Po volitvah

AKTUALNO AKTUALNO AKTUALNO AKTUALNO AKTUALNO 21. SKUP[^INA POD DROBNOGLEDOM Volilci so trenutek nujnosti ocenili druga~e

Pugy

"Volitve so potekale zelo korektno in po moji oceni kar prisr~no," je v svoji izjavi po volitvah izjavil biv{i stare{ina ZTS Peter Petrovi~. "Pohvale vredno, da v organizaciji obstaja mo`nost za druga~no razmi{ljanje in kritiko," so bile besede ene od gostij, Darko Tivanovac, podpredsednik SIH-a pa je {e dodal: "Veliko {tevilo mladih na~elnikov in stare{in rodov ter predstavnikov obmo~nih organizacij odpira mo`nosti in dobre perspektive delovanja taborni{ke organizacije tudi v prihodnje."

Tako bi lahko na najbolj nazoren na~in opisali zna~ilnosti 21. skup{~ine ZTS, ki je zadnjo oktobrsko soboto v dvorani zbrala predstavnike skup{~ine Zveze tabornikov Slovenije.

Vabilu so se odzvali tudi gostje iz drugih mladinskih organizacij (ZSKSS, Mladinski ceh, Mladinski odbor Gasilske zveze Slovenije), Mladinskega sveta Slovenije, Turisti~ne zveze Slovenije, Hortikulturnega dru{tva ter predstavnik iz Saveza izvid`a~a Hrva{ke.

Na Skup{~ini je z volilno pravico sodelovalo 118 ~lanov ZTS iz 51 rodov in osmih obmo~ij ZTS. Glede na skupno {tevilo vseh glasov je bila udele`ba 72,4 %, udele`ba registriranih rodov, katerih predstavniki so imeli glasovalno pravico pa celo nekaj ve~ kot 77%..

Podelitev nazivov

Na Skup{~ini je bilo podeljenih 29 imenovanj In{truktor I. stopnje, 5 imenovanj In{truktor II. stopnje in 3 imenovanja In{truktor III. stopnje. Tako je v organizaciji trenutno 164 in{truktorjev - vodij enot, 36 in{truktorjev II. stopnje - pomo~nikov vodij izobra`evanja in 7 in{truktorjev III. stopnje - vodij izobra`evanja.

Izjava o vzgoji

Matej ^ernigoj, ~lan skupine za pripravo Izjave o vzgoji v

ZTS

Pred pribli`no dvema letoma je stare{instvo ZTS imenovalo skupino za pripravo takrat {e Vzgojne izjave. Prvo leto smo v skupini oblikovali zgolj namen, strukturo in ciljno populacijo, ki ji bo ta dokument namenjen, dogovorili pa smo se tudi o na~inu dela v skupini. Po oblikovanju osnutka sta sledili dve delavnici, na katerih so sodelovali tudi ~lani iz obmo~ij in rodov. Letos spomladi je stare{instvo potrdilo predlog in ga dalo v javno obravnavo Po zbiranju in obravnavanju pripomb so sledili manj{i popravki in Izjava o vzgoji v ZTS je sedaj dokon~en dokument, ki opredeljuje na{e vzgojno poslanstvo ter nas usmerja k ravnanju in je poenotil delovanje na podro~ju cele Slovenije. Dokument je bil sprejet z ve~ino (9 proti, 30 vzdr`anih).

Rok Ur{i~, Rod puntarjev Tolmin

Izjava o vzgoji se mi zdi preve~ splo{na, vseevropska ali celo vsesvetovna, premalo pa na{a, slovenska. V njej pogre{am tiste elemente, v katerih se taborni{ka organizacija lo~uje od ostalih sorodnih organizacij v Evropi - torej napisana za Slovenca ali pa katerikoli drug narod v Evropi. V njej je tudi preve~ izrazov kot pozitivno mi{ljenje, cena, vrednost, ki niso dovolj dobro definirani oz. so zelo relativni. In {e, taborni{ka organizacija ne more zavezovati ~lana, da bo zvest neki veri, saj to ni na{a usmeritev in zaradi tega k temu tudi ne moremo zavezovati na{ih ~lanov. Duhovna na~ela, opisana v izjavi o vzgoji, se preve~ ukvarjajo z vero in govorjenjem o veri, ne poudarjajo pa odnosa med naravo in duhovnostjo, ki ta odnos vzpodbuja in pogojuje.

Poro~ila Rade Pribakovi~

Poleg poro~ila, ki je tudi po mnenju na~elnika ZTS predstavil rezultate in uspehe dela ZTS v preteklem mandatu, je Milko Okorn opozoril na trenutne probleme, ovire in izzive, ki ~akajo celotno organizacijo in s tem tudi novo vodstvo: • Rast organizacije v zadnjem mandatu ni bila taka, kot bi si `eleli ali pa bi si zanjo morali prizadevati (v `elji, zagotoviti bolj{e skavtstvo za ve~ mladih v Sloveniji). • vrodove moramo vklju~evati ~im ve~ mladih, ki morajo imeti prilo`nosti za osebni razvoj. Zagotoviti je treba kontinuiteto dela - menjave funkcij na dalj{a obdobja in prenos izku{enj. Ko se menjajo funkcionarji, se menjajo generacije in delo se za~ne znova - od tod tudi vzponi in padci delovanja rodov. Tudi starost stare{in je prenizka. • Imamo razvito kakovostno delo na ravni usposabljanja vodnikov in na~elnikov rodov, korenito pa se je treba lotiti dela na podro~ju izobra`evanja na~elnikov dru`in in klubov. • pove~ati moramo pripadnost organizaciji - zavezanost temeljnim na~elom; delo ne sme temeljiti zgolj na dru`enju, prijateljstvu in zabavi. Mladi morajo skozi lastne projekte, osebno zavezanost, ideale in vrednote graditi lastno identiteto, se o tem pogovarjati, deliti mnenja in prena{ati izku{nje.

Zdi se mi, da se poro~ila preteklih skup{~in od tega ni~ ne razlikujejo, kar je za organizacijo slabo. Opisuje zgolj, kaj smo delali, ne pa tudi, zakaj smo nekaj naredili in kam nas je to pripeljalo. Zdi se, da se ve~ina stvari v organizaciji dogaja po inerciji in to `e zadnjih 10 let, novitete pa nekako ne najdejo svojega `ivljenjskega prostora. Poro~ilo odra`a tudi dejstvo, da nimamo ne kratkoro~ne, srednjero~ne in dolgoro~ne strategije programa in ciljev tega programa. Ne vemo, kdo smo, kam bi radi pri{li in na kak{en na~in bi to radi dosegli. Problem, ki je bi evidentno izpostavljen tudi v poro~ilu, je tudi usposabljanje kadrov, krivda za neudele`bo pa je zgolj na ple~ih rodov. Kaj je bilo storjenega v smeri izbolj{anja ali prilagajanja sistema uporabnikom pa v poro~ilu ni navedeno. Namesto da bi se te~ajniki sre~evali z mno`ico situacij, ki jih bo sre~eval pri svojem delu, so in{truktorski te~aji kratka {ola ideologije ZTS-a. In {e ena nedoslednost; kako je mogo~e da ZTS pobira ~lanarino tudi od tistih rodov, ki ne izpolnijo kriterijev za registracijo (npr. na~elnik ni v procesu izobra`evanja za in{truktorja)?

Aljo{a Ravnikar, Rod stra`nih ognjev

"Velike teme so iz~rpane, postali smo mo~na in zrela organizacija, ~lanica svetovne organizacije skavtskega gibanja. Sledi dograjevanje organizacije, kar bo verjetno terjalo {e bolj podrobne analize potreb in delovanja organizacije v prihodnosti. S podporo obmo~nih struktur in rodov ter seveda vseh ~lanov organizacije pa bo ta pot la`ja in bolj uspe{na," je sklenil govor Milko Okorn.

Ideja skavtstva je v dana{nji dru`bi pre`iveta in terja, da si jo malo prilagodimo, to pa z drugimi besedami pomeni, da se pribli`amo zadovoljevanju potreb, ki jih mladi danes imajo. ZTS se je v tem pogledu vedno bolj zapirala, izvajala vlogo opazovalke dru`benih procesov in dogajanja, svojo anga`iranost pa pogojevala z neposrednimi materialnimi koristmi (tudi Izjava o vzgoji bi morala veljati za mladega ~loveka v dru`-

bi, ne pa zgolj za ~lane organizacije). Na{a osnova ni aktivna participacija zgolj v okviru organizacije in skavtstva po svetu, ampak je vlogo gibanja treba povezovati integralno z vsemi drugimi dogajanji in vzpodbudami, ki so jih mladi dele`ni (Mladinski svet Slovenije, Svet Evrope, Evropska zveza…).

Tone Simon~i~, Rod Ro`nik

Z vsemi silami si moramo prizadevati za ohranjanje stika z naravo, to pa bomo lahko dosegli tudi z zagotavljanjem materialne baze (npr. tabornih prostorov), kjer bomo v prihodnosti izvajali program. In pri tem nam lahko pomagajo vsi tisti nekdanji ~lani, ki smo jih zaradi sistema, ki smo ga "preplonkali" od WOSM-a, izklju~ili iz organizacije, predstavljajo pa nepogre{ljivo pomo~ pri zagotavljanju tabornih prostorov, domov, opreme in denarja za izvajanje programa za mlade. Stik z naravo izhaja tudi iz na{ih korenin. Ne smemo pozabiti, da je dril skavtski, {ege in navade pa gozdovni{ke - in te so mo~nej{e od zakonov.

Trenutek

Nastopil je veliki trenutek volitev. Volilcem je bilo jasno, da sta, kar se ti~e na~elnika ZTS, pred njimi dve alternativi - nov, druga~en pristop in korenita reorganizacija dela, ki jo je predstavil Ale{ Posega kot prva, in nadaljevanje dela in programa po vzorcu prej{njega izvr{nega odbora, s katerim se je identificiral Darko, kot druga. @e anketa, ki je bila opravljena na RutkaNET-u, je napovedovala le manj{e spremembe in s tem rahlo prednost drugega kandidata. "Baza" si je spremembe `elela, a o~itno za to ni bila pripravljena veliko napraviti. Velike spremembe namre~ terjajo tudi veliko enerCeloten volilni postopek od predstavitve kandidatov do razglasitve izidov volitev je vodila ~lanica kandidacijske komisije Ur{ka Gliha. S svojim resnim nastopom je vzela sapo in besedo celo Mitji Lamutu ("Konec, samo 5 minut!"), stopnjevala napetost ob objavi rezultatov volitev, mimogrede spremenila spol ~lanu ~astnega razsodi{~a Csabi Szabu ("Ona bo `e vedela.") in na koncu v opravi~ilo pripomnila: "Pardon, blond sem!"

gije, sve`ega elana, idej in novo vizijo razvoja. Za vse to je potrebno veliko ~asa - te dobrine pa danes ni na razpolago. Ob tem se je Ale{ premalo zavedal, da spremembe temeljijo na participaciji vseh delov organizacije in ne samo na novem pristopu izvr{nega odbora. In {e nekaj - za spremembe so potrebne tudi preizku{ena modrost, uspe{nost in zagnanost vodstva. To je na vsak na~in predpogoj in dober zgled, ki mu sledijo tudi ostale strukture. "Spremembe skoraj nikoli niso sprejete z lagodjem, vendar so danes nujne," je v svojem volilnem programu zapisal Ale{ Posega. Volilci so trenutek nujnosti ocenili druga~e.

Obljube, izzivi in prilo`nosti ostajajo

Z volilnimi rezultati so bili na koncu zadovoljni vsi; zmagovalci bodo lahko izpolnili svoje volilne obljube, pora`enci pa bodo svoj poraz spremenili v prilo`nosti, da po svojih mo~eh v prihodnosti doprinesejo k uspe{nemu delu organizacije. Kjer je volja je tudi pot in kjer je pot so izzivi, ki nas bogatijo kot posameznike, kot ~lane organizacije in aktivne dr`avljane.

Mitja Lamut:"Zdaj bom imel kot stare{ina ZTS vedno zadnjo besedo!"

Obrazi so povedali najve~

Ale{: "Oh ja, kje je {ele leto 2003!"

Tone de Costa: "Namenoma sem v skavtskem klobuku, ker od 17. septembra 1994 pripadamo Svetovni organizaciji skavtskega gibanja."

Milko Okorn: "Ko dobi{ svojo skulpturo, si pa res `e za v 'pokoj'."