3 minute read
Popotovanja
from Tabor 09 2000
by Klub Hrčki
RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO Popotovanja Tadeja Milivojevi~ Nemani~ Indonezija: "zemljokuhalniki" in kako
priti do njih
Advertisement
Te`ko bi verjeli, da je Indonezija najve~je oto~je na svetu, ki se razteza od Indijskega oceana pa tja do Pacifika, obenem pa zdru`uje na tiso~e razli~nih kulturnih vzorcev, dvakrat po sto milijonov ljudi, izolirana plemena in hite~e poslovne`e v ban~ni ~etrti Jakarte. Velike razlike med otoki in tudi ljudmi so naredile ta konec sveta izjemno zanimiv in privla~en za vse vrste novodobnih iskalcev. Pa vendar je ve~ini indonezijskih otokov nekaj skupnega. Vulkani! ^e so se nama nekako izmuznili na Vanuatuju, sva se tukaj potrudila pokukati v nekaj bolj in nekaj manj mirujo~ih "zemljokuhalnikov". In danes vam bom izdala najin recept, kako zlesti na enega izmed njih.
Najprej si mora{ izbrati pravega. To pomeni takega, ki bo solidno visok, primerno oddaljen, dovolj znan, ne prezahteven in ravno prav ukro~en. S Tja`em se nama je s svojimi 3124 m za prvega zdel najbolj primeren Gunug Agung na Baliju ali Gora Mati, kot ga imenujejo doma~ini.
Na pot se mora{ odpraviti zgodaj zjutraj oziroma sredi no~i, ~e sem natan~nej{a, je na{a gru~ica odrinila `e malo po polno~i. Do vzno`ja vulkana smo imeli namre~ debeli dve uri vo`nje po tihi, spe~i pokrajini.
Zakaj smo {li sredi no~i? V tropskih krajih je v hribe modro hoditi {e bolj zgodaj kot je to `e navada pri nas. Kmalu po son~nem vzhodu za~nejo nastajati tropske sopare, ki ~esto pokvarijo razgled. Zato je najbolje, ~e na vulkan odrine{ kar po ve~erji. S tem si pove~a{ verjetnost, da bo{ na vrhu ravno ob son~nem vzhodu. Na vzno`ju te s stopni~astimi strehami in brez{tevilnimi oltarji pozdravi 42 revija Tabor To je dokaz, da smo se res odpravili {e v trdi temi
hinduisti~ni tempelj. Hitro, a spokojno smo opravili daritev iz ri`a, ro`, sadja in di{e~ih pali~ic. V trdi temi smo se ozirali proti nedolo~ljivemu vrhu in med hojo z baterijami prebadali okoli{njo go{~o. Teren se je divje vzpenjal, postajal vedno bolj gol in kmalu je bila steza le {e topografski pojem. Lava, ki je z vso mo~jo nazadnje bruhnila leta 1963 in takrat odnesla strehe 100.000 ljudem, se je od takrat `e dodobra ohladila.
Prihod sonca na obzorje, ~ez katerega so se sukale `veplene pare iz ognjenika, je bil na mo~ veli~asten. Misel, da se nahaja{ na robu gromozanskega "ekonom lonca", katerega vsebina in namere niso najbolj pomirjujo~e, naju
V najhuj{i vro~ini je najbolj prijetno dremati v senci – ~e si bo kdo za`elel prevoz, te bo pa `e zbudil za vozovnice so sme{no nizke, a kaj kmalu ugotovi{, da bo{ na vlaku zapravil vsaj {e enkrat toliko.
Na vlaku kar mrgoli trgovcev, ki ti ponujajo najrazli~nej{o doma pripravljeno hrano in pija~o, posladke in prigrizke pa tudi ~asopise in kri`anke ter igra~ke in usnjene denarnice. Vsakih nekaj kilometrov se zamenjajo, tako da je na vlaku vedno sve`a ponudba. Smeti dosledno me~ejo pod sede`e in vsakih nekaj ur pridejo ~istilci, zadevo po~istijo ter od potnikov poberejo prostovoljne prispevke.
je kar vznemirjala. Stene kraterja so se strmo spu{~ale v rumenkasto `vepleno dno. Ko sva se ozrla naokoli, so se v daljavi proti modremu nebu in oceanu na pobo~jih raztezale skrbno obdelane zelene ri`eve terase tu in tam posejane z malimi vasicami.
Od enega do drugega vulkana sva potovala na najrazli~nej{e na~ine. Z malo pretiravanja lahko re~em, da kolikor je v Indoneziji pokrajin ali celo mest, toliko je tudi razli~nih na~inov prevoza. Izbira{ lahko med avtobusi, kombiji, taksiji ... ^e ti to ne ustreza, lahko presedla{ na zadnji sede` motorja, dobro oblazinjeni prtlja`nik kolesa ali v kolesarsko rik{o.
V kolesarskih rik{ah je dovolj prostora za dva povpre~na Indonezijca, Slovenca pa sta `e kar malo utesnjena. In ~e na vrh tega doda{ {e dva ogromna nahrbtnika in kak manj{i klanec, se ti mo`akar za teboj, ki tako kolesno ko~ijo poganja, kar po{teno smili.
Posebno do`ivetje je tu potovati z vlakom; vendar mora{, ~e ho~e{ u`iti vso barvitost, potovati z najcenej{im "ekonomskim" razredom, kljub temu, da to pomeni po~asno potovanje v natrpanih vagonih brez ventilatorjev. Cene Ob pogledu na `veplene pare mi je bilo kar nelagodno