Zvitica pomlad 2017 by KLUB BELOKRANJSKIH ŠTUDENTOV

KAZALO ZVITICA pomlad 2017 Klub belokranjskih študentov

2017/2 500 izvodov cena 0€

Odgovorni urednik Darja Vukčevič Oblikovanje naslovnice Iva Panjan Oblikovanje in prelom Jan Kocjan TISK natiskaj.si Uredništvo ZVITICE zvitica.kbs@gmail.com www.klub-kbs.si Lektoriranje Petra Ivanetič

UVODNA BESEDA

ŠTUDENTSKO RAZMIŠLJANJE: Nujnost samote

POKLICNA VOJSKA, ČAS ZA SPREMEMBO?

MESEC ŽENA IN LETO MLADIH

VEŠ, POET, SVOJ DOLG?

ZDRAVJE.: Socialna omrežja - kje se zalomi?

ZNANOST: Misteriozna tema

POZDRAV IZ POSAVJA : Nuklearka, Hrastnik in bronasta rokometna medalja

IZ SVETA GLASBE: Raiven

POTOPIS: Ruzak na hrbet pa gremo!

PREGLED DOGODKOV KBŠ: Tudi po zimi se je dogajalo

IZ SVETA ŠPORTA

DIJAŠKA SEKCIJA: Noche hispana

SKAVTI: Z rutko na poti Že 25 let

MLADINSKO DOGAJANJE V SEMIČU

DOGAJANJE V METLIKI

MC BIT: Šport in socialno podjetništvo

Naši predhodniki so zapisali

ŠPORTNI NASVET: Razstrupite se!

PREDSTAVITEV DIPLOMSKEGA DELA: Rekreativni potenciali reke Kolpe

ŠTUDENTSKA KUH’NA

#ZVITICA

RAZVEDRILO

Uvodna beseda

prav. Pa mi res ne bo? Je res tako nepotrebna in zapolnjuje našo spominsko kapaciteto z balastom, ko bi pa lahko namesto tega poznali vsebino še treh TV serij? Saj jo še vedno lahko poznamo, samo čas si moramo dobro organizirati. In se učenja lotiti z zanimanjem in tudi v skrajno ‘nezanimivih’ vsebinah najti nekaj, kar se nam zdi zanimivo. In to povezati z znanjem nekega drugega predmeta. In tretjega. In četrtega.

Pripravil: Jure Kuhar

Pomlad se že preveša v drugo polovico, aprilsko vreme je za nami, pred nami pa je mnogim najlepši del leta. Toplejše vreme, nič več nepotrebnih oblačil, uživanje na soncu, poležavanje ob Kolpi … In ogromno dogodkov, ki bodo še dodatno popestrili vsakdan. Že v maju bo pestro. Majske igre, Vinska vigred, Škisova tržnica. Slednja bo letos jubilejna 20. in organizacijska ekipa se že od novembra trudi, da bo ta največja in najboljša do sedaj. Nastopajoče že poznate, vreme je zmenjeno, da bo sončno, kulinarična ponudba raznolika in pijača hladna. Saj se vidimo 11. maja na Kardeljevi ploščadi, ne? Tam bomo kot vedno imeli najboljšo pogačo in eni redkih na regijskem otočku pravo vino (bralci z druge strani Gorjancev prosim ne zameriti, ampak cviček ni vino ;)). Potem bo prišel junij in Jurjevanje, julij in Teden kulture na placu, ki se po letu premora ponovno vrača v poletno festivalsko shemo Bele krajine. Bravo Kud Plac za to pogumno potezo. Po premiku Semiške ohceti v zadnji vikend avgusta bo tako tudi lani ‘prazen’ julij ponudil več zanimivih vsebin in obogatil družbeno življenje Bele krajine.

Znanje namreč lahko smatramo kot neko povezano mrežo podatkov. In če znamo te povezave pravilno uporabljati in prihajati do novih spoznanj, potem smo dojeli bistvo učenja in se nam ne bo težko učiti na primer zgodovine, če pa smo prepričani, da gremo študirat fiziko. Ker tudi med njima obstajajo določene povezave, ki pa jih trenutni šolski sistem ne prikaže najboljše in imamo občutek, da ne obstajajo. Če sedimo za knjigo in zapiski samo zato, da si zapomnimo in na preizkusu znanja profesorju to pokažemo, potem pa pritisnemo tipko ‘delete’, pri tem ne pridobimo znanja. To je stran vržen čas. V tem primeru si raje poglejmo 3 epizode prej omenjene serije (da ne bo pomote, tega ne smatram kot koristno zapravljen čas). Ali pa se raje lotimo neformalnega izobraževanja, pomen katerega se vse bolj uveljavlja. Priložnosti za to je ogromno, veliko organizacij vas bo sprejelo odprtih rok in nudilo pomoč pri pridobivanju tega znanja.

Proti koncu tega meseca pa se začne tudi en manj prijetnih delov leta za vse, ki smo vključeni v izobraževalni proces. Testi, matura, kolokviji, izpiti … Besede, ki imajo za marsikoga negativno konotacijo, marsikoga spreleti srh in prevzame občutek nelagodja. Dnevi pred preizkusi znanja so stresni, polni koefina, nikotina in mogoče ostalih substanc. Po izpitu pa pijač, ki vsebujejo etanol. (Misli bralca: etanol, kaj je že to? Nekaj takega sem videl pri kemiji. Kaj ne more normalno napisati? Te kemiki so res čudni ...) In zakaj sem uporabil to ime? Zato, ker opažam, da se zelo redki spoprijemamo z učenjem za posameznika nezanimivih stvari, kot je denimo kemija. Tudi sam sem se že večkrat vprašal, zakaj se neko stvar učim, ker mi nikakor in nikoli ne bo prišla

Vsi, ki vas v prihodnjih mesecih čakajo preizkusi znanja, dobro izkoristite čas za učenje, pridobite čim več uporabnega znanja in se samozavestno lotite doseganja zastavljenih ciljev. Da se ne bi našel še kakšen novinarski biser, ki bi tokrat zapisal, da smo belokranjski milenijci nepismeni, neizobraženi, nevzgojeni … Ker nismo! Maj je raj! Naj bosta za vse takšna tudi junij in julij. Avgust že sedaj obljubljam, da bo! 4

瀀攀琀攀欀㈀㌀⸀ 㘀⸀

䘀攀搀䠀漀爀猀攀猀 ☀ 䜀攀渀攀爀愀琀漀爀猀漀戀漀琀愀㈀㐀⸀ 㘀⸀

䬀漀愀氀愀嘀漀椀挀攀Ⰰ ఁ愀漀倀漀爀琀漀爀漀縁䄀吀刀䤀䨀 ఁ刀一伀䴀䄀䰀䨀匀䬀䔀䜀䄀䜀刀䄀䐀唀

STUDENTSKA RAZMISLJANJA: Nujnost samote Pripravila: Nastasja Schweiger

Rada berem dobre knjige. Knjige, ki me pustijo brez besed. Knjige, ki v moji glavi odpirajo številna vprašanja, misli in dileme, ki jih potem razrešujem sama s seboj ponavadi takrat, ko se moram učiti za izpit, ko sem v družbi ali pa ko bi morala zaspati, a zaradi že omenjenih razlogov ne zaspim. To razrešujem vse do takrat, dokler me nekdo ne opozori, da sem zadnje čase spet malce zasanjana in odsotna. Potem se usedem za mizo in stvar zapišem. Čisto preprosto je. Kot bi odložila prtljago in jo brez slabe vesti pustila za hrbtom. A lagala bi, če bi trdila, da je res tako preprosto izgubiti prtljago, še posebno, če je ta prtljaga osebna …

zakonu, kot da si sam. Sam greš na izlet? Kaj pa sploh boš sam? Nočem biti sam.« Še bi lahko naštevala, a jasno je, da se predsodki ne nehajo. Naj nadaljujem z matematičnim žargonom – izražajo neskončno množico števil, ki boli, še več, bremeni posameznika in ga spreminja. Ti predsodki povzročajo, da se človek preobrazi, da izgubi stik z lastno pristnostjo in se zateka nekam, kamor v normalni situaciji ne bi zašel. Ti predsodki silijo posameznika, da išče prisiljeno dvojino in množino. Predaja se zlagani dvojnosti, zlagani družbi, ki hrani njegov bit in mu daje upanje. Upanje na nekaj, kar ga bo oddaljilo od samosti in samote.

Tako sem pred časom brala knjigo, ki me je potisnila v pomislek in v meni nabrala kar nekaj osebne prtljage o sebi in naši družbi. Misel iz knjige, ki me je begala, je bila matematične narave, a me je usmerila na eksistencialno področje samote in bivanja. V njej je predstavljena ideja, da ljudje delujejo kot praštevila. Če me spomin iz desne matematične učilnice na srednji šoli še ne vara, so to naravna števila, ki so deljiva le z ena in sama s seboj. Če tako pomislim, je to lahko res lepa človeška lastnost, če znaš nanjo gledati s pozitivne plati. Lastnost, ki se jo premalo ceni in premalo upošteva. Človek je v samoti resnično deljiv sam s seboj, s številom ena, ki ga predstavlja on sam in ta deljivost lahko posamezniku prinese ogromno prostora znotraj raziskovanja osebne rasti in iskanja lastne identitete. A prelepo bi bilo, če bi takšen odnos do omenjenega gojila tudi naša (nestrpna) družba. Samota je trn v peti številnih družbenih pričakovanj, ki na posameznika vršijo pritiske in le čakajo, da mimo pride nekdo, potreben subjektivne sodbe. »A sama greš na sprehod? Pa ja ne boš šla sama na kosilo! Kako to, da si samski? A sama si plesala, pa čeprav imaš fanta? Zakaj pa sediš tukaj čisto sama? Sama vzgajaš otroka? Boljše, da si nesrečen v

Vendar samota ni vedno negativna in tako ozka, kot jo vidimo. Samota je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika »stanje, ko je kdo sam, brez stikov, povezave z drugimi« in ta beseda (kot tudi večina besed) obstaja v vseh številih. O

Prerojenje (Srečko Kosovel)

samoti ne smemo govoriti le v ednini, ampak jo moramo najti tudi v dvojini in množini. Rekli bi lahko, da je ta enost znotraj neke neskončne množice nujna, da se posameznik krepi, da raste in da postane človek. Ni važno, če živiš v hordi ljudi, če živiš sam, če je tvoja družina številčna ali če si srečno ali nesrečno zaljubljen, poročen, z otroki ali brez – vedno moraš poiskati to samost, da lahko sploh bivaš, da najdeš sebe, svojo bližino in vse to, kar še nisi bil. Ljubezen ednine v samoti je predpogoj, da se predaš srečni dvojini ali množini. Človek se lahko le tako najde in sreča s svojimi življenjskimi pričakovanji, ki se jim bo prepustil. Pogovoriti se mora le s svojimi očmi, le s svojim srcem in s svojimi usti. Sam sebi odgovoriti na vprašanja, kaj si želi, kako si želi bivati in na kakšen način preživeti ta nujni čas med rojstvom in smrtjo, čas, ki ga imenujemo življenje. Če bo posameznik znotraj svoje povratne svojine izoblikoval subjekt, ki bo upošteval lastna načela, ne glede na zunanjo okolico, korist, materialna sredstva, ki bi ga lahko premamila, se po teh vrednotah odločal in se jih držal, ne bo več posameznik in subjekt, ampak Človek z veliko začetnico. Tudi v številčni množici bo ostal predan sebi, ne bo pozabil na svoj bit, svojo ednino, ki si jo je zgradil, in to v življenju najbolj šteje, kajti najbolj pogumen je tisti, ki zna poleg 7,43 milijarde ljudi na svetu hoditi sam, pa čeprav v dvojini ali množini. Ne smeš pozabiti, da samota boli šele takrat, ko se izgubiš in te več ni. Da se v enosti razkrivajo resnice, pišejo in berejo pesmi, sprejemajo pomembne in manj pomembne odločitve. Da v samosti najdeš notranji mir, se rešiš strahov in problemov, se učiš, gradiš in zidaš velike stvari, pa čeprav kdaj tudi v oblakih.

Sam, sam, sam moram biti, vsako telo neprozorno v prozornost preliti in zvoki klavirja bodo potem mogoče le zimske zvezde mojim očem. Sam, sam, sam moram biti, da pozabim misliti in govoriti in da občutim v sebi le eno veličast vesoljstva tihega: Rast. Sam, sam, sam moram biti, vse, kar je prikrito bilo, vse moram odkriti, ne s svojo mislijo, s svojim molčanjem kakor z molitvijo pred najsvetejšim iskanjem. Sam, sam, sam moram biti, v večnosti sebe in v sebi večnost odkriti, svoje prozorne peroti v brezdaljo razpeti in mir iz onstranske pokrajine vase ujeti.

Tako sem se osebne prtljage znebila v samoti. Kaj pa ti, boš prebral spodnjo pesem sam?

Poklicna vojska, cas za spremembo? Pripravil: Rok Babič, Foto: osebni arhiv Roka Babiča

raziskovalni center leta 2001, drugo, dopolnilno, je opravila mednarodna raziskovalna skupina. Raziskavi, iz katerih sem tudi povzel vse podatke v prispevku, nam nudita strokovno podlago za razpravo, ki je bila pred tem velikokrat politično motivirana. Na podlagi raziskav lahko zavrnemo skoraj vse argumente, ki se trenutno uporabljajo v prid uvedbe OSVR.

Mineva štirinajst let od odhoda zadnje generacije nabornikov iz Slovenske vojske (SV). Razprava o obveznem služenju vojaškega roka pa v slovenski družbi zopet postaja aktualna. Tukaj se pozablja na dejstva, ki so vodila do opustitve obveznega služenja vojaškega roka (OSVR). Najprej moram pojasniti pojem opustitev. Ni prišlo do popolne ukinitve, temveč do opustitve izvajanja določenih sestavin vojaških dolžnosti v miru, kar bi lahko poimenovali tudi zamrznitev. Zakon o vojaški dolžnosti še vedno predpisuje trimesečni vojaški rok po razglasitvi vojnega ali izrednega stanja. Za ta namen se še vedno vodi evidenca vojaških obveznikov.

Pri nas je skozi zgodovino prevladovalo naborniško popolnjevanje in na primeru Švice lahko opazujemo pomembnost tega dejavnika (federativna plebiscitarna demokracija). Po drugi strani je Francija, zibelka splošnega naborništva, OSVR odpravila brez težav. V Sloveniji je večina izkušenj z OSVR vezana na državne formacije, ki so le vključevale teritorij Slovenije kot sestavni Prehod na poklicno popolnjevanje je bila del. Naborništvo v samostojni državi je trajalo le premišljena odločitev. Ravno to je tisto, kar pri desetletje. aktualnih željah po uvedbi OSVR-ja manjka. Prvo celovito in strokovno raziskavo o načinu Neposredna vojaška ogroženost Slovenije popolnjevanja SV je izvedel Obramboslovni je zelo majhna, to zmanjša potrebo po veliki

Demokratične vrednote so temelj tudi ugovoru vesti. Tukaj številke govorijo same zase. V letu 2000 je bilo 2618 zahtevkov za ugovor. Obravnava zahtevkov je stala petkrat več, kot smo v istem letu namenili urjenju rezervne sestave.

vojski. Obstaja možnost pojava kompleksnih kriz (preplet vojaških in nevojaških groženj), kar zahteva tudi kompleksno odzivanje. Ravno ta kompleksnost oziroma stalno spreminjanje groženj je bila gonilna sila za spremembo načina popolnjevanja. Relativno kratko obdobje OSVR je vsebovalo samo temeljno vojaško usposabljanje, kar nudi omejene bojne sposobnosti. Rezultat tega je nezmožnost učinkovitega odvračanja agresije, sodelovanja v mednarodnih, humanitarnih in operacijah kriznega upravljanja. Članstvo v Natu ne zahteva poklicne vojske. Zagotavlja kolektivno obrambo, kar odpravi potrebo po veliki teritorialni vojski. Hkrati so zahteve kolektivne obrambe takšne, da jih naborniška vojska skoraj ne more izpolnjevati.

Trend nizke rodnosti še dodatno zmanjšuje število potencialnih obveznikov. V času OSVR je bil prisoten trend civilnega služenja med študenti, kar bi bilo danes po mojem mnenju še izrazitejše. Vse več mladih je zaradi načina življenja fizično neprimernih. Ocena je, da bi bilo v letošnjem letu na voljo okoli 4000 obveznikov, glede na trajanje OSVR bi lahko v določenem trenutku računali praktično le na polovico. Prehodi evropskih držav na poklicno popolnjevanje so trditve o nižji ceni naborništva empirično zavrnili. Upoštevati moramo oportunitetne stroške OSVR. Izračuni v Švici kažejo, da so posredni stroški OSVR tudi do dvakrat večji, kot to kažejo uradne številke. Če tudi so stroški naborniške vojske nižji, za to tudi dobimo veliko manj v funkcionalnem smislu. Za funkcionalnost je nujna tehnološka posodobitev ne glede na način popolnjevanja. Nabornik nove tehnologije v nekaj mesecih ne more učinkovito uporabljati. Praviloma je v poklicni vojski na voljo več sredstev za nakup sodobnih oborožitvenih sistemov.

Niti legitimnost naborniške vojske ni nujno večja. Visoko legitimnost uživajo poklicne vojske Velike Britanije, Nizozemske, Belgije in Francije. V Sloveniji je bilo v času pred opustitvijo javno mnenje občutno nagnjeno v korist opustitve. SV pa danes v javnosti v primerjavi z ostalimi državnimi institucijami uživa veliko mero legitimnosti. Eden izmed glavnih aktualnih argumentov za ponovno uvedbo OSVR je socializacija. Na primeru OSVR v Sloveniji lahko opazimo celo negativen trend. Mladim se je vtis o SV po opravljenem OSVR poslabšal. SV tako ni zadovoljivo opravljala vloge socializacije. Moramo priznati, da je OSVR povezano z demokratičnimi vrednotami, saj to zagotavlja večjo vključenost državljanov in enakomerno razdelitev družbenega bremena. A očitno je OSVR temelj tudi totalitarnim režimom. Večina demokratičnih držav ima profesionalno vojsko in je sposobna razviti učinkovita sredstva nadzora vojske.

Kljub vsem navedenim dejstvom je stanje SV danes zelo kritično. Razlogov za to, razen če nove raziskave pokažejo drugače, ne moremo iskati v načinu popolnjevanja.

Mesec zena in leto mladih Pripravila: Neža Steiner, Foto: Neža Steiner

25. marca je KZ Metlika organizirala pogovorno času, smo zato bolj prilagodljivi, kreativni in lažje kulturni večer v počastitev vsem Belokranjkam – najdemo rešitve. Razumljivo, a ne samoumevno. Ne more se od mladih pričakovati, da rešujemo ženski, ženi in materi. grehe naših predhodnikov. In nam nato očitati Gostje večera so bile Violeta Tomič, Renata neuspel poskus ali drugačen pristop. Brunskole, Biserka Magovac Čokeša in Marija Škof. Posebna gostja pa je bila Kristina Steiner, Včasih se zgodi, da karkoli naredimo, ni dovolj. Smo premalo aktivni, smo preveč glasni. Smo ki je predstavila svoj knjižni prvenec Equinox. Gostje so v pogovoru z voditeljico s prisotnimi premalo udarni, smo preveč progresivni. Kaj delile svoje izkušnje, mnenja in nazore. Namen je tista prava mera? Kdaj in kako sploh naj večera je bil poudariti njihove dosežke in aktivno ugodimo vsem? pristopiti k spremembam, ki vodijo v močno in enakopravno družbo. Namreč zbrane gostje so Največkrat se nam očita, da imamo premalo bile pokazatelj, da smo lahko ženske uspešne znanja. Izkusili naj bi še premalo sveta, da bi na vseh področjih, bodisi v podjetništvu, lahko o njem odločali. Ravno nasprotno. Prav kmetijstvu ali v politiki ter da smo osebe, ki lahko mladi imamo največjo željo po pridobivanju postavljajo nove mejnike, na primer avtorstvo novega znanja. In če trdijo, da na mladini svet stoji, naj naredijo korak nazaj in nam to tudi knjige v tujem jeziku. dovolijo. Katero je glavno sporočilo, ki ga moramo mladi obeh spolov odnesti od tega večera? Mladim je Poleg tega, zakaj in kako naj bi na mladih stal to lahko velik zgled. Glavno sporočilo, ki presega svet, če se nas še vedno podcenjuje? To je razlikovanje med žensko in moškim in ki ga največja napaka. Če naši predhodniki ne bodo lahko razumemo, je, da se ne smemo omejevati. verjeli v nas in nam omogočili našega razvoja, Sami sebe in druge. Postaviti si moramo jasne kako bomo potem doprinesli k napredku in lastne cilje ter prevzeti odgovornost za družbe? Govorjenje ene stvari in delanje druge uresničitev le-teh. Ni pomemben spol, starost, ni še nikoli imelo pozitivnih rezultatov. Sožitje rasa, vera … Pomembni so naši dosežki; ti generacij je najlepši čar družbe, vendar je to povejo največ o nas in naši življenjski zgodbi. Te partnerstvo najbolj uspešno, ko je bazirano pa dosežemo sami. Ne samo kot mlade ženske na spoštovanju, zaupanju, prevzemanju lastne ali mladi moški, ampak kot mlade osebe. Krojiti odgovornost in ne podcenjevanju ali prelaganju moramo svojo pot. Zavedati se moramo tudi, da krivde. Družbo ustvarjamo skupaj in vsak, star smo kot posamezniki del družbe in jo s svojimi ali mlad, nosi del odgovornosti. dejanji tudi soustvarjamo. Kdo bi dovolil, da svet kot je danes, stoji na Velikokrat slišimo stavek: »Na mladih svet stoji.« njem? Svet, ki se sočloveku obrne hrbet v Toda s klišejskim stavkom se poraja vprašanje, stiski. Svet s tesno prepletenimi državami, ali se s tem prelaga odgovornost in pričakovanja, ki gradijo lastno korist na račun drugih pod ki so včasih prevelika, na mlade. Nesmiselno pretvezo demokracije? Na ves glas se vpije je predvidevati, da bomo rešili vse probleme načela (kot so: enakopravnost, sprejemanje, današnje družbe. Res je, da živimo v hitro toleranca, spoštovanje), ki naj bi bila temelji spreminjajoči se družbi in ker smo vzgojeni v tem družbe. A vendar se vsakodnevno to sporočilo 10

izpodbija z dejanji. Govorimo o odprtosti, toda vedno znova postavljamo meje med nas in zagovarjamo kontradikcije z enim ali drugim izgovorom v imenu varnosti in trenutnih situacij. Takšno dediščino puščamo mladim. Torej mladi naj gradimo na trenutni situaciji? Ki je nismo ustvarili, pa vendar moramo živeti v njej in z njo? Po drugi strani pa mladi premalo pričakujemo od sebe. Velikokrat se zgodi, da se med mladimi začne kot kuga širiti neka pasivnost in obtičanost v jamranju. Posledično pademo v neke rutine, ki ne spodbujajo produktivnosti in napredka, ampak samo ohranjanje nekih istih zastarelih načinov bivanja. Je dovolj in zadovoljivo, če greš samo vsak dan na faks, nisi aktiven med predavanji in ponavljaš enak vzorec vsak dan? Je tvoja razvada in opravičilo, da se pritožuješ nad vsemi, ki te ne razumejo? Je tvoj vrhunec dneva neki dogodek, ki se je zgodil na avtobusu in ga lahko deliš z ostalimi na družabnih omrežjih? Velikokrat je problem pri nas mladih, da si ne želimo izkusiti nič novega. Enostavneje nam je, da ne prekinemo vzorca. Zakaj bi krojil svojo pot, če lahko kot ovca slediš čredi in se tako ne izpostaviš ter ne tvegaš poraza? Posledično s tem izgubljamo svojo dodatno vrednost, ki bi jo lahko ponudili družbi in izboljšali razmere.

Mladi morajo biti aktiven del družbe. Ne moremo se samo pritoževati, da nam kaj ni prav, nič pa ne naredimo, da bi se stvari obrnile na boljše. S sedenjem in nevključenostjo ne prideš nikamor. Živimo v globaliziranem svetu. Da bi mu sledili ali ga soustvarjali, moramo vložiti veliko truda. Širiti si moramo svoja prepričanja, obzorja, mišljenja. Če je enostavneje sprejeti tisto, kar večina govori, še ne pomeni, da je to prava izbira. Včasih je treba tudi utreti novo in neraziskano pot ter tvegati napako ali poraz.

Kdo nas bo resno jemal, če se še sami sebe ne? Ključno je, da gradimo na nas samih, gradimo svoje znanje, veščine, si širimo obzorja. Oseba, ki jo želimo pokazati na socialnih omrežjih, ni nujno najboljša verzija samega sebe in ni tista, v katero moramo vlagati. Mladi smo del hitro spreminjajoče se družbe. Smo bolj prilagodljivi, in razmišljamo drugače, brez bremena zgodovine ter raznih ureditev. Mladi ne najdejo službe, nimajo zadostnih izkušenj, primerne izobrazbe …Takšna dojemanja moramo vzeti kot gorivo za naprej. Ne smemo dovoliti, da bi nas neka družbena prepričanja vodila v pot, ki nas ne bo osrečevala. Ravno Bela krajina je okolje, kjer je ogromno mladega talenta. Potrebno pa ga je uporabiti v prid družbe. Če vlagaš vase, V zadnjem času se je velikokrat pojavilo vlagaš v okolje in družbo. In ravno investicija v vprašanje: »Zk so pa ti begunci sploh prešli od mlade zagotavlja dolgotrajni učinek. doma?« Nam je res odveč prižgati TV, prebrati članke, se pozanimati o aktualnem dogajanju, si Vendar moramo imeti željo po ustvarjanju. ustvariti lastno mnenje in ga zagovarjati? Upam, Pasivnost nikomur ne koristi. Še najmanj pa samemu sebi. Torej znanje v glavo, orodje v roke da ne. in pot pod noge do napredka in boljšega jutri. 11

VES, POET, SVOJ DOLG? Zvok jutra (Nika Žunič)

Prepovedana muza (Dino Subašić)

Vonj po toplem zraku Tu si Rezek ton orodja Hrapavo poboža uho preseka misel obglavi sanje Štiri kače še živijo zaspano lezejo prepletene med seboj V hrbtu poka kjer je stalo srce stoka glas po tebi

Vsi cveti na polju, vse barve sveta in oblaki na nebu, še sonce morda. Premalo so zate in tvoj pisan svet, ta tvoja toplina, še poet je prevzet.

Bolečina nad vekami Rahla omedlevica ko tiho tiho počasi komaj vstajam V ostro roso

Kemija smeha in sreče, tvoje nebeške oči, v njih je ogenj in voda, košček dneva, sijaj noči.

Ko svet se prebuja, ti sanjat začneš, premikaš meje do vesolja, mi nova vrata odpreš; V svet neznan, kaj je tam?

Kemija vdiha in izdiha, sleherne meje ne pozna. Dva očem drugačna ritma, pod zvezdami skupaj bijeta.

Živi v trenutku (Jan Žugelj)

Prepovedano trenje, čutim jaz, čutiš ti, tu se nekaj prebuja, kar mi prija in boli.

Skozi sekunde in leta, se spremeni veliko stvari. Nekaj novega se vedno obeta, a nikar ne skrbi. To je življenje, ki je včasih nepredvidljivo. Včasih se zdi kot trpljenje, a na koncu prehitro minljivo. Zato živi v trenutku tu in zdaj, živi življenje igro igraj!

Dlan, ki greje me in vodi, daje mi vprašanja tri: Sem jaz tvoj? Moja ti? In zakaj tako boli?

ZDRAVJE: Socialna omrezja - kje se zalomi? Pripravil: Jaka Šikonja

Nepredstavljivo je, da bi za cel dan zmanjkalo internetne povezave. Ljudje bi bili postavljeni v svet, kjer je naša edina možnost za komuniciranje človek v neposredni bližini. Takšen, ki ga ne moremo poljubno izbrati izmed vseh znancev, ki nima vnaprej pripravljenih odgovorov in ki ga ne moremo začeti ignorirati brez posledic, kot to počnemo na internetu. V živo je naša komunikacija dveh vrst, ali se bomo pogovarjali direktno o idejah, ki so nam trenutno v glavi, ali bo naša komunikacija ostala na neverbalni ravni. Prednost ali slabost – kakor vzamemo – socialnih omrežij je, da lahko pogovor na neki ravni prekinemo za konkreten premislek, da drugemu preprečimo vse nadaljnje stike s sabo ali da v vsakem trenutku komuniciramo s skoraj katerokoli osebo ne glede na daljavo. To je le ena izmed funkcij omrežij, ki so mnogo širše oblikovana. Lahko predstavljajo kratko biografijo posameznika prek slik, besednih objav in drugega, omogočajo nam stik s poslovnim svetom, kraj za sprostitev, za razvedrilo in izobraževanje. Tehnološki napredek nam je prinesel socialna omrežja in sodobni življenjski slog nas je potisnil v njihovo uporabo. Da zadostimo potrebo po informacijah, nismo aktivni samo na enem omrežju, ampak jih potrebujemo več. Tako na Facebooku, ki je največje socialno omrežje, spremljamo objave iz življenja drugih uporabnikov, na Instagramu, Snapchatu to počnemo prek objavljenih slik ali vsakodnevnih kratkih slikovnih zgodb – »storyjev«. Včasih je bilo mogoče spremljati le dogajanje v življenju ožjega kroga prijateljev, s katerimi smo se vsakodnevno srečevali. Zdaj nam tehnologija omogoča, da imamo pregled nad veliko širšim naborom prijateljev. Če tega ne bi počeli, ne bi vedeli, kaj se okrog nas dogaja, še več v živo bi imeli manj izhodišč za pogovor. Lahko verjamemo ali ne, vendar je velik del pogovorov namenjen razpravljanju o dogajanju na socialnih

omrežjih. Nuja za ohranitev stika z okolico nas žene, da vse več ljudi in vse pogosteje posega po socialnih omrežjih. Vsaka stvar, četudi zdravilo, v prevelikih količinah postane strup. Tako ima nenadzorovana uporaba socialnih omrežij vpliv na zdravje. Ker je mnogo o tem že slišanega, ampak so trditve navadno brez razlage, sem v Zvitici zbral preverjene vplive socialnih omrežjih na zdravje in nekaj pogledov v prihodnost. List papirja ima dve strani, tako ima vsaka stvar pozitivno in negativno plat. Čeprav si nekateri mislijo, da je uporaba socialnih omrežij popolnoma nekoristna in nevarna za naše zdravje, v resnici ni tako. Kljub široki uporabi socialnih omrežij razdelimo to v osnovi na koristno, pozitivno uporabo in na škodljivo, problematično. V nadaljevanju bom predstavil negativne vplive, ker zaradi teh osebe potrebujejo pomoč. V grobem razdelimo vpliv socialnih omrežij na fiziološki in čustveni vpliv. Pri fiziološkem ne gre direktno za vpliv socialnih omrežij, ampak posredno prek potrebe, da recimo pred spanjem pregledamo socialna omrežja. Katerokoli napravo uporabimo, bodisi je to mobilni telefon bodisi računalnik, vsaka izžareva svetlobo. Posledica je zmanjšano izločanje melatonina – hormona, ki uravnava spanje – kar se kaže kot težave, ko želimo zaspati in manj kakovosten spanec. Čustveni vpliv je veliko širši. Socialna omrežja nudijo takojšnjo nagrado za relativno majhen vložen trud, zato se naši možgani temu odzovejo tako, da hrepenijo še po večjem stimulusu. Nagrade so zapakirane v obliki všečkov, komentarjev, dregljajev ... Vsak izmed njih povzroča sproščanje dopamina – hormon, ki povzroča dobro počutje –, še posebej se to dogaja, ko govorimo o nas samih. Boljše se bomo počutili, ko nam nekdo drug všečka objavo, kot, ko mi sami nekomu komentiramo pod sliko. Ker

je sproščanje dopamina povečano, ko govorimo o sebi, večji del komunikacije obsega našo osebno predstavitev – sem spadajo objave o naših početjih, slikah iz našega življenja ... Večjo nagrado povzroča tudi občutek, da imamo večjo javnost, ki nas spremlja, recimo prijatelji ali sledilci. Komunikacija prek spleta ima lahko ugodne učinke na mentalno zdravje in vlogo pri ohranjanju in krepitvi socialnih vezi, še posebej ob pogovoru z družinskimi člani ali bližnjimi prijatelji. Na drugi strani prekomerna komunikacija na socialnih omrežjih izven teh krogov povzroča oslabitev obstoječih medsebojnih odnosov med družino in prijatelji ter vodi v povečanje občutkov samote in depresije. Tipičen uporabnik vsak dan opravi več obiskov svojega profila, med katerim si ogleduje že objavljene fotografije, življenjepisne podatke, zakonski stan ... Primerjava svojih podatkov s podobnimi, pridobljenimi s profilov drugih oseb, lahko vodi v zmanjšanje samopodobe. Prednost socialnih omrežij je, da se lahko vsak prikaže drugim kot idealna oseba, saj mu dopuščajo izpopolniti osebno predstavitev. Ko uporabljamo internetne portale, ima posameznik več časa za izbiro, poudarek in predstavitev tistih lastnosti, ki bi zanimale ostale uporabnike. Večje zanimanje ostalih pomeni večja nagrada v enotah všečkov, komentarjev. Nasprotno je pri pogovoru v živo, kjer oseba nima časa niti priložnosti, da predstavi samo pozitivne stvari o sebi. Pri kroničnih uporabnikih prekinitev uporabe socialnega omrežja (npr. pomanjkanje internetne povezave) povzroča znake, podobne tistim, ki jih zasledimo pri odvisnikih pri abstinenci od drog, alkohola, nikotina. Čas uporabe neposredno vpliva na zdravje Daljši čas preživet na omrežju ali večja pogostost obiskov nas dela bolj dovzetne za posledice na duševnem zdravju – v izrednih primerih vodi do depresije. Verjetno ljudje v depresiji uporabljajo socialna omrežja za zapolnitev socialne

praznine, saj jim manjka pristnih prijateljskih stikov, te pa nadomeščajo s tistimi na internetu, kjer so izpostavljeni idealiziranim predstavitvam sovrstnikov. Ob spremljanju objav, slik dobimo občutek, da smo manj srečni in neuspešni. Takrat se v nas vzbudi zavist. Mišljenje o manjvrednosti vodi v depresijo, zaradi katere se izogibamo socialnim stikom in praznina raste. Kaj tvoja aktivnost na socialnih omrežjih pove o tvojem duševnem zdravju? Ko so raziskovalci nadzorovali trenutno in preteklo aktivnost mladih na socialnih omrežjih, se je pokazalo, da lahko z računalniškim algoritmom prikažemo približno sliko mentalnega zdravja človeka. Gre za proces »data mining«, ko računalnik zbira podatke o naši aktivnosti na spletnih omrežjih. Spremlja vse od uporabe besed v objavah, všečkanja do podrobnih analiz slik. Osebe, ki imajo duševne motnje, predvsem depresijo, pogosteje objavljajo slike, vendar manjkrat uporabijo filtre. Če pa jih že uporabijo, največkrat izberejo filter »inkwell«, ki spremeni barvno sliko v črnobelo. V prihodnosti lahko pričakujemo zaznavanje podobnih vedenj na socialnih omrežjih kot presejalni program, s katerim bo možno odkriti posameznike, ki imajo začetne znake depresije, in jim pomagati. Socialna omrežja predstavljajo možen vzrok za razvoj depresivnih simptomov kot tudi sredstvo za prepoznavanje teh vedenj. Internet nam je omogočil, da spoznamo osebo že iz udobja domačega naslanjača. Tako so se in se še bodo vzpostavljale ljubezenske, prijateljske in poslovne vezi. Ob pogovorih se vedno spomnite, da socialna omrežja niso igrača. Sogovorec ima lahko lažen profil, predstavi samo svoje pozitivne lastnosti, ni popolnoma iskren z nami, zato je najboljše, da osebo povabimo na pijačo, sprehod ali samo na srečanje v živo ter vzpostavimo pristen stik. Vedno si vzemimo čas za prijatelje in oni si bodo vzeli čas za nas. Zakaj se nam včasih zdi, da smo tako sami? Pa smo res? Mogoče smo samo tako nezanimivi in dolgočasni, da noče nihče imeti opravka z nami.

ZNANOST: Misteriozna tema Pripravil: Rok Šikonja

Zakaj nihče ne pride k nam in pokaže vsaj malo zanimanja za nas? Vsekakor si zaslužimo neko njihovo pozornost. Dovolj bi bilo, da nas obišče vsaj nekdo. Verjamem, da se je večina bralcev znašla v podobnem položaju in si postavljala podobna vprašanja, ko jih je zapustil fant (ali punca) ali jih prijatelji niso vzeli s seboj na žur. Morda je že kdo pomislil, da bomo v rubriki znanost končno reševali težave z osebnostjo in ga s fizikalnimi zakoni naredili kul. Moram vas razočarati – žal to ni namen tega članka. Nas znanstvenike premalo skrbi za takšne težave, da bi jim res namenili pozornost, saj punce ali prijateljev tako ali tako nimamo (šala). Pomembno pa je, da vprašanja, ki nekatere potisnejo v večdnevno depresijo in brezupne monologe, najboljše izkoristimo. Začeli bomo razpravo o zunajzemeljskih bitjih – vesoljcih. Ob razmisleku o civilizaciji onkraj meje neba si bomo pomagali z že zastavljenimi vprašanji. Torej, ali smo res sami? Nekaterim je odgovor samoumeven, saj smo vendar unikatni in posebni. Ljudje se radi počutimo tako, a vselej razmislimo, zakaj to ni najboljši odgovor. Če najprej pogledamo najbolj pogoste elemente, ki gradijo človeško telo, ugotovimo, da so to hkrati najbolj pogosti gradniki vesolja; to so vodik, kisik in ogljik. Če bi bili na primer zgrajeni iz nekega redkega izotopa bizmuta, ki ga ne najdemo praktično nikjer v vesolju, bi lahko rekli: »Da, enkratni smo.« Misel, da nismo posebni, je lahko za koga vznemirjujoča. Lahko pa rečemo, da smo posebni v drugačnem smislu, da živimo v vesolju in hkrati vesolje živi v nas, da nismo mi tukaj na Zemlji, in zvezde tam zgoraj v vesolju, ampak smo tudi mi del tega širnega vesolja. Tako lahko govorimo o pripadnosti nečemu večjemu, kar smatram kot navdihujoče. Filozofsko gledano je pomembno zavedanje, da nismo nastali iz čudeža, možno je, da je nastanek življenja neizogibna posledica v vesolju.

Po vsej verjetnosti nismo sami v vesolju, saj smo vendar zgrajeni iz najbolj pogostih snovi v vesolju. Naše življenje je osnovano na ogljiku, ki je kemijsko najbolj aktiven element izmed vseh in lahko tvori več različnih snovi kot vsi ostali elementi skupaj. Očitno tudi to ni naključje. Trditev, da smo v vesolju sami, bi bila zato nepojasnljivo egocentrična. Kemija je namreč preveč bogata, vesolje preveliko in zvezde preštevilne. Mogoče res nismo našli še nikogar, pa vendar nadaljujemo iskanje. Dejstvo je tudi, da nismo niti pogledali prav daleč. Za lažjo predstavo si zamislimo, da je galaksija velika kot pica, vesoljce pa smo iskali le par centimetrov okrog olive. Čeprav še nimamo trdnih dokazov o obstoju vesoljcev še ne pomeni, da oni nimajo dokazov o našem obstoju. Obstaja tudi verjetnost, da so nas že našli, mogoče tudi obiskali. Poglejmo, kako. Večkrat smo že slišali pričevanja ljudi, ki so stopili v stik z vesoljci, pa vendar še vedno nimamo nobenega trdnega dokaza. Tudi posnetki NLP-jev in teorije zarote krožijo po internetu in vznemirjajo javnost. Ob začetku diskusije o NLP-jih se je potrebno spomniti, kaj pomeni črka N. Nekdo na nebu zagleda bodisi blisk svetlobe bodisi čudno obliko oblaka, ki je še ni videl in je ne razume. In reče: »Poglejte, NLP!« N tukaj stoji za neznani. Potem pa nadaljuje: »Ne vem točno, kaj je. Zato sem prepričan, da so to vesoljci, ki so nas prišli obiskat z nekega oddaljenega planeta.« Torej, če ne vemo, kaj neka stvar je, potem bi se tukaj moral naš pogovor končati in ne nadaljevati. Ta fenomen imenujemo argument iz neznanja, psihologi bi znali kaj več povedati o tem. Prisoten je pri vseh ljudeh in naj bi bil posledica naše goreče želje po vedenju ter našem nelagodju ob neznanju. V filmih nam pogosto postrežejo s tem, kako bi zgledalo, če bi nas obiskali vesoljci, največkrat, kako bi bila videti sovražna okupacija našega

planeta. Že na začetku lahko rečemo, da je hollywoodski način popolnoma zgrešen. Razmislimo, zakaj. Ob gledanju filma dobimo občutek, da lahko ljudje z odkritjem skrivnega orožja ali točke ranljivosti dejansko premagamo vesoljce. Ali je to smiselno? Vesoljci lahko brez težav potujejo od zvezde do zvezde, človeška civilizacija pa tega še na svojem planetu ne zmore, torej lahko sklepamo, da so tehnološko približno vsaj 1000 let pred nami. Pomislite, kaj je bilo na Zemlji pred 1000 leti, kaj smo v zadnjih 20 letih dosegli ter kaj nas še čaka v naslednjih 20 letih, kaj šele 1000 letih. V resničnosti bi sovražni napad vesoljcev na Zemljo zgledal kot dvoboj med Bambijem in Godzillo. Pogosto ljudje, ki širijo govorice o NLP-jih in zarotah, omenjajo, kako je vesoljsko plovilo strmoglavilo na Zemljo ter ga je vojska ZDA hitro pospravila in skrila. Ali so vesoljci tako neumni, da bi naredili plovilo, ki lahko prepotuje del galaksije in potem ne more pristati na Zemlji brez ustrezne pristajalne steze? Očitno smo mi neumni, ki temu verjamemo. Brez pristajalne steze znajo namreč pristati že naši helikopterji. Če pa je tako, potem takšnih nesposobnih vesoljcev nočem niti spoznati. Zdaj pa razmislimo, kaj, če so nas vesoljci našli, in zakaj jih potem še ni tukaj. Najprej še omenimo, da obstaja poleg Zemlje ogromno drugih planetov, ki so nenaseljeni in bolj bogati s surovinami. Zakaj bi potem sploh prišli na Zemljo? Zanesljivo ne, da se od nas česa naučijo. Mi smo vendar zanje neumna civilizacija. Kar je logično, saj se tudi ljudje nočemo ukvarjati z neumnimi bitji. Kdaj pa ste nazadnje stopili do deževnika in se z njim pogovarjali? Večinoma ali pridrvite mimo in se ne zmenite zanj ali pa ga enostavno pohodite in se počutite večvredne. Vesoljci so svoje rasne, verske in nacionalne konflikte že zdavnaj rešili, zakaj bi jih spet obujali in se poskušali z nami pogovarjati, če se še sami med seboj ne znamo. Ali nam lahko zavedanje, da v vesolju obstaja še kakšna civilizacija, kako koristi? Da, še posebej, če predpostavimo, da nam predstavljajo

eksistenčno grožnjo. Že ameriški predsednik Ronald Reagan je ob srečanju s sovjetskim predsednikom Mihailom Gorbačovom v času hladne vojne dejal: »Če bi nas kdaj napadli Marsovci, bi bila jaz in ti zaveznika.« Lahko se zgodi, da ko najdemo vesoljce, začnemo resno reševati globalne probleme, kot so globalno segrevanje, omejenost surovin, prenaseljenost in druge. Zatorej je pomembno, da vlagamo svoj čas in denar v raziskovanje vesolja. Tam lahko najdemo odgovore na vprašanja, ki nas pestijo tukaj. Osebno ostajam optimističen glede srečanja z vesoljci in od časa do časa pomislim, da so že tu med nami.

Vir: Bambi meets Godzilla

POZDRAV IZ POSAVJA: Nuklearka, Hrastnik in bronasta rokometna medalja Pripravila: Tina Šoln, Klub posavskih študentov

Najbolj pogosta vprašanja, ki jih dobimo mladi Posavci na svoji študijski misiji v prestolnici Slovenije, so, kdaj bo razneslo nuklearko in kaj se kaj dogaja v Hrastniku. Žal se lahko vsakomur samo nasmehnemo in povemo, da nimamo dovolj kredibilnih informacij, da bi lahko odgovorili na njihovo vprašanje. Posavci vemo, da Nuklearna elektrarna Krško (NEK) ni le edina jedrska elektrarna v Sloveniji, ampak je tudi najbolj varovana in so možnosti za ponovitev černobilske grozote ničelne. Zaradi Save, ki Posavje ločuje na Štajersko in Dolenjsko (po domače Kranjsko), pa smo prebivalci tega mešanega območja še bolj ponosni na to, da smo Posavci in nam ob vsakem napačnem umeščanju našega področja na zemljevid zaledeni kri. Ne, Hrastnik – vsaj za zdaj še – ni v Posavju, se pa v Posavju nahajajo Brežice, Bistrica ob Sotli, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica. Morda se zdi takšna delitev marsikomu nesmiselna, saj: Brežice so že Hrvaška, Bistrica ob Sotli Kozjansko, Kostanjevica na Krki Novo mesto, Radeče prej Laško, Sevnica, pa je po izvolitvi Donalda Trumpa na mesto predsednika Združenih držav Amerike tako na drugi celini. Tako bi v Posavju ostalo zgolj še Krško, ki že več kot 60 let nudi varno zavetje največjemu študentskemu klubu na tem območju, Klubu posavskih študentov. Posledica medkrajevnih »vojn« in novodobnih zemeljskih delitev Posavja je poleg razdrobljenosti na šest občin tudi večje število študentskih klubov, ki delujejo na tem območju. Za svoje študente skrbi kar 5 študentskih klubov: Klub študentov Šmarske regije in Obsotelja, Društvo študentov Brežice, Klub posavskih študentov, Študentski klub Sevnica in Laški akademski klub; ki se nahajajo v dveh različnih regijah po ŠKIS-ovi delitvi: trije se nahajajo v dolenjski regiji, dva pa v celjski regiji. Za pregled dogodkov vseh študentskih klubov, ki aktivno delujejo na območju Posavja, bi potrebovala kar celo številko Zvitice, zato se bom v prihajajočih vrsticah sprehodila skozi dogodke, ki so jih v preteklih mesecih soustvarili aktivisti

Kluba posavskih študentov, pozabila pa ne bom niti na tiste najbolj odmevne, ki jih marljivi Posavci pripravljajo za prihajajoče dneve, tedne in mesece. KIFL FEŠTA LJUBLJANA IN KIFL FEŠTA MARIBOR Študentsko življenje mladih Posavcev v dveh največjih študijskih središčih – Ljubljani in Mariboru – vsako leto zaznamujeta dve fešti, ki jih za svoje člane, tiste, ki vedno pozabijo prinesti potrdilo o vpisu, in občasne ljubiteljske Posavce skupaj z aktivisti študentskega kluba pripravlja maskota Kluba posavskih študentov, najbolj znan fukošpilec v Sloveniji: Posavski Kifl. V Ljubljani smo se o nuklearki, nenadnih spremembah postave izbrane vrste Nogometnega kluba Krško in bronasti medalji slovenskih rokometašev – h kateri sta pripomogla tudi Posavca Uroš Šerbec in Urh Kastelic – v pristnem posavskem dialektu ob družbi cvička Vinske kleti Krško in okusnih kiflov letos pogovarjali na študentsko sredo 15. marca. Da smo se ob lahkotnih ritmih tudi zavrteli, sta poskrbeli skupini The Funkamentalists in Prismojeni profesorji bluza. V Maribor je posavska karavana ob družbi skupine Rock Defekta prispela 11. aprila 2017. Kako se avtohtona štajerščina združi s posavskim jezikom pa bodo vedeli le tisti, ki so se odpravili na največjo posavsko čago v štajerski prestolnici. FESTIVAL ZA MLADE ŠROT Čeprav nas do največjega dogodka Kluba posavskih študentov loči še vsaj 5 izpitov, trije kolokviji, 17 seminarskih nalog in 32 oddaj poročil o opravljanju obveznosti na vajah, se organizacijska ekipa, ki skrbi za največji enodnevni dogodek za mlade v Posavju že pospešeno pripravlja na izzive in priložnosti, ki jih s seboj prinaša organizacija Festivala za mlade ŠROT. Dogodek bo tradicionalno potekal na zadnji dan pouka – 23. junija 2017 – odličen izbor slovenskih in tujih glasbenikov s pestrim spremljevalnim programom pa bo tudi letos nedvomno poskrbel za najboljši skok v razposajeno poletje.

IZ SVETA GLASBE: Raiven Pripravil: Marko Simčič

Že dve leti in pol uživam v sveži glasbi na slovenski glasbeni sceni. Vrhunska produkcija, suveren vokal. Uživam v glasbi mlade slovenske ekstravagantne pevke Sare Briški Cirman – RAIVEN. Sploh se ne spomnim več točno, kdaj sem prvič odkril Jadra. Ali mi jih je kdo poslal? Ne spomnim se. Zvenelo je drugače kot vse, kar so prej vrtele radijske postaje. Izdelek, ki je imel ravno pravšnjo dozo komercialnega prizvoka, suma sumarum pa izjemno kvaliteten. Želel sem še več. Komaj sem čakal, da začnejo koncertirati, da bi lahko slišal, kako to zveni v živo. In sem dočakal. Najprej je na Youtube prišel iz studia Metro posnetek komada Črno bel. Nič preveč presenečen nisem bil, ko sem zagledal člane zasedbe. Kvalitetni posamezniki, ki skupaj ustvarijo odličen »live sound«. Nič drugače ni bilo niti, ko sem bil na njenem koncertu v Kočevju. Izkušeni glasbeniki, ki se kalijo tudi po drugih skupinah, hudo dobro zvenijo in zgledajo na odru. V središču pa Sara. Zasedba: - Sara Briški Cirman, vokal - Tadej Košir, kitara (Muff) - Jernej Križič, bas kitara (Neomi, ex. Zebra Dots) - Jan Čizmazija, klaviature - Dorian Granda, bobni (Muff) Raiven je oddelala korekten nastop z avtorskimi ter nekaj priredbami komadov. Tudi Rihanne ter Dua Lipa. 12. maja bodo nastopili tudi v našem črnomaljskem MKK-ju. Tokrat bodo promovirali tudi novi albumski prvenec Magenta, ki je izšel 20. aprila. Ne zamudi odličnega koncerta.

POTOPIS: Ruzak na hrbet pa gremo! Pripravila: Špela Nagode, Foto: osebni arhiv Špele Nagode

Moja dolgoletna želja je bila videti Azurno okno na otoku Gozo na Malti. Ta želja bo vedno ostala le želja, saj je teden dni pred najinim prihodom med nevihto Azurno okno za vedno izginilo v morje.

Po celodnevnem potovanju sva z Jernejem prispela v vasico Marsalforn, ki poleti kar poka po šivih od turistov, kar pomeni, da je zgodnja pomlad pravi čas za miren oddih na Gozu. Mestece ima lepo sprehajalno pot ob morju, ki vodi do starih solin in obrambnega topniškega stolpa Qolla I-Bajda. Obala je obdana s številnimi klifi in manjšimi zalivi, ki so idealni za sončenje in plavanje. Obala izgleda podobno okrog celotnega otoka. Večerni sprehod je ob sončnem zahodu dobil prav poseben čar. Že prvi dan sva opazila, da so vse zgradbe narejene iz enakega kamna in zgrajene v arabskem stilu, razlikujejo se večinoma po barvi in obliki oken in vrat. Večina hiš nima izobešene hišne številke, ampak glineno tablico z imenom hiše. Naslednji dan sva se odpravila v glavno mesto Victoria, ki leži skoraj na sredi otoka. Povzpela sva se na Cittadello, mogočno trdnjavo z visokim obzidjem, ki z ene strani spominja na srednjeveško utrdbo, z druge pa na moderno topniško trdnjavo. Sprehodila sva se po notranjosti obzidja in začela raziskovati mesto, ki je skrito za zidovi. Prva stvar, ki je ne moreš zgrešiti, ko stopiš čez glavni vhod, je mogočna baročna cerkev. Malo naprej sva si ogledala stare zapore, 3 ogromne silose za shranjevanje

hrane, ki so jih izklesali v skalo kakih 10 m globoko, zaklonišča iz druge svetovne vojne, topniške ploščadi ter ogromen vodnjak. Pot naju je zanesla tudi na obzidje, s katerega je bil na eni strani čudovit pogled na travnike, polja in griče, na drugi strani pa na preostalo mesto izven obzidja ter sosednja mesta in vasi. V gradu sva si ogledala tudi kratko odlično pripravljeno projekcijo o zgodovini mesta in življenju Maltežanov v njem. Dan sva zaključila s sprehodom po ulicah izven trdnjave in odlično večerjo v lokalnem baru.

Tretji dan sva se na potep odpravila že zgodaj zjutraj, najprej sva se odpravila do Xevkije (‘x’ berejo kot ‘š’), najstarejšega mesta na otoku s cerkvijo, ki ima eno večjih kupol na svetu. Zanimivo je, da so cerkev, ki jo lahko vidimo zdaj, zgradili nad staro cerkvijo, ter staro porušili šele, ko so dokončali novo. Med gradnjo so v stari potekali vsi obredi nemoteno. Pot sva nadaljevala z avtobusom do naslednjega mesta Xaghra, kjer sva si ogledala tempelj Ggantija (tempelj velikanov), ki je sestavljen iz dveh neolitskih templjev. Ti so eno najstarejših zgodovinskih odkritij na Malti. Zgrajeni naj bi bili med leti 3600 in 3200 pr. n. š. Najprej sva si ogledala muzej, nato pa sva se sprehodila po templjih in okolici. V vstopnici za 9 evrov je bil vključen še ogled mlina na veter, ki ni nobena redkost na otoku, saj ima otok veliko kmetijskih površin z žitom in ostalimi pridelki. Mlin ne obratuje več, je pa zelo lepo urejen muzej,

v katerem dobiš dober pregled o življenju mlinarjev in ostalih obrtnikov na otoku. V mestu imajo tudi dve mali kraški jami, ki jih krasijo kapniki in sta skriti pod stanovanjskimi hišami. Če na steni nebi bilo napisa Xerris grotto, ne bi jame nikoli našla. Na vratih je pisalo: »Pozvoni za ogled.« Ko sva pozvonila, nama je odprl prijazen gospod, ki naju je po spiralnih stopnicah peljal v jamo, ki jo je odkril njegov dedek. Iskal je podzemno vodo, ki naj bi je bilo na otoku veliko in je bila v preteklosti glavni vir pitne vode. Jama je izgledala kot pomanjšana različica Postojnske ali Kostanjeviške jame. Po napornem dnevu in precej prehojenih kilometrih sva se odpravila na avtobusno postajo, vmes pa sva se ustavila še v pekarni, saj so imeli pastizzije (listnato testo polnjeno z rikoto ali grahom), v katere sva se zaljubila že prvi dan. So odlična in poceni malica (okrog 35 centov), zaradi katere se je splačalo zamuditi avtobus in čakati na naslednjega dve uri.

intenzivno spodjeda obalo in ustvarja votline. Če ne bi bilo vetra, bi se lahko usedla na ladjico in si ogledala obalo še z morske strani. Zadnje dni sva si vzela čas in izkoristila sonček za ležanje na plaži in skok v morje, ki se je hitro končal, saj je imelo morje okoli 16 °C. Cene pijače in hrane so podobne našim, kar naju je presenetilo glede na to, da sva bila na otoku. Ljudje na otoku so zelo prijazni in odprti, vsi govorijo angleško, tudi štopa ni bilo problem dobiti. Zadnjo noč sva prespala na Malti, kjer sva si na hitro ogledala Valetto in se dobila z že večini zelo poznano Maltežanko Mario Portelli. V potopisu je izpuščena množica cerkev, ki so na vsakem vogalu, v Valetti jih je na samo 0,6 km2 25.

Naslednji dan sva zaradi sončka izkoristila za pohod do jame nimfe Calypso, ki je na žalost zaprta zaradi porušenega vhoda. Kljub vsemu sva izkoristila nekaj minut za prečudovit razgled na plažo Ir-Ramla, ki je nekaj posebnega zaradi oranžnega peska. Preostali dan sva izkoristila za posedanje na plaži, vendar se zaradi vetra nisva odločila za skok v morje. In prišel je dan, ko sva se odpravila na najbolj obiskano destinacijo otoka, v Dwejro, kjer je stalo Azurno okno. Čeprav okna ni več, si je v spomladanskem času vredno ogledati cvetočo in zeleno okolico z visokimi klifi – tudi do 120 m – in zalivi. Zaradi mehkega kamna morje 21

PREGLED DOGODKOV KBS: Tudi pozimi se je dogajalo Pripravila: Nina Miketič, Foto: arhiv KBŠ

V leto 2017 je ekipa KBŠ, čeprav še nekoliko izmučena od novoletnega izleta v Pulj, stopila z velikim korakom. 15. januarja se je v Kulturnem centru Semič odvijala predstava Avtonomija ob obeležitvi odcepa Kluba belokranjskih študentov od Društva novomeških študentov. O Avtonomiji in delavnici Hekanje časa si lahko preberete v prispevku Miha Ivanetiča o dogajanju v Semiču, saj sta se oba dogodka odvila v KC Semič. Zvrstila se je še vrsta dogodkov, ki so zaznamovali začetek leta delovanja KBŠ. Več si preberite v nadaljevanju in skozi fotografije. Dobrodelna prireditev Jasna, 27. januar »Na mladih svet svoji« se je glasil letošnji slogan Dobrodelne prireditve Jasna, ki smo jo pripravili skupaj z ZIK-om Črnomelj. Prireditev je potekala 27. januarja 2017 v Kulturnem domu Črnomelj, sredstva pa so bila tokrat namenjena Gledališki skupini KBŠ. Zbranih je bilo nekaj več kot 600 € in se vam v imenu KBŠ-ja in gledališke skupine zahvaljujemo za donacijo, ki bo omogočila kvalitetnejše delovanje skupine.

je pomembno, da z obiskom kina ohranjamo njegovo delovanje in naredimo nekaj dobrega za lokalno okolje nasploh. Ob pivu, kokicah in belokranjski pogači so gledalci lahko uživali ob ogledu filma Sivi kamion crvene boje. KBŠ pa ima v načrtu tudi v prihodnje organizirati projekcije filmov – od najstarejših in nostalgičnih naprej. Belokranjski žur v Companerosu, 29. marec Tudi v Ljubljani belokranjski študenti znamo zažurati. Tudi letos smo ob dobrem belokranjskem vinu, belokranjski pogači in špricer pongu klub Companeros spremenili v belokranjskega. Za nami je zanimiva zima in začetek pomladi, a obljubljamo vam, da prihajajo še boljši in zabavnejši dnevni. Spremljajte nas na našem FB profilu, Instagramu in Snapchatu in izvedeli boste, kaj vse še pripravljamo za vas. Odprti smo tudi za nove ideje in projekte. Če imaš kakšen predlog tudi ti, nam piši na info@klub-kbs.si.

KBŠ FIFA turnir, 28. februar 28. februarja so se lahko zvesti igralci Fife preizkusili na KBŠ FIFA turnirju, ki se je odvijal v prostorih Kluba belokranjskih študentov. Zmagovalec turnirja je bil Jure Branko Vidic, 2. mesto je zasedel Žan Majerle, 3. mesto pa Sebastjan Slemenšek. Semafor party, 17. februar Rdeča, rumena, zelena, go! Dijaška sekcija je tokratni žur obarvala v barve semaforja. V ritmih DJ-ja Dominica Pulsa, zabavnih welcome drinkih smo se v MKK-ju zabavali do jutranjih ur. Napolnimo črnomaljski kino, 18. marec Letos nam ne manjka tudi novih projektov, kot je Napolnimo črnomaljski kino. Idejo za oživitev kina je podal Jurij Veselič, saj meni, da 24

Iz sveta sporta Pripravil: Darjan Spudič, Foto: arhiv KBŠ

V zadnjih mesecih se je kljub nižjim temperaturam (ne dovolj nizkim za dijaško in študentsko smučanje) v Klubu belokranjskih študentov izvajalo kar nekaj različnih dejavnosti na področju športa in rekreacije, tako da je bilo za vsakogar najti primerno obliko športnega udejstvovanja. Ponudba torej je, vendar jo krasi v večini primerov ista zaključena družba. Kje pa so ostali študenti?

KBŠ je organiziral spomladanski pohod na Mirno goro. Po prihodu na cilj je bilo izvedeno še druženje članov ob obilni večerji. Udeleženci so na Mirni gori tudi prenočili in se naslednji dan v dopoldanskem času po zajtrku odpravili v dolino. Odlično vzdušje ob pohodu in »MasterChef« lokalno kulinarično postrežbo je pokvaril slab obisk pohoda. V primeru pohoda je bilo znova dokazano, da je vsakdo, ki ga ni bilo, veliko zamudil.

Konec aprila se je končala redna tedenska rekreacija, ki je potekala vsak petek v večernih urah v telovadnici SŠ Črnomelj. Na rekreaciji je bilo na izbiro igranje različnih športov, kot so nogomet, košarka in odbojka. Kot novost je bila uvedena tematika posamezne rekreacijske enote, ki je bila pred vsako rekreacijo oglaševana na Facebook profilu KBŠ. Študentom je bilo ponujeno igranje badmintona, izveden je bil tudi turnir v odbojki, ki pa je bil kljub nagradam slabo obiskan. Rekreacija je bila za člane Kluba belokranjskih študentov brezplačna, pa vendarle premalo obiskana. V prostorih Kluba belokranjskih študentov je po dveletnem premoru zopet potekal FIFA turnir. 14 prijavljenih je v prijetnem vzdušju in nadvse primernih prostorih za izvedbo turnirja preživelo s tekmovalnim nabojem nasičeno popoldne. Na podlagi zadovoljstva udeležencev so bili že pripravljeni načrti za naslednji (večji) turnir. KBŠ ekipa je uspešno nastopala na tekmah Belokranjske odbojkarske lige in na koncu sezone zasedla 8. mesto.

V Ljubljani za vse belokranjske študente od konca meseca marca poteka skupinska rekreacijska vadba FIT ŠTUDENT = KBŠ ŠTUDENT. Vadba poteka enkrat tedensko v Tivoliju ali na Golovcu. 25

Vabljeni so vsi, ki potrebujejo oddih od študijskih obveznosti in tisti, ki želijo prosti čas preživeti na aktiven način in s tem okrepiti svoje telo. Termin vadbe je udeležencem vsakotedensko ponujen v FB skupini FIT ŠTUDENT = KBŠ ŠTUDENT. Zainteresirani vabljeni, da se pridružite skupini. Povabite še prijatelje, nova družba je zaželena. Malonogometna ekipa Kluba belokranjskih študentov je začela s tekmovanjem v Viniški malonogometni ligi, ki se bo v prihodnjih mesecih v konkurenci 13 ekip odvijala na malonogometnem igrišču v Vinici. Vabljeni na ogled in podporo vsi nogometni navdušenci. V mesecu februarju je bilo žal zaradi neprimernega vremena in posledično manjšega števila prijav odpovedano enodnevno KBŠ smučanje na Cerknem.

študentov. Tukaj mislimo predvsem na študente, ki pri svojem študijskem delu niso fizično dejavni oziroma veliko sedijo in se temu zaradi narave dela ne morejo izogniti. Vsakdo, ki ima željo po rekreaciji ali pa se samo zaveda, da je telesna dejavnost pomembna komponenta kvalitetnega življenja, lahko najde primerno vrsto le-te v dogodkih Sekcije za šport Kluba belokranjskih študentov. Največkrat je pomemben in hkrati najtežji začetni »klik«, ki človekove navade obrne v pravilno smer. Velikega pomena je tudi socialna komponenta rekreacije, zato izberi prijatelja/-e in se skupaj udeležita/-e dogodkov. Zavedati se moramo, da smo aktivni zase, ne za ostalo družbo, ki nam mogoče ne odgovarja.

V prihodnje je potrebna dodatna spodbuda Ponudba dogodkov je v večini primerov študentom za sodelovanje na športno- brezplačna ali sofinancirana. Kje še to obstaja? rekreativnih dejavnostih Kluba belokranjskih

DIJASKA SEKCIJA: Noche hispana Pripravil: Miha Babič, Foto: SŠ Črnomelj

Približno eno leto nazaj smo na Srednji šoli Črnomelj prvič v zgodovini šole organizirali novo prireditev. Nanjo se je odzvalo kar nekaj ljudi, ki so se imeli v kulturnem večeru priložnost sprostiti in hkrati naučiti nekaj novega. Pobudo za organizacijo in izvedbo prireditve je podala profesorica španščine, Rosana Vukojević, s pomočjo svojih dijakov, ki se na šoli učijo španski jezik. Lani je bil to 3. letnik gimnazije, ki pa ima letos preveč dela z maturo in preživljanjem svojega časa v Guštu, še zadnje leto kot dijaki Srednje šole Črnomelj. Je pa nova generacija letos prinesla nov potencial za učenje španščine. Želja po učenju španščine kot drugega tujega jezika je bila tolikšna, da se je nabralo kar 37 dijakov. Tudi letos jim je profesorica španščine vrgla kost in fazani, ki so značilni po svoji zagretosti in pripravljenosti na nove izzive, so ponudbo takoj sprejeli in začeli z organizacijo večera, drugega po vrsti, tako imenovanega španskega oziroma hispano večera. Odvijal se je 10. aprila (2017) z začetkom ob sedmi uri zvečer.

»Sin música la vida seríaunerror« je stavek, ki je krasil enostavno, a hkrati zanimivo sceno večera. Pomeni »Življenje brez glasbe je ena sama napaka«, kar so hoteli nastopajoči s svojimi nastopi skozi celoten večer tudi potrditi in občinstvu dokazati, kako brezčutno in resno bi bilo življenje brez glasbe. Na večeru so nastopili dijaki Srednje šole Črnomelj s španskimi pesmimi, deklamacijami in recitacijami, bolj ali manj organizatorji, ki se učijo špansko. Gostili smo tudi Danila Vlašiča, ki je zapolnil prostor s španskim ritmom kitare ter zasedbo, ki nam je prav tako priklicala čarovnijo španske glasbe, vendar ne s tradicionalnimi španskimi instrumenti, temveč s tradicionalnim belokranjskim glasbilom, tamburico, in sicer Tamburaški orkester Glasbene šole Črnomelj s skladbami Kitara Romana, Španski ples in La Cumparsita. Na ta večer pa niso le igrali in peli španskih melodij, ampak so nanje tudi plesali v ritmu čačača-ja. Poleg vseh špansko poskočnih in malo manj poskočnih, a špansko vročekrvnih točkah pa se je publika, ki je bila glede na pričakovanja presenetljivo velika, lahko skozi program naučila tudi nekaj novega o španščini. Španščini namreč

še z drugo besedo rečemo tudi kastiljščina, kakor jo poimenujejo njeni govorci, ko jo primerjajo z drugimi jeziki. Spada med romanske jezike. Govori jo nad 450 milijonov ljudi in je tako drugi najbolj razširjen jezik na svetu, takoj za angleščino. Španščina se je razvila iz latinščine in je v svojih zgodnjih začetkih veljala za jezik revnih in nizkih ljudi, saj so jo imeli za jezik, ki se je natančneje razvil iz vulgarne latinščine. To in še več so lahko slišali udeleženci španskega večera. Odziv publike je bil pozitiven. Izražena je bila celo želja, da se dogodek označi kot tradicionalen in se izvaja tudi prihodnja leta ter hkrati nadgrajuje in širi med ljudi, saj se malo kje odločijo za organizacijo takšnega večera. Zaključek večera pa ni temeljil na glasbi, ampak je bil kulinaričen. Gosti so imeli možnost poskusiti nasprotujoče si okuse značilnih španskih jedi od glavnih pekočih jedi do sladkih sladic in osvežilnih sadnih pijač. Zanimivo, smešno, a hkrati tudi žalostno je, da je bil ravno kulinaričen zaključek mogoče tisti tehtni razlog, zakaj se udeležiti prireditve, čeprav se mi ne zdi to toliko pomembno kot to, da smo s svojo prisotnostjo podprli ideje drugih, ki za uresničitev teh potrebujejo ravno nas. Več o tem, kako smo se imeli, poglejte v fotografijah.

SKAVTI: Z rutko na poti ze 25 let Pripravila: Urška Smolič, Igriva koala, Foto: arhiv stega Črnomelj 1

V petindvajsetih letih, kolikor jih letos mineva od ustanovitve stega Črnomelj 1, se je med belokranjsko mladino dodobra razširil skavtski duh. Na četrt stoletja dolgi poti je številčnost skavtov naraščala, pripadnost stegu in lokalnemu okolju se je krepila, prepoznavnost pa rasla. Ustvarilo se je veliko spominov – od poskusa lova na »medveda« v Bukovi gori, pa do prvih simpatij in bolj ali manj uspešnih kuharskih poskusov.

nastopili tudi posamezno. Brin Jugovič se je predstavil s plesno, Manca Lovrin, Žan Majcen in Blaž Pavlakovič pa z glasbeno točko.

Vzdušje v dvorani, v kateri je bilo moč videti veselje v otroških očeh in čutiti radost v njihovih srcih, sta dodatno ogrela na novoustanovljena belokranjski skavtski bend ter pevski zbor. Večer je bil poln nostalgije in delovnega zanosa, ki nas belokranjske skavte vedno znova motivira za utiranje novih sledi na naši že četrt stoletja dolgi Nekaj spominov smo belokranjski skavti poti. podoživeli in jih predstavili na gala prireditvi ob 25. letnici delovanja našega stega, ki je bila 31. 3. Ob tem jubileju smo se ozrli v preteklost ter se v do zadnjega kotička napolnjenem kulturnem s podelitvijo plakete med vsemi zaslužnimi za domu v Črnomlju. tako trdne temelje delovanja skavtstva v Beli krajini zahvalili štirim posameznikom. Boštjan Prijanovič, Ilija Vuk, Sabina Plut ter črnomaljski župnik in duhovni asistent Peter Kokotec so pri tem pustili močne sledi; tako močne, da si jih današnji skavti jemljemo za vzor požrtvovalnosti in neustavljive želje po tem, da bi svet za seboj puščali vsaj za kanček lepši, kot smo ga prejeli. Poleg tega je eden izmed ključnih namenov našega delovanja vzgoja mladih v odgovorne kristjane in državljane, kar je v svojem govoru izpostavila stegovodkinja Ana Jerman. Ob tem je poudarila, da se v skavtstvu skriva več kot Prireditev je povezovala rdeča nit zgodbe ene tabori, zimovanja in večeri ob tabornem ognju. noči na poletnem taboru. Tekom te »noči« so Skavtstvo je v prvi vrsti obljuba – obljuba, da najmlajši volčiči in volkuljice predstavili svojo bomo živeli po skavtskih zakonih. Da bomo idejo o tem, kako bo pri skavtih čez 25 let, izvidniki in vodnice pa so naglas primerjali dneve na taboru, ko so skupaj z voditelji, s tistimi, ki jih preživijo, čisto sami. Videli smo, da jim idej o tem, kako si popestriti ta čas, res ne manjka. Čas na taboru znajo odlično izkoristiti tudi najstarejši skavti – klanovke in klanovci. Ti so se predstavili s točko, v kateri so pokazali veliko svojih talentov – od prevajanja angleških pesmi v slovenščino, pa do pripovedovanja vicev in hitre mobilizacije žuljev =) . Nekateri skavti so 29

spoštovali domovino, naravo in drug drugega. Ob vsem veselju pa belokranjski skavti že zremo Da bomo življenje vzeli kot zdravo igro in svet v prihodnost in se veselimo nadaljnjih izzivov, ki jih prinaša ta skavtska pot. Naša vizija je kot igrišče. usmerjena predvsem v to, da bi se v naslednjih Skavtsko obljubo, ki smo ji zvesti, držimo letih utrdili v vlogi močne mladinske organizacije okoli vratu. Dobesedno =). Simbol obljube je v Beli krajini, sodelovali z lokalnimi društvi, namreč rutka (naša rutka je črno-bele barve), izobraževali nove mlade voditelje in bili aktivni ki poleg pripadnosti skavtstvu poudarja tudi tudi na državni ravni ter ob tem ohranjali zgled zvestobo svojemu stegu in lokalnemu okolju. pristnega življenja v veri. Da smo aktivni v domačem okolju, je v svojem pozdravnem nagovoru izpostavila županja Če torej drži, da je srečen tisti, ki srečo deli z drugimi, smo belokranjski skavti na pravi poti. Mojca Čemas Stjepanovič. Naj bo tako pestrih, igrivih in nepozabnih še Tako belokranjski skavti po tej poti spominov, najmanj toliko let, kolikor jih steg Črnomelj 1 ki je vse prej kot črno-bela, stopamo že praznuje letos. petindvajset let. Veliko zgodb s te poti smo zajeli v zborniku, katerega vsebina izdaja majhne skrivnosti in morda še neizrečene spomine s skavtskih srečanj, taborov in drugih skavtskih aktivnosti. V njem lahko preberete med drugim tudi, kaj imajo skupnega zabavljači, trtne vuši in dalebre, zakaj ognja ni pametno podpihovati z razpršilom za komarje, in kako razložiti mami, da ni najbolj primerno, če ti na tabor pripelje filane

paprike – četudi so še tako dobre =). Praznovanje smo pravzaprav začeli že februarja z zahvalno sveto mašo, zaokrožili pa z zabavo dan po gala prireditvi. T. i. afterparty so organizirali najstarejši skavti – klanovke in klanovci. Na njem smo se zbrali vsi skavti našega stega ter peli in plesali ob ritmih skavtskih in drugih pesmi.

MLADINSKO DOGAJANJE V SEMICU Pripravil: Miha Ivanetič

Leto 2017 se je v Semiču začelo precej aktivno. V mesecu januarju sta v Kulturnem centru Semič potekala dva zanimiva dogodka, in sicer delavnica o »hekanju časa« in prireditev ob odcepitvi Kluba belokranjskih študentov od Društva novomeških študentov. Oba dogodka je organiziral Klub belokranjskih študentov ob pomoči Kulturnega centra Semič. V soboto, 7. januarja dopoldne, je v avli Kulturnega centra Semič potekala delavnica Hekanje časa. Na delavnici je predavatelj Uroš Ferlin na podlagi svojih izkušenj mladim poskušal predstaviti na katere stvari se je v življenju potrebno osredotočiti, da bomo lahko svoj čas kar se da najbolj porabili. Po njegovih besedah je prva stvar, za katero moramo poskrbeti fokus. Fokusirati oziroma osredotočiti se moramo na stvari, ki so nam resnično pomembne, te prepoznamo iz svojih vrednot, nanje pa se osredotočimo s pomočjo ciljev, ki nas vodijo. Svoje aktivnosti moramo organizirati tako, da bodo podpirale naš fokus in uresničevale naše cilje. Nazadnje pa je potrebno naše aktivnosti ponavljati in vztrajati pri zadanih načrtih. Tako bomo, po besedah predavatelja, prihranili nekaj časa in ga bomo lahko porabili zase. Formula, ki združuje fokus, aktivnosti, ponavljanje in čas, naj bi nam prinesla uspešne rezultate in dobre medčloveške odnose, kar pa sta ključna elementa zadovoljstva vsakega človeka, je mlade podučil Uroš Ferlin. En teden po delavnici, 14. januarja, so belokranjski študenti ponovno zavzeli Kulturni center Semič. Po tem, ko je Klub belokranjskih študentov lani prvič praznoval svojo odcepitev od Društva novomeških študentov, se je letos praznovanje ponovilo, tokrat v Semiču pod naslovom Avtonomija. Preplet slovesne prireditve in utopične satire je na oder postavila Nastasja Schweiger ob pomoči gledališke

skupine Kluba belokranjskih študentov in AVLab-a. Gledališka uprizoritev je predstavila mladega Belokranjca, ki si želi živeti in delati v Beli krajini. Med sanjami je dobil idejo o avtonomni Beli krajini ter jo najprej predstavil svojemu prijatelju in se nato odločil, da jo predstavi tudi širši publiki. Za predstavitev je izbral televizijsko oddajo Bela vizija, v kateri so različni sogovorci debatirali o mladinski problematiki v Beli krajini. Svoje mnenje in stališče do mladih in morebitne odcepitve sta podala tudi belokranjska novinarka na RTV SLO Ilinka Todorovski, profesor na FDV dr. Igor Lukšič, kot slavnostna govornika pa sta spregovorila predsednik Kluba belokranjskih študentov Jure Kuhar in direktor RIC Bela krajina Peter Črnič. Belokranjci so se odločili in izvedli plebiscit o avtonomni Beli krajini, ki so se ga udeležili predstavniki različnih poklicev, narodnosti in generacij ter ga z veliko večino podprli. Za konec pa je dragatuška folklora prvič v avtonomni Beli krajini zapela himno Pastirče mlado. Praznovanje se je nadaljevalo v avli Kulturnega centa Semič. Preplet resničnega sveta in utopične ideje ni nobenega gledalca pustil ravnodušnega. Predstava je s svojo idejo in izvedbo predstavila realno stanje današnje mladine v Beli krajini, a hkrati pokazala optimizem in voljo mladih, ki si želijo živeti in delati v Beli krajini in so za to pripravljeni tudi sami nekaj narediti. Po aktivnem začetku leta je kasneje sledilo krajše zatišje na področju mladinskega dogajanja, ki pa zagotovo ne bo trajalo dolgo. Pomlad in poletje bosta prinesla veliko novih dogodkov in priložnosti. Prvič že 22. aprila, ko bo v Kulturnem centru Semič potekala delavnica fotografije, ki jo bo vodil izkušeni fotograf Jan Kocjan.

DOGAJANJE V METLIKI Pripravila: Valentina Ambrožič, Foto: arhiv Mladinskega centra Metlika in Kud Plac

Poslavljamo se od hladne polovice leta in počasi stopicamo proti novi, toplejši sezoni. Dogajanje v Metliki se posledično seli iz Mladinskega centra na metliško kopališče – čudovit ambient ob bregovih belokranjske lepotice.

Žumberka s svojo novo zgoščenko, konec meseca pa smo organizirali filmski večer s sociološko tematiko, ki mu je sledil še pogovor. Prišel je april, skupaj z njim pa tradicionalna čistilna akcija na metliškem kopališču. Sledila je predstavitev delavnice »Kako oblikovati učenje prihodnosti«, ki jo bo v nadaljevanju vodil Uroš Hrastar, organizirali pa smo tudi koncert s skupino Cantabile in tradicionalno Kresovanje na Metliški Koupi.

Kulturno umetniško društvo Plac si že vrsto let prizadeva za obogatitev prostega časa v Metliki. Gre za združenje vseh tistih, ki so željni novih znanj v organizaciji, načrtovanju, druženju ter komunikaciji, si želijo biti prostovoljni in aktivni. Kud Plac sovpada še z Mladinskim centrom Če imate v mesecu maju namen obiskati Vinsko vigred, vas vljudno vabimo, da nas obiščete za Metlika in Metliško Koupo. našimi točilnimi pulti, in sicer ob glavnem odru, V preteklih dveh mesecih smo bili v Mladinskem v drugem tednu julija pa se vidimo na 12. Tednu centru Metlika deležni številnih delavnic, kulture na placu (brez heca, Teden kulture na predstavitvenih večerov in drugih dogodkov, placu bo). ki so (vsak po svoje) zaznamovali dogajanje v Metliki. Že poleg znanih in ustaljenih druženj K sodelovanju pri tovrstnih projektih vabimo vse, smo v Mladinski center vnesli tudi nekaj nove, ki si želite novih izkušenj (takšnih in drugačnih), sveže energije, in sicer vadbo aerobike z Lauro imate ideje ali pa potrebujete podporo, da svoje Prosenik, ki je na sporedu vsak petek ob 20. uri, teorije uvedete v prakso oziroma uresničite in četrtkove »čvekalnice«, ki se odvijajo od 18. kakšne svoje želje … Veseli bomo vsakršnega ure naprej, vsak četrtek pa je z nami nov gost, navdiha. nov voditelj »čveka«. Vsako drugo nedeljo se še vedno družimo na srečanjih Velikih likovnikov, ob torkih delimo mnenja na Bralnih srečanjih, sobote pa so namenjene delavnici Street arta in večernim dogajanjem. V mesecu februarju smo tako organizirali potopis o Aljaski, predavanje z naslovom Ali živimo znamenje, v katerem smo rojeni?« z Bernom Jurečičem, z razstavo »Narava skozi najine oči« sta se nam predstavili mladi likovnici Tamara Pintarič iz Črnomlja in Anja Črnič iz Metlike, za pustovanje pa smo organizirali poslikavo obrazov za najmlajše. Za pestro dogajanje v metliškem koncu smo poskrbeli tudi v mesecu marcu, in sicer s potopisom o Kambodži z Boštjanom Kočevarjem, predstavilo se nam je Društvo Žumberčanov in prijateljev 32

MC BIT: Sport in socialno podjetnistvo Pripravil: Klemen Vitkovič, Foto: Sabina Gosenca

V mesecu maju Mladinski center BIT zaključuje Erasmus+ Sport projekt Civil Society – a Fair play actor of EU. Nosilni partner mednarodnega projekta je rumunski Eurodemos, poleg MC BIT v projektu sodelujejo še organizacije iz Italije, Bolgarije in Velike Britanije. Ob tej priložnosti nam je vodja projekta pri MC BIT na kratko predstavil rezultate projekta. Kako je potekal sam projekt? V letu 2016 smo v sklopu Črnfesta organizirali tri dnevne športne aktivnosti, ki se jih je udeležilo okoli 150 rekreativnih tekmovalcev v raznih športih. Zadnji dan projekta smo tudi zaprli mestno jedro in tako testno poizkusili, ali je mestno jedro primerno za izvajanje športnih prireditev. Prišli smo do zaključka, da je primerno predvsem za izvajanje promocijskih aktivnosti. Nato smo analizirali tudi stanje v športu v našem okolju, ki se srečuje predvsem s pomanjkanjem finančnih sredstev. Skoraj ves belokranjski šport temelji na prostovoljni bazi. V mesecu maju bomo tudi predstavili 5 kratkih športnih promocijskih filmov in brošuro o samem projektu

nekdanjega dijaškega doma. Konec leta 2016 pa smo bili tudi uspešni na razpisu Ministrstva za gospodarstvo za start up subvencijo socialnega podjetništva za področje spodbujanja turizma za prihod organiziranih skupin v Belo krajino. Nekdanji hostel bomo torej preuredili v turistično-izobraževalni center s 54 ležišči. Tako bodo lahko športna društva in delavci prišli do cenovno zelo dostopne infrastrukture za razvoj novih projektov. Kateri projekti imajo po vašem mnenju perspektivo? Bela krajina ima čudovito naravo in prijazne ljudi. Uspešni bodo tisti projekti, ki bodo povezali rekreativen šport, lepote Bele krajine z izobraževalnimi vsebinami. Potencial vidimo v projektih aktivnih počitnic, poletnih kampov in šol, pripravah športnih ekip z nižjimi proračuni, vikendih zdravega življenja … Uspeh bo predvsem odvisen od naše kreativnosti in prodornosti.

Zakaj ste si za zaključni dogodek projekta izbrali naslov Šport in socialno podjetništvo? V letu 2016 smo se preoblikovali v socialno podjetje, saj želimo določene družbene probleme reševati tudi na podjetniški način. Ob analizi stanja v našem športu smo zaznali, da imajo naši športni delavci ogromno znanja, ki bi ga lahko ponudili tudi na trgu z namenom financiranja svojih dosedanjih aktivnostih. V vabilu ste zapisali, da se lahko vključijo v platformo socialnega podjetništva MC BIT. Kaj ste s tem točno mislili? Marca 2016 smo s strani lokalne skupnosti prevzeli v najem drugo in tretje nadstropje 33

NASI PREDHODNIKI SO ZAPISALI... Kot del Kluba belokranjskih študentov je skozi leta delovalo več časopisov. Imena so bila različna – od Nisposriza, Pejotla, Pisočasa do Zvitice. Na klubu imamo shranjenih nekaj izvodov in v tej rubriki bomo objavljali nekaj objav naših predhodnikov. Prva objava v rubriki bo izsek iz glasila Kluba Belokranjskih študentov Nisposriz. Objavljamo uvodnik in poročilo o delovanju klub v tistem času. Žal pa nikjer nismo zasledili točnega leta oziroma datuma izdaje tega časopisa. Pozivamo vse, ki imate doma še kakšno starejšo izdajo omenjenih časopisov , da se nam javite na zvitica.kbs@gmail.com. Pobrskajte po podstrešjih in starih shrambah. Za zgodovino gre!

SPORTNI NASVET: Razstrupite se! Pripravil: Darjan Spudič, Foto: osebni arhiv Darjana Spudiča

Govorimo o današnjem sedečem in s cilji obremenjenem delu, prehrambnem in lenobnem zastrupljanju, predvsem takrat, ko stopimo v študentska leta. »Nobena kmečka pamet ne more zamenjati pridobljene izobrazbe. Dejstvo pa je tudi, da nobena izobrazba ne more zamenjati zdrave kmečke pameti.« Poslušajmo svoje telo in naredimo korak proti zdravemu, aktivnemu življenjskemu slogu, ne odmikajmo se od njega po premici dinamičnega ravnotežja, na kateri zdravje kompenziramo s tabletami in »počitkom«, da, počitkom. Nekatere okvare v človeškem telesu so nepopravljive in dejstvo je, da pravilen pomen pregovora »boljše preprečiti, kot zdraviti«, spoznamo prepozno – ko se pojavijo bolečine. Torej odpravimo zastrupljanje, ker čudežne tablete ne obstajajo! Osredotočimo se na dejavnike, za katere vemo, da nam škodijo in na katere imamo vpliv (prehrana, telesna dejavnost, socialni stiki), ne naslanjajmo se na genetiko, ne iščimo izgovorov za lenobo, saj se ta iz obdobja mladostništva dokazano prenaša v odraslo dobo, s tem pa tudi na vse ostale življenjske navade, ki naredijo človeško življenje manj kvalitetno. V poplavi informacij o zdravem življenju in milijon vajah za moč, vzdržljivost in ostale (celo največjim strokovnjakom nepoznane) oblike motoričnih sposobnosti se navadno izgubimo. Bodimo samokritični in premislimo, v kaj se spuščamo. Ne nazadnje se »igramo« s svojim telesom. Pomembnost kompenzacijskih gibanj in celostna priprava telesa in uma na vsakodnevne obremenitve je zelo pomembna tako z vidika fizične priprave, psihične priprave, socialnih stikov kot ostalega. Kot primer lahko izpostavimo

sedečega delavca, ki presedi na delovnem mestu 8 ur in ker je utrujen zaradi dela, doma počiva v sedečem položaju ter zaradi utrujenosti (zaradi sedenja) nima motivacije zapustiti kavča, da bi se premigal. Kaskada dogodkov tako pelje do tako imenovanih kroničnih nenalezljivih bolezni, ki jih zdravimo z zdravili. Zdravimo se zato, ker smo si sami povzročili bolezen? Enako se na drugi strani dogaja s fizičnimi delavci. »Kaj bom gibal, če cel dan delam.« Z analizo dela pa je ugotovljeno, da tovrsten delavec opravlja enolične gibe, npr. samo z eno roko, obremenjuje samo eno nogo in en del trupa, poleg tega pa je 8 ur v prisiljenem položaju. Slej kot prej nekaj popusti in se srečamo s težavami, ki, če niso odpravljene, človeka spremljajo skozi celo življenje – delovna doba pa se viša. Kot bi poslali športnika na olimpijske igre brez primerne priprave telesa na obremenitve, ki jih je deležen. »Dovolj sem močan, saj dvigujem 50 kg vreče cementa.« Močan že, kaj pa vzdržljiv? Je pomislil na tehniko? Koliko časa bo opravljal to delo? Poglejte svoj položaj sedenja na pisarniškem stolu, poglejte, kako dvigate bremena in ali čutite bolečine po določenih gibanjih, seštejte minute na teden, ko čutite napor in zadihanost z namenom rekreacije in na podlagi tega naredite nekaj za svoje zdravje ali poiščite primerno pomoč. Sodobna vadba še zdaleč ni podobna vojaškim treningom, ki jih gledamo v filmih, ali raznim izzivom, pri katerih je bolečina edini parameter učinkovitosti trenažnega procesa. Gre za ekonomičnost vadbenih oblik in metod, ki so približana določenim potrebam posameznika. Študenti pa so najbolj dovzetni za učenje kompenzacijskih gibanj, ki pa še zdaleč niso tako enostavna, kot zgledajo na Youtubu in Facebooku.

Izgovor: »Nimam časa za to«, več ne vzdrži. Razstrupite se … Razstrupite se lenobe v povezavi z gibanjem in najdite svojo motivacijo s postavljanjem kratko- in dolgoročnih ciljev. Nerad promoviram t. i. quote, ker je vsak posameznik svoj individuum. Primerno zastavljena telesna dejavnost je zdravilo. Vsi ga imamo na dosegu roke, vendar raje posežemo po tabletah, ki imajo brez spremembe človekovih navad vpliv samo na kratek rok. Tudi počitek ali pasivizacija po nastalih težavah poslabša simptome, če ne na kratek, pa vsekakor na dolgi rok. Telesna dejavnost ni kot jemanje zdravil – zahteva čas, motivacijo, energijo, vztrajnost, odrekanje in odločnost ter dosega rezultate z minimalnimi stranskimi učinki. Življenjske vrline, ki jih s tem prejmemo, pa nedvomno prispevajo h kvaliteti življenja.

Predstavitev diplomskega dela: Rekreativni potenciali reke Kolpe Pripravila: Bojana Tomc, Foto: Jan Kocjan

Velik del mojega zgodnjega življenja se je odvijal neposredno ob reki Kolpi. To me je navdahnilo za izbiro študija vodarstva in komunalnega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo in posledično za zaključno delo, v mojem primeru diplomske naloge, še po starem sistemu. Možnosti za raziskavo oz. analizo reke Kolpe je bilo več, jaz sem se odločila za rekreativne potenciale le-te. Naslov moje diplomske naloge se glasi Rekreativni potenciali reke Kolpe. V diplomski nalogi sem analizirala celoten obmejni odsek Kolpe, najdaljše slovenske obmejne reke, od Osilnice dolvodno do Rosalnic. Ta odsek je dolg 118 kilometrov. Ob reki Kolpi se na slovenski strani nahaja pet občin; to so Osilnica, Kostel, Kočevje, Črnomelj in Metlika. Vodna rekreacija in turizem sta pomemben del reke Kolpe. Ti dve temi sem obravnavala z vprašalnikom za lokalne prebivalce. Vprašalnik je sestavljen iz šestih vprašanj. Nanaša se na rečni prostor, pomembnost športno rekreativnih dejavnosti in njihovih storitev; mnenja uporabnikov in ponudnikov le-teh. Spraševala sem tudi o pomembnosti določenih naravnih in umetnih dejavnikov za nadaljnji razvoj turizma na reki Kolpi. Moramo vedeti, da je velik del Kolpe del Nature 2000, katere poslanstvo je ohranjanje naravnih živalskih in rastlinskih vrst. Na določenih odsekih ne smemo pretirano posegati v prostor. Reka Kolpa je del neokrnjene narave, ki se nahaja

na jugovzhodu Slovenije in ima velik razvojni potencial. Veliko poudarka se daje rekreaciji in turizmu. Najbolj priljubljene dejavnosti na reki so kopanje, čolnarjenje in ribolov. Te dejavnosti se izvajajo predvsem v poletnih mesecih. Reka spada med kopalne vode in je uvrščena v 1. ali 2. kakovostni razred čistosti voda, odvisno od odseka. To pomeni, da je primerna za dejavnost kopanja. Prav tako je primerna za čolnarjenje, kjer je voda od Osilnice do Metlike načeloma dovolj globoka (minimalno 80 cm na rekah za to dejavnost), spada med vsaj 3. kakovostni razred po čistosti, ima primeren pretok in strmec. Označena vstopno izstopna mesta so namenjena kopalcem in čolnarjem, določena so v občinah Kočevje, Črnomelj in Metlika. Potrebno bi bilo priključiti še vstopno izstopna mesta v občinah Osilnica in Kostel ter tako poenotiti vstopno izstopna mesta na celotni reki. Vodno pot sem določila od Osilnice do Metlike. To celotno traso, ki je dolga približno 118 km, ponujajo nekateri izposojevalci čolnov. Prav gotovo ne moremo mimo jezov, ki jih je na reki 64, od tega 6 v zelo slabem stanju. Na reko vplivajo prijetno, dodajajo kisik v vodo in na nekaterih mestih povečujejo vodostaj. Na Kolpi je toliko jezov zaradi tega, ker so se v preteklosti uporabljali za vodnogospodarske dejavnosti, kot so uporaba mlinov na vodo, žag in podobno, danes pa so namenjeni dvigovanju vodostaja in dovajanju kisika. Zanimivo je dejstvo, da če ne bi

Studentska kuh’na Pripravila: Klavdija Lakner, Foto: Klavdija Lakner

bilo toliko jezov, nivo vode nad vsakim jezom ne bi bil nekoliko nadvišan in čolnarska dejavnost na reki najverjetneje sploh ne bi bila mogoča. Pri čolnarjenju prav gotovo ne moremo mimo prečkanja jezov, katerih trasa ni točno določena na vsakem jezu, bo bilo pa v prihodnosti potrebno to urediti zaradi same varnosti uporabnikov. Jezovi na poplavno nevarnost ne vplivajo, saj jih reka preplavi že pri dveletnih vodah. Lokalni prebivalci se zavedajo naravne danosti in jo cenijo. Reka Kolpa bo v prihodnosti prav gotovo doživela večji razcvet turizma, saj je praktično del neokrnjene narave ter privlačna za turiste. Gotovo bi bilo za vse boljše močnejše sodelovanje občin med seboj. Vendar pa moramo razumeti, da se reka deli na dva dela – zgornji in srednji oz. spodnji del. Za zgornji del, ki leži v občinah Osilnica, Kostel in Kočevje, skrbi ljubljanska vodnogospodarska služba, za spodnji del, ki pa se nahaja v Beli krajini, se pravi v Metliki in Črnomlju, skrbi novomeška vodnogospodarska služba. Tukaj pride do delitve upravljanja reke. V jugovzhodni Sloveniji lepo skrbijo za neokrnjeno naravo reke Kolpe, vendar bo potrebno v prihodnosti izkoristiti še veliko rekreativno turističnih potencialov.

S pomladjo in toplejšimi dnevi se začenja sezona piknikov in druženja na prostem. Znano je, da so ključna sestavina vsakega piknika slastne mesne specialitete z žara, a piknik je še kaj drugega kot le ražnjiči in čevapčiči. Ne smemo pozabiti tudi na kakšno zdravo in lahko protiutež mesninam z žara. Osvežilna solata, ledeni čaj ali domač sladoled bodo odlična popestritev in osvežitev vsakega piknika. Poletna solata s kus kusom Sestavine: - 200 g kuskusa, - 1 por/mlada čebula, - 250 g češnjevih paradižnikov, - 1 kumara, - 1 pločevinka belega fižola, - 100 g sira v slanici (npr. feta), - olivno olje, - bel balzamični ali jabolčni kis, - sol, - poper, - po želji sveža bazilika za okras. Priprava: Kuskus pripravi po navodilih na embalaži. Dodaj mu žličko olja in pusti, da se ohladi. Por nareži na tanke kolobarje, paradižnike razpolovi, kumaro in sir nareži na majhne kocke, fižol pa odcedi. Pripravljene sestavine dodaj kuskusu in vse skupaj dobro začini s soljo, poprom, oljem in kisom. Solato dobro premešaj in postrezi.

Zeleni ledeni čaj z meto in ingverjem

Zdrav malinov sladoled

Sestavine: - 4 vrečke zelenega čaja z meto (ali 2 vrečki zelenega čaja + 2 vrečki metinega čaja), - sok 1 limone, - 2 cm ingverjeve korenine, - 2 žlici medu, - kocke ledu, - lističi mete in nekaj rezin limone za okras.

Sestavine: - 2 banani, - 1 skodelica zamrznjenih malin (ali drugega jagodičevja), - 6 žlic grškega jogurta, - 1 žlica medu/agavinega sirupa.

Priprava:

Za ta recept boš potreboval zmogljiv električni sekljalnik ali mešalnik za smoothie. Najprej nareži banane na kolobarje in jih razporedi na krožnik, ki ga postaviš v zamrzovalnik za vsaj 2 uri. Zmrznjene banane in maline stresi v sekljalnik/mešalnik, dodaj jogurt in med. Miksaj, dokler ne nastane homogena zmes. Če je vsebina pregosta, dodaj še malo jogurta, če pa je preredka, pa jo daj v zamrzovalnik za 15 min. Sladoled bo najboljši, če ga postrežeš takoj, lahko pa ga tudi hraniš v zamrzovalniku do 2 tedna.

Čaj skuhaj v 1 litru vode. Dokler je še vroč, mu dodaj med in dobro premešaj. Ohladi ga do sobne temperature in prelij v vrč, nato pa ga ohlajaj še vsaj eno uro v hladilniku. Še najboljše bo, če čaj skuhaš že en večer prej in ga ohladiš čez noč. V ohlajen čaj dodaj limonin sok, naribano ingverjevo korenino, kocke ledu in vse skupaj dobro premešaj. Za okras in dodatno svežino lahko dodaš še svežo meto in rezine limone.

Priprava:

#Zvitica Pripravil: Jan Kocjan

Belokranjci na Instagramu pod enim hashtagom!

_s.p.e.l.a_

darja_vukcevic

nika.grahek

maticbah

urbanzalec

stuks96

nastasjaschweiger

pkrallj

kristian_asani

Razvedrilo Slither Link (tudi Fences in Loop the Loop) je logična igra z enostavnimi pravili in izzivalnim reševanjem. Navodila so enostavna. Narisati je treba črte med pikicami tako, da dobimo enostavno sklenjeno zanko. Števke (0, 1,2,3) pa nam povejo, koliko črt jih obdaja.

Na primer: