmago si je v napetem finalu zagotovila ekipa Turistične in biološke kmetije Zlatka Žaliča, ki je ugnala ekipo Filanih paprik. Zasluženo je naslov najkoristnejšega igralca na turnirju osvojil član Kolpe Matic Lozar. Praktične in denarne nagrade so razveselile prejemnike, nihče pa ni manjkal niti na zaključni zabavi, za katero sta v grajskem atriju poskrbeli skupini Psihomodo Pop in Red Hot Chilli Peppers Tribute band.

ŠTUDENTSKA KUH’NA Pripravila: Vita Vlašič, Foto: Duška Vlašič

Jesen. Zunaj dežuje in hladno piha. Listje na drevesih rumeni in odpada. Ljudje se stiskajo v jaknah in skrivajo pod dežniki. Opazujem kapljice, kako se združujejo na oknu, a me ne morejo doseči. Grejem se pod odejo, v mehkih nogavicah in debelem puloverju. Berem novo knjigo. Ali pa gledam najljubšo serijo. A nekaj manjka ... Nekaj toplega. Hm ... Juha! KREMNA BUČNA JUHA Težavnost: I Čas: 30 minut Potrebuješ (za 2 krožnika juhe): - 2 srednje velika krompirja - muškatno bučo – 2-krat več od krompirja - 1 strok česna - kisla smetana - sol - poper - muškatni orešček - med (- bučno olje in bučna semena za dekoracijo) V srednje velik lonec daj krompir in bučo, vse narezano na kose, čim bolj enake velikosti. Dodaj še strok česen in zalij z vodo do te mere, da pokrije vso zelenjavo. Lonec potem postavi na štedilnik in kuhaj toliko časa, da je vse dovolj kuhano – približno 20 minut. Potem zelenjavo zmiksaj s paličnim mešalnikom v redko kremasto kašo in postavi nazaj na štedilnik. Dodaj žlico kisle smetane, 2 čajni žlički medu, sol, poper in muškatni orešček ter pokuhaj še približno 2 minuti. Če se ti zdi juha pregosta, jo lahko zredčiš z dodajanjem vode; če pa je preredka, jo kuhaj še toliko časa, da dosežeš želeno gostoto. Postreženo juho lahko okrasiš z bučnim oljem in popraženimi bučnimi semeni.

LEČNA JUHA Težavnost: I Čas: 45 minut

Potrebuješ (za 2 krožnika juhe): - 150 g zelene leče - 1 krompir - 1 korenček - sol - poper - začimbe: česen, peteršilj, koriander, kumina (najbolje mleta) - ½ limone

Lečo čez noč namoči v vodi, da se omehča. Če nimaš toliko časa, jo namoči vsaj za nekaj ur, saj s tem precej skrajšaš čas kuhanja. Potem jo dobro speri pod hladno vodo v cedilu. V srednje velik lonec nalij 1 liter vode in jo zavri, potem pa vanjo stresi lečo in kuhaj. Čas kuhanja je odvisen od tega, koliko časa si lečo prej namakal, tako da jo sproti poskušaj – kuha naj se približno 15–30 minut (če je nisi namakal, potem tudi več). Da je kuhana, ugotoviš takrat, ko je prijetno mehka. Lahko jo tudi malo bolj razkuhaš, kar bo dalo juhi večjo gostoto. V drugi kozici zavri malo vode in vanjo stresi na majhne (in enake!) kose narezan krompir. Kuhaj ga približno 15 minut oziroma dokler ni dovolj mehek. Ko sta kuhana tako leča kot krompir, dodaj krompir k leči in v isti lonec naribaj še korenček. Pokuhaj še približno 5–10 minut, posoli, popopraj, dodaj začimbe in notri stisni še polovico limone. Kuhano juho potem s paličnim mešalnikom rahlo zmiksaj, a ne do konca, temveč le do te mere, da je malo bolj gosta in so v njej še vedno koščki leče, krompirja in korenja.

ZELENJAVNA ENOLONČNICA Težavnost: I Čas: 45 minut Potrebuješ (za 2 krožnika juhe): - 3 srednje velike krompirje - 1 korenček - pest cvetače - pest stročjega fižola - 1 manjšo čebulo - 1 paradižnik - olje - kis - sol - poper - svež peteršilj - začimbe: zelena, sušen peteršilj, timijan, lovorov list, majaron, česen (oziroma po okusu) Pripravi si vso zelenjavo – nareži jo na približno enake kose, le paradižnik nareži na čim manjše kose, 1 krompir pa pusti na strani in ga samo olupi. Čebulo sesekljaj, jo v srednje velikem loncu popraži na olju in ko je zlatorjava, nanjo naribaj ta krompir (to bo juhi dalo malo več gostote). Potem v lonec stresi vso ostalo zelenjavo in jo praži približno 5 minut, nato pa jo zalij z vodo do te mere, da je vsa zelenjava pokrita. Kuhaj približno 15–20 minut, a sproti pokušaj, če je zelenjava že kuhana in temu primerno prilagodi čas kuhanja. Za tem dodaj sol, poper in začimbe ter malo kisa po okusu za kislino juhe. Okrasi s svežim peteršiljem.

ZABAVNI KOTIČEK Pripravil: Jure Kuhar

Ali ste vedeli? Da povprečen človek zaspi v 7 minutah? Da je nojevo oko večje od njegovih možganov? Da je med edina naravna hrana, ki se ne pokvari? Če bi sešteli vsa utripanja očesa, bi imeli oči na dan zaprte pol ure. Da možgani porabijo 20-25% kisika, ki ga vdihnemo? Da je ¼ vseh kosti v stopalu? Da povprečna oseba v življenju prespi 25 let. Da 70 kg težka oseba vsebuje 0,2 mg zlata? Da se nam kolca v povprečju 5 minut? Da povprečna oseba sanja 1460-krat na leto? Da je človeško krvožilje daljše od 96.000 km? Da se vsako leto zamenja 98% atomov v telesu? Da ne moreš požgečkati samega sebe? Da nohti na rokah rastejo hitreje kot na nogah? Da je več ljudi alergičnih na kravje mleko kot na katerokoli drugo hrano?

PRISTOPNA IZJAVA 2015/2016 S to izjavo pristopam v Klub belokranjskih študentov kot polnopravni(a) član(ica), ki bo deležen(a) vseh članskih ugodnosti. Izjavljam, da bom spoštoval(a) pravila KBŠ ter želim prejemati KBŠ obvestila in njegovih zavodov. Izjavljam, da za potrebe KBŠ in njegovih zavodov dovoljujem uporabo in obdelavo mojih osebnih podatkov.

OSEBNI PODATKI Ime in priimek: Datum rojstva: Naslov stalnega prebivališča: Občina (označi):

ČRNOMELJ

METLIKA

SEMIČ

DRUGO

Pošta: GSM telefon: Elektronski naslov:

PODATKI O ŠOLANJU Ime šole: Smer: Letnik: Datum:

Podpis:

UGODNOSTI BREZPLAČNO DARILO - ZASTONJ REKREACIJA - SUBVENCIONIRANJE DIPLOMSKE NALOGE BREZPLAČNO FOTOKOPIRANJE IN TISKANJE ŠTUDIJSKEGA GRADIVA - NOVOLETNI IZLET - STAND-UP PREDSTAVE - DOBRODELNE AKCIJE - KRVODAJALSKE AKCIJE – SMUČANJE - DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI ŽURI - BRUCOVANJE NA ROŽNIKU - TEČAJI - DELAVNICE - IZOBRAŽEVANJA - INFORMATIVNI DAN NA SŠ ČRNOMELJ - BKL - BOL - ŠPORTNI TURNIRJI - MKK KONCERTI - ŠKISOVA TRŽNICA – POHODI – AVLAB – ČRNFEST – ETNOFOLKFEST - DRUŽENJA www.kbs-klub.si | info@klub-kbs.si | Kolodvorska 34, p.p. 44 | 8340 Črnomelj | +386 (0)7 305 39 29 |DŠ 88461475