Sre~anje SPOOT

Sre~anje GG SPOOT

Tudi letos se je zgodilo. In to `e peto leto zapored. Videti je, de se je prijelo rodov in ~lanov. 14. oktobra se je ob obzidju ajdovskega gradu zbralo 80 GG-jev in 20 vodnikov iz vseh rodov severnoprimorskega obmo~ja, pri{lo pa je celo 5 PP-jev iz Deskel (tam GG-jev namre~ {e nimajo).

Zborno mesto ni bilo naklju~no, saj se je ve~ino stvari vrtelo okrog rimskega ~asa. @e na za~etku so se GG-ji razporejeni v skupine odpravili na pot rimskih stra`arjev okrog Ajdov{~ine, pazit, da so prebivalci mesta -Castra lahko brez strahu opravljali teko~e posle. Po obilni pojedini so se preizkusili v raznih spretnostih, katerim je sledilo nekaj prostega ~asa, pripraviti pa so se morali na zabavno rimsko igro sestavljeno iz sedmih dejanj, ki smo si jo lahko na koncu ogledali. Vsak rod je predstavil eno dejanje, zadnje - sedmo, pa smo predstavili vodniki. Vsebina, kot sem rekel, gre za celo igro iz sedmih dejanj, je preob{irna, lahko pa si jo preberete na strani na{ega rodu (rmb.rutka.net rmb.rutka.net rmb.rutka.net rmb.rutka.net rmb.rutka.net).

Zelo sem vesel, da je vsako leto v na{em obmo~ju dovolj zanimanja za to sre~anje in vse bom naredil, da se bo sre~anje ohranilo tudi v prihodnjih letih. Upam, da bomo ~ez pet let praznovali deseto obletnico sre~anja. Res je super, da smo se dobili prav iz vseh rodov in se zmenili {e za morebitna sre~anja vodov ~ez leto.

Andrej Rutar Na~elnik GG SPOOT

[e nekaj mnenj pobranih od udele`encev

Meni je bilo super, saj sem spet sre~al tabornike iz SPOOT-a in tudi spoznal kak{nega novega. Najbolj sem bil vesel, da se je akcije udele`ilo vseh {est severnoprimorskih rodov, kar pomeni, da taborni{tvo na na{em koncu spet deluje kot je treba in da so vsi rodovi aktivni. Upam, da se bo to nadaljevalo `e naslednji vikend (posvet na~elnikov in sre~anje PP namre~) in nato {e naprej vedno bolj. Na poti nazaj v Idrijo smo se pogovarjali o sre~anju in vsi otroci so bili zelo navdu{eni nad njim. Vodniki pa so obujali lepe spomine na prej{nja sre~anja. @alostni so bili le, ker je bilo sre~anje enodnevno. Super je, da se organizira tako sre~anje. Na avtobusu so rekli, naj pohvalim MA^KE iz Rodu Mladi bori, ki so SPOOT organizirali.

Vojko Vi~i~ -Vi~o Miha Menard

AKTUALNO AKTUALNO AKTUALNO AKTUALNO AKTUALNO Tine Radinja, Martin Medi~ Trideset let Glasu Jelovice

Na{a zgodba se za~enja leta 1971. Vsakoletna spominska prireditev v Dra`go{ah v spomin na juna{ki boj Cankarjevega bataljona v za~etku leta 1943 je poleg mno`ice drugih vedno privabila tudi {tevilne tabornike iz vse Slovenije. Tega leta pa je Odred svobodnega Kamnitnika iz [kofje Loke v okviru prireditev Po stezah partizanske Jelovice prvi~ organiziral tudi orientacijsko tekmovanje Glas svobodne Jelovice.

Tekmovanje je iz ob~inskega kmalu preraslo v republi{ko in se iz [kofje Loke selilo na pobo~ja Jelovice. K temu je precej pripomogel vsakoletni zimski tabor v Dra`go{ah, ki je zaokro`il dru`enje tabornikov. V prvih letih so trase tekmovanj potekale predvsem po planoti Jelovice, tekmovanje pa se je kon~alo z osrednjo prireditvijo obele`ja bitke. Ker so do leta 1980 taborniki pregazili malodane celotno Jelovico, so naslednjega leta tekmovanje spet organizirali v [kofji Loki. Tekmovanje se je dobro prijelo in na vrhuncu je v mesto ob soto~ju Poljanske in Sel{ke Sore privabilo tudi ve~ kot sto ekip iz vse Slovenije. Po~asi je tekmovanje izgubljalo stik s prireditvami v Dra`go{ah in postalo predvsem taborni{ko. Proti koncu osemdesetih let se je pogosto selilo tudi v idili~ne vasice v okolici [kofje Loke. ^eprav je bil poudarek na orientacijskem pohodu, je bil le-ta vedno popestren z novimi zanimivimi nalogami. Tako so tekmovalci re{evali tematske teste, se spopadali z nalogami iz prve pomo~i, `ivljenja v naravi, streljali z zra~no pu{ko in se pomerili {e v {tevilnih drugih panogah. V za~etku devetdesetih pa se je tekmovanje dokon~no ustalilo pri tem, kar poznamo {e dandanes. Ne preve~ zahteven orientacijski pohod tako s taborni{kimi kot zabavnimi nalogami je privabljal kar lepo {tevilo tekmovalcev, ~eprav {tevilke iz osemdesetih nikoli ve~ niso bile dose`ene. Nekako pet let je od tedaj, ko je bil osip ekip nekoliko ve~ji in tekmovanje ni kazalo svojega nekdanjega bli{~a. V zadnjih letih se v Rodu svobodnega Kamnitnika trudimo, da bi mu ta bli{~ vrnili.Tekmovanje dopolnjujemo s spremljevalnim programom, ki ima poudarek predvsem na dru`enju in zabavi tabornikov. Lani se je udele`ba `e pove~ala, letos pa niti malo ne dvomimo, da ne bo {e {tevilnej{a, saj ob okrogli obletnici pripravljamo {e posebej zanimivo in slovesno tekmovanje.

AKTUALNO AKTUALNO AKTUALNO AKTUALNO AKTUALNO MCOd bu~ do zmajev Le kaj bi to pomenilo. Da lahko odgovorimo na to vpra{anje se moramo vrniti v preteklost na{ega PP-voda.V Rodu jezerskega zmaja (RJZ) se nahajata izmed sedmih ~et dve ~eti - ~eta veselih pa{nikov (^VP) in ~eta za ograjo (^ZO) in v teh ~etah se nahajajo tudi tak{ni, ki imajo radi dogodiv{~ine, smeh, igre,… in tako smo se zdru`ili in nastal je PP-vod EFENKOVA. Ustanovila sta ga Razi in na{a Brigita, ki sta pobudnika za bu~e kakor tudi za zmaje. [e to - na{ PP-vod ima deset ~lanov.

Bu~e

Bli`al se je 31. oktober, bli`ala se je no~ ~arovnic, zato smo se odlo~ili, da ta dan malo popestrimo. Ker pa no~ ~arovnic vsekakor zaznamujejo "grozne" bu~e, smo se odlo~ili, da bomo izrezovali bu~e in jih pozneje pokazali {ir{i okolici v Velenju. Zbrali smo se na Velenjskem gradu in bu~e za~eli obdelovati. Poleg tega, da smo se neizmerno zabavali smo bili tudi ustvarjalni. Nastale so bu~e z u{esi, nosovi, groznimi o~mi, usti do u{es, pa tudi take s samimi trikotniki. Bu~e so bile narejene, pa tudi no~ je `e prihajala, zato smo hitro zapustili Velenjski grad in se napotili do centra, kjer smo pri`gali sve~e in

jih dali v bu~e, se poslikali za dokaze in opazovali mimoido~e. ^udni so ti mimoido~i, eni so jih gledali, drugi se pogovarjali, pa tudi tak{ni so se na{li, ki so jih hoteli odnesti domov. Kakorkoli `e - ta ve~er nam ne uideve~ iz glav.

Zmaji

In tu je `e drugi del naslova - zmaji. Ker smo se pri izdelovanju bu~ tako zelo, zelo, zelo zabavali, smo sklenili, da ponovimo kaj podobnega. In tako smo se odlo~ili za pohod na Sveti Kri` (okolica Belih Vod v [o{tanju), kjer bi si naredili zmaje in jih tudi spu{~ali. Za~eli smo `e zelo zgodaj na `elezni{ki postaji. Po~akali smo vlak in se odpeljali do Florjana, od koder smo pot nadaljevali pe{. Pot se je kar naprej dvigala, pa dvigala, pa dvigala. Po dveh urah res te`kega vzpenjanja smo kon~no pri{li na vrh, se spo~ili, najedli in se skrili pred zelo mo~nim vetrom. "Kako bodo zmaji leteli," smo si rekli in jih za~eli izdelovati. Ko so bili narejeni smo jih za~eli spu{~ati. ^eprav se vetru ni ve~ ljubilo pihati, in so zmaji bili ve~ na tleh, kot v zraku, smo se zelo zabavali, tako zelo, da bomo to gotovo {e kdaj ponovili.