VZLETNIK Št.: 7 / 9. 8. 2017
Čaga Že od tistega trenutka, ko so udeleženci izvedeli, da bodo tekom Zleta morali na še en bivak, je prišlo do veliko pritožb. Bivak, pa ne že spet! Ali nismo že dovolj hodili?! Pa vendar so se do sedaj še vsi z bivaka vračali nasmejani in zadovoljni - po končanem bivaku se nihče ni več pritoževal. Novinarska ekipa Vzletnika se je odločila, da pride zadevi do dna. Odpravili smo se na teren - tako smo zdaj dokončno tudi sami prepričani, zakaj je bil bi-
vak za vse tako zabaven. Dragi bralci, razkrivamo vam največjo skrivnost tega Zleta. Vsi udeleženci se že zelo dobro zavedate, staff pa še ni povsem informiran. Vsak dan - razen ko je zunaj divjala nevihta - so se vodi odpravili na Velenjski grad. Tam niso imeli navadnega bivaka. Vsak večer so jim vrli animatorji pripravili nepozaben program - ustvarili so vzdušje, ki ga še v najbolj razvpiti ljubljanskih klubih ni mogoče imitirati. Prav
ste prebrali, na Velenjskem gradu so zadnji večeri izgledali, kot da bi bili v nočnem klubu. Glasna glasba, utripajoče luči, pravi fotografi, skratka, vse, kar bi pričakovali na najboljših zabavah. Skrivnost smo skupaj obdržali do konca Zleta, zabava je bila nora, vezi, ki so se spletle tekom Zleta in morda še bolj prepletle prav na Velenjskem gradu, pa si bomo zagotovo zapomnili.
Zadnje delavnice Tina Tomšič
Včeraj so na Zletu še zadnjič potekale delavnice. Dopoldanske, ki so bile zastavljene bolj projektno, so se že končale in prav vsak udeleženec je s svoje odnesel novo znanje. Veliko jih je svoje novo pridobljeno znanje predstavilo tudi med večernim programom. Eden najbolj zanimivih produktov je bil zagotovo kurnik, ki so ga marljivi udeleženci naredili za dve kokoški, ki živita na zletnem prostoru. Popoldanske delavnice, ki so prav tako potekale po svojih, zdaj že ustaljenih, tirnicah, niso bile nič manj zanimive. Na Zletu skrbimo tudi za poznavanje in udejanjanje urbane kulture, saj smo vse štiri dni izvajali delavnice skejtanja, parkourja in rapanja. Danes nas je obiskala tudi NLB, ki je na svoji delavnici vse zainteresirane podučila o
stičnih in nestičnih karticah. Za tiste, ki so bolj športne narave in imajo radi živali, je bilo na voljo tudi jahanje, nekateri pa so si privoščili kolesarski izlet v Velenje, kjer so si privoščili navaden WC.
zares zabavati - še en dan pa bomo prav zares poleteli!
Zlet se približuje svojemu koncu, vendar je vzdušje še zmeraj odlično. Tisoč tabornikov na kupu se zna
Predvčerajšnjim smo na delavnici pisanja člankov tudi malo ustvarjali. To so nekatere zgodbe, nastale pri vajah
Ustvarjalno pisanje
kreativnega pisanja.
Šef in tajnica Katka Slosar
*Navodilo: Šef v pisarni spi s tajnico, zjutraj pa se zbudi ob ženi. Opišite situacijo.
»Kaj?« je pomislil gospod direktor podjetja za prodajo diamantov. Zmeden je. Leži na tleh svoje pisarne, zraven njega pa njegova žena. Gledajo jo. Mirno diha, oblečena v njegovo belo srajco, ki ji sega do sredine stegen. Njena obleka leži poleg nje. Pogleda naokoli. Vse je čisto in pospravljeno. Naenkrat zazvoni budilka na telefonu. Žena se prebudi in jo hitro ugasne. Potem se uleže nazaj na hrbet in pogleda moža. »Dobro jutro,« reče in se mu nasmehne. »Pozabila sem jo ugasniti. Ne vem pa, zakaj je zvonila ob 9:30 ne ob 8:30. Ah …« Mož se ji medlo nasmehne. Sam je oblečen v službene hlače in spodnjo majico. Še vedno tuhta. »Kaj si tako tiho, dragi? Zamujam službo. Bom rekla, da sem se počutila slabo. Oh … Oblekla se bom. Bolje bo, da se tudi ti!« Ko sta bila oba oblečena je mož rekel: »Moja pisarna … Ha…« S tem je ženo želel pripraviti do govora o tem, kako sta se znašla tukaj. Soproga se je usedla na sosednji stol: »Hja … Pogovoriti se morava.« Moža je postalo strah. Poskusil se je spomnit, kako sta se on in njegova žena prikazala tukaj. Prej je bil s svojo tajnico. Prepričan je bil v to. »Vem,« je rekla. »Glej, ljubček … Kar naravnost ti bom rekla: namlatila sem jo. Ti tega nisi videl, ker sem prej še tebe boksnila v trebuh. Od bolečine si se zgrudil na tla in zaspal.«
Mož jo je začuden pogledal. »Tajnica je šla v bolnišnico. Na urgenco. Ne vem, kje je zdaj.« »Kaj, kako?« je mož zmedeno in po tiho ponavljal. »Oh … Si mislil, da ne bom ugotovila?« je začela žena malo bolj jezno. »Ko si pozno ostajal v službi sem najprej posumila, potem pa sem šla pogledat.« Žena je jezno vstala in hitro nadaljevala: »To ni bil prvi sum. Čakala sem ni upala, da boš nehal.« Med govorom je hodila po pisarni. »Čakala sem, potem
pa mi je bilo dovolj. Prišla sem pogledat. Pogovarjala sta se in objemala. Videti sta bila srečna!« je obupano in malce žalostno rekla. »Nato sem vaju dala narazen. Tebe sem butnila, potem pa še njo. Ko sem jo premlatila, je bila po obrazu krvava in je skoraj v joku zbežala, vmes pa kričala: »Na urgenco moram! Zlomila si mi vse kosti! Prasica!« Mož se je usedel na stol. Spominjal se je. »Ona je prasica,« je rekla žena. »Lahko jo greš pogledat. Midva pa sva končala, dragi.
Adijo.« Elegantno je šla ven iz pisarne. Mož je začudeno obsedel. Ni mogel verjeti, da se je to pravkar zgodilo. Zbudila ga je neka mlada ženska in mirno rekla: »Dan, gospod.« Jaz sem vaša nova tajnica. Vaša prejšnja je doma. Nekdo ji je zlomil zapestje leve roke in nadlaket desne. Prišla bo čez dva tedna. Če me kaj potrebujete me pokličite.«
Fun facti Udeleženci samo po tabornem prostoru na dan povprečno naredijo 9304 korakov.
Med delavnicami se je s telefonom kratkočasilo 10 udeležencev, kar je še vedno le 1,4%. Glavna zletna fotografa sta skupaj naredila več kot 7000 fotografij.
Baje bo jutri konec Zleta.
V vseh Vzletnikih skupaj smo zaslednili kar 33 slovničnih in tipkarskih ter 9 napak pri postavitvi teksta in slik.
Vrli Špindlerčki se ponoči potepajo po taboru, natančneje po dekliških šotorih - so morda obiskali tudi vaš šotor?
V času Zleta so se grafične kartice v povprečju podražile za 10%.
Urednica Vzletnika je med večerom izginila neznano kam - se je potikalo po velenjskih grajskih zabavah?
Pojedli smo ves sladoled.
Urednika: Martin Justin in Tina Tomšič;
Fotografije: Jure Pučnik, Pija Šarko, Žana Mencej