Projekt: Izdelek iz slovenskega lesa Tema: Pohištvo Avtor: Rok Kostanjšek Mentorji: Uroš Hohkravt, univ.dipl.obl. Jaka Jagrič, univ.dipl.ing.arh. Igor Stanko, ing. Šola: Srednja šola za oblikovanje in fotografijo- SŠOF Šolsko leto: 2012/ 2013
V letu 2009 so gozdovi na Zemlji obsegali 31%, v Evropski uniji 42%, v Sloveniji pa kar 58% kopne površine. Slovenija je 3. najbogatejša država z lesom v Evropi, takoj za Finsko in Švedsko. Eden izmed večjih slovenskih problemov je, da se sploh ne zavedamo kakšno bogastvo hranimo v slovenskih gozdovih. Slovenski les je eden izmed najkvalitetnejših na svetu. Slovenci pa se tega premalo zavedamo, zato večino lesa izvažamo v tujino po zelo nizkih cenah, najhuje pa je, da ga potem po višjih cenah, v različnih oblikah odkupujemo nazaj. Odločil za projekt konzolnih stopnic v katerem bom uporabil izklučno slovenski les, nastali produkt pa bo izdelek z dodano vrednostjo, stopnice izdelane iz plemenitega lesa- slovenskega Oreha.
Stopnice so najstarejši objekt v zgodovini arhitekture, te so že od nekdaj igrale pomembno bivansko vlogo. Za njihov izvor znanstveniki niso povsem natančno prepričani, njihov nastanek pa uvrščajo na 6000 let pred kristusovim rojstvom. Prve stopnice so bile narejene iz kosov hlodovine, bile so bolj podobne lestvam, namenjene pa so bile predvsem premagovanju višjih ovir. Lovci so v tistih časih imeli drugačen način lova živali kot ga poznamo danes, včasih so se tudi sami znašli v vlogi žrtve, zato je bilo treba kdaj tudi pobegnit, v tem primeru so stopnice odločale o življenju ali smrti. Kasneje so se na dvorcih začele pojavljati spiralne stopnice, saj so se tako bojevniki, ki so bili na zgornji strani stopnic lažje bojevali oziroma so imeli prednost pred nasprotnikom. Konec 19. stoletja je znan kot zlata doba razvoja stopnic. Peter Nicholson je razvil matematični sistem stopnic in ograj, s tem je pripomogel delavcem kateri so izdelovali lesene ter kovinske stopnice. Na koncu leta 1980 je Eva Jiricna v Londonu pričela oblikovati steklene stopnice. To jim je dalo luksuzen, moderen in futurističen izgled. Danes poznamo zelo veliko vrst stopnic, od zelo položnih pa tja do zelo pokončnih, tistih ki so že skoraj lestve, narejenih iz vseh mogočih materialov, menim pa da je les še vedno material ki je človeku najbližje. Sam sem se odločil za nekaj srednjega, se pravi stopnice za v vsakdanjo enodružinsko hišo, ki niso ne prestrme in ne prenizke.
Na teh slikah vidimo stopnice, ki imajo veliko skupnega z mojimi stopnicami BrightStairs, in sicer vse so aplicirane direktno v steno in imajo skrito podkonstrukcijo. S tem sem želel prikazati, kaj na trgu že obstaja ter približno kako sem si zamislil izgled stopnice v sami steni. Kot lahko opazimo nobena od teh stopnic ne oddaja svetlobe oziroma njena pohodna površina ni osvetljena. Ko se sprehajamo po takih stopnicah ponoči je to lahko nevarno, zato moramo osvetliti celoten prostor, zato da bi videli stopnice, se pravi zaradi naše varnosti. S stopnico BrightStairs sem rešil tudi ta problem.
Stopnišča, objekti ki povezujejo bivalne ter ostale prostore na različnih višinskih nivojih. Primer konzolnih stopnic, katere so dandanes zelo popularne ter očem najbolj privlačne. Zelo zahtevne so s tehničnega oziroma strojnega vidika. Prva pomankljivost pri takšni zvrsti stopnic je, da nimajo ograje, zato so uporabniku nevarnejše od ostalih stopnic z ograjami. Pri slabi osvetlitvi so nevarne za uporabo. Ljudje močnejše postave imajo velike pomisleke o hoji po konzolnih stopnicah. To so le nekatera vprašanja ki se nam porajajo ko pomislimo na konzolne stopnice. S sliko sem skušal prikazati razliko med masivno konzolno stopnico ter zelo tanko konzolno stopnico. Večina ljudi bi se raje odločila za hojo po masivnejših stopnicah (slika številka 1). Gre za psihološko dojemanje mase, več kot jo je več naj bi zdržala. Tudi v primeru če bi masivnejša stopnica zdržala polovico manj kot tista, ki je izjemno tanka, bi se večina ljudi prej odločila za hojo po masivnejši izvedbi. Zato sem se tudi sam odločil za izvedbo masivnejše izvedbe konzolne stopnice.
Oreh je lahko barvno zelo različen, od svetlorjave do črnorjave, s temnimi progami. Gostota lesa je 640kg/m3. Les je srednje trden, žilav in upogljiv, zato je primeren za izdelavo stopnic, kopit za puške ter dragocenega pohištva. Oreh sodi v cenovno višji razred. Za tako stopnico je ciljna skupina od srednjega do najvišjega sloja kupcev. Zato je primeren oreh, saj je dragocen material in njegovi toni barve delujejo zelo veličastno. Ima zelo dobre fizikalne lastnosti, za obdelavo ni pretrd ali premehak in to je kot nalašč za moj projekt. Pohištvo ne sme biti iz premehkega lesa, ker se zelo hitro pokažejo sledi uporabe, tudi pretrd ne sme biti saj v proizvodnji s tem zavzame več časa ter dodatnih stroškov, pa tudi pri uporabi deluje zelo plastično. Trdnejše vrste so primerne za drugačne vrste lesenih izdelkov, ponavadi to niso kakšni bivalni objekti.
Prvotna ideja je bila izdelati ambientalno luč. Ta luč naj bi bila uporabljena kot ambient ob televizijah, na tleh, mizah in tako naprej. Nato pa sem sklenil da želim pripeljati svetlobo nekam, kjer bo zagotavljala uporabnost, varnost in najpomembneje, da tak izdelek še ne obstaja. Zato sem se odločil za izdelavo stopnice. Tukaj na slikah lahko vidimo nekaj skic prvotne ambientalne luči, ter nekaj začetkov stopnic v skici. Z oranžno barvo sem hotel pokazati sijaj, ki ga oddajajo luči v samem izdelku. Na naslednji strani je še nekaj skic, kjer sem razmišljal, kako bi sploh izgledala sestava te materialne kombinacije, moral sem misliti tudi na to kje in kako bom speljal osvetlitveni sistem, kako bom pridobil čim večjo površino lepljenja in tako dalje.
Razmišljal sem tudi v popolnoma drugih smereh. Ena od teh se mi je zdela zanimiva, in sicer savna. Zakaj savna? Za izgradnjo savne ponavadi uporabimo les. Znotraj savne ne potrebujemo močnih osvetlitev, zato je ambientalna svetloba kot nalašč. Tukaj sem predvidel mojo kombinacijo materialov, se pravi les ter ambientalno svetlobo. Moja ideja je bila uporabiti to kombinacijo materialov za stenske ter talne obloge. Zakaj? Stenske zato, ker svetloba v času uporabe savne ne bi bila premočna in bi pripomogla k sproščenem počutju v njej. Talne pa bi uporabil, ker po tleh nebi drselo saj so v les vrezani milimeterski vtori skozi katere prihaja svetloba. Svetloba bi bila tudi po tleh, to bi zagotovilo enakomerno svetlobo v prostoru. Talna svetloba ne bi motila saj v savni vedno sedimo ali ležimo in tako ponavadi nikoli ne upiramo pogleda v tla. Svetloba ni tako močna da bi nas motilo, zato tudi direkten pogled v svetlobo ni nevaren.
Kako združiti dva popolnoma različna materiala? To je bil prvi izziv, ki sem si ga zamislil. V delavnici sem izdelal nekaj poizkusov z različnimi materiali ter lepili. Nastali skupek materialov se mi je takoj zdel nekaj česar svet še ni videl, zato sem se odločim da ga uporabim pri zaključni nalogi v slogu- les v koraku s časom. Po nekaj tednih so pričele nastajati razpoke med lesom ter pleksi steklom. Zakaj? Zato ker je les živ, in tudi ko je trdno zlepljen še vedno pri bivalnih pogojih minimalno spremeni svojo obliko. Pleksi steklo pa je material ki ni živ in ne spreminja oblike pri normalnih bivalnih pogojih. Nato sem se odpravil do strokovnjaka, da mi svetuje o izbiri lepila saj nobeno, še tako močno lepilo ni učinkovalo. Dobil sem idealno smolo za moj projekt. Imenuje se Epoksi. Lahko ga vidimo levo na spodnjih dveh slikah. Ta smola učinkuje kot lepilo lesa ter kot difuzor in objekt ki prevaja svetlobo. Na zgornjih treh slikah vidimo maketo stopnic in kako svetloba deluje nanje. Izdelek na spodnji sliki desno je bila izveden kot prvi preizkus materialov tu sta z dvokomponentnim lepilom zlepljena les in pleksi steklo, kar pa se kasneje v praksi ni izkazalo za najboljše.
Preden se sploh lotimo izdelave kakršnih koli stopnic moramo najprej poznati prostor v katerem bodo stale stopnice. Zato moramo poznati tudi nekaj podatkov iz arhitekturne stroke. Sam sem prelistal par nemških knjig, sicer že malo starejših, vendar sem v njih našel zelo veliko uporabnih podatkov. Za lažjo predstavo sta tukaj dve sliki na katerih so statistični podatki osnovnih, standardnih merah stopnic. Opisuje kakšne morajo biti dimenzije stopnice v primeru strmih, položnih ali standardnih naklonov stopnišč. Formula za izračun: 2x višina + širina = 62-65cm Primer: 2x17cm + 29cm = 63cm (toliko je povprečen korak človeka) Pri 2,6 metra visokem stropu (to je standardna mera) dobimo po našem izračunu 15 stopnic. (260:17=15,2 to zaokrožimo na 15)
Kaj ponazarja oblika? Zgornjo plast ki zagotavlja oprijem sestavljajo neenakomerni vtori. Ponazarjajo homogeno obliko same vrste lesa. Vtori sledijo letnicam, zato oblika deluje zelo naravno. Ko se osvetlitev v stopnici prižge, vtori v obliki letnic zažarijo. S tem simbolično prikažemo, da je les resnično živ. Moj namen je bil ponovno obuditi oblikovanje iz slovenskega lesa. Ampak ker smo dandanes v modernih časih, sem se odločil, da osnovi lesene stopnice dodam nekaj modernega pridiha. To sem dosegel s posebno smolo, ki pravaja svetlobo podobno kot pleksi steklo, znotraj smole pa sem inštaliral led svetlobni sistem.
Stopnice so bile zasnovane tako da so uporabniku čim bolj prijazne. Sestavljene so iz dveh lesenih delov, spodnjega in zgornjega. Vmes pa jih združuje posebna smola ki zelo lepo prevaja svetlobo. Notranjost stopnice razvetljuje 180 led diod tople bele barve. Topla bela barva je kot nalašč za ustvarjanje prijetne ambientalne svetlobe v zaprtih prostorih. Stopnica ni namenjena, da odda veliko svetlobe, prav nasprotno. Želel sem ustvariti ambient, ki ni premočen, še vedno pa odda dovolj svetlobe za uporabo stopnišča ponoči brez da bi morali razsvetljevati preostale dele bivalnega objekta. Svetloba ni tako močna, da bi zaslepila uporabnika pri hoji po stopnicah. Lahko služi tudi kot estetski dodatek v prostoru. Zakaj se imenujejo BrightStairs? Zato ker so edine stopnice na svetovnem trgu, ki oddajajo svetlobo z zgornje in stranske površine hkrati. V temi najlepše pridejo do svojega izraza. Zato so BrightStairs- svetle stopnice.
Problem drsenja. Stopnice so nevarne, ker so ponavadi gladke oziroma imajo minimalno rešitev le na pohodnem robu stopnice. Pri konzolnih stopnicah je zato pohodni oprijem še toliko bolj pomemben saj poleg stopnic ni ograje, zato moram kot oblikovalec predvideti maksimalno varnost s strani stopnice. Stopnica Brightstairs pa so s tega stališča varnejše saj imajo zgornjo površino namenjeno oprijemu. Vtori so visoki le dva milimetra, tako da se jih brez večjih težav da očistit ali posesat. Vtor ni čisto štirikoten saj je zlepljen s posebno smolo, ta pa povzroči bolj zaobljeno obliko, zato se tam ne nabere toliko umazanije.
Led osvetlitev je trenutno na trgu najbolj varčna zvrst luči, glede na količino svetlobe, ki jo oddaja. Njihova povprečna delovna doba je 50.000 ur. To pomeni, da v primeru, če gorijo 2 uri na dan delujejo 68 let. To pa je kar dolga življenska doba za lučke. Led trakovi so zelo priročni saj potrebujemo le tanko 2-3 milimetersko letvico, da z njo odvajamo toploto, na letvico preprosto nalepimo trak, ga zvežemo, zalotamo, ter priključimo v električno vtičnico. Led trakovi zavzamejo zelo malo prostora saj so po navadi široki slab centimeter, visoki 2-3 milimetre, dolžine pa lahko izbiramo poljubne, kakor nam poželi srce. V primeru, da stranki ni všeč pikčast učinek, ki ga povzroči led trak, je možna montaža led traku v profil z difuzorjem. Ta pa je višji in zavzame malenkost več prostora v izdelku. V višino ponavadi profil z difuzorjem meri 6 milimetrov. Difuzor ubije pikčast učinek, ter ga zamenja s konstantno svetlobo tako da sploh ne opazimo kje so led diode nameščene. Sam sem se odločil za tanjšo izvedbo, se pravi s tanjšim profilom oziroma letvico. Difuzorja ne potrebujem, saj so luči prekrite s posebno smolo po kateri prehaja svetloba. Ko je smola fino zbrušena, dobi mat učinek, zato deluje enako kot difuzor na profilih.
Prva, cenejša, ampak ne tako natančna izvedba je betonska stena. V steni se naredi luknje, nato pa se vanjo zabetonirajo kovinski vložki, kateri kasneje držijo celotno stopnico. Če stopnica nebi bila lesena temveč betonska ali granitna pa bi jo lahko betonirali direktno v steno brez kakršne koli osnove. Seveda jo je treba zabetonirati vsaj dvajset procentov v zid zaradi fizikalnih obremenitev, ki nastanejo kasneje ob uporabi. Pri betonski izvedbi je malo težje naknadno napeljevati elektriko oziroma potrebne inštalacije. Na kratko betonska konstrukcija je cenejša, ne tako kvalitetna ter natančna.
Kovinska konstrukcija je izdelana po naročilu. To pomeni, da je individualno prilagojena za vsak objekt. Kovinska konstrukcija se od betonska močno razlikuje. Ima več prednosti. Prva in najbolj pomembna razlika je ta, da je kovinska konstrukcija izdelana do milimetra natančno, zato so stopnice lepo in pravilno razporejene po steni. Če temu ni tako, ni prijetno hoditi po takih stopnicah, saj je ena višja, druga je bolj odmaknjena in tako dalje, kar pa si pri tako luksuznih stopnicah ne smemo privoščiti. Druga prednost kovinske konstrukcije je, da veliko manj dela ter umazanije pri inštalaciji same konstrukcije. Kovinska konstrukcija je zmontirana na želen objekt v enem dnevu, betonska pa potrebuje nekaj časa da se posuši. Tretja prednost pa je ta, da se lahko vsa napeljava za osvetlitev stopnice spelje po kovinskem U profilu ter skozi kovinsko konstrukcijo. Osnovno kovinsko konstrukcijo pa se skrije s preprosto mavčno ploščo, na katero lahko nanesemo veliko možnih barv, dodatnih materjalov ter dekoracij.
Ograja je zelo pomembna s stališča varnosti pri stopnicah. Pri konzolnih stopnicah pa je moderno, da te sploh ni. Sam sem si zamislil ograjo, ki bo zasidrana v stopnico ter v strop. To pomeni da bo ograja hkrati varnostna zaščita, pa tudi dodatna nosilka stopnice, se pravi da bo varnejša tudi zato, ker bo imela zaradi te ograje še večjo nosilnost. Imela bo učinek neke varne zavese. To je dodatna opcija pri stopnicah BrigtStairs, saj želim zagotoviti ter potešiti potrebe vseh kupcev, tistih z majhnimi otroci, samskih ljudi, parov ter starejših ljudi.
Kot oblikovalec hočem ostalim predstaviti idejo, tako kot jo vidim sam. Zato sem izdelal nekaj računalniških upodobitev modela, da bi si tudi drugi lahko predstavljali, kakšna je moja vizija. Stopnice sem umestil na simbolično steno, na kateri se lepo vidi odsev svetlobe ki jo odda stopnica. Vidi se, da svetloba ni premočna zato ljudi ne bo zaslepila, ko bodo uporabljali stopnice. Na naslednjih dveh straneh lahko vidite računalniške upodobitve stopnic iz različnih vidnih kotov ter perspektiv. Nakaj upodobitev vključuje tudi opcijsko stekleno ograjo, kjer se zelo dobro vidi kako steklo potegne svetlobo iz stopnice nase. V temi deluje kot posrednik energije stopnicam.
Ponavadi ni vsaka hiša oziroma bivalni prostor iste barve, na isti sončni legi povrhu pa imajo ljudje različen okus. Zato sem se odločil da predstavim tri osnovne odtenke, ki bi bili možni pri izvedbi z orehovim lesom. Kot vidimo na sliki so možni trije oddtenki: svetel, naraven in temen. Pri izbiri oddtenka ne gre za različno vrsto lesa temveč se les premaže s posebno impregnacijo in končni izdelek bi izgledal tako kot tu na vizualizaciji. Cenovno tu ni velikih razlik saj imajo impregnacije enake osnove. Meni osebno najljubši naravni oddtenek, saj po mojem mnenju tako izgleda najbolje na večini površin.
Ograja je pomemben del varnosti pri stopniščih. Zato sem predvidel nekaj različnih materialnih opcij. Prva opcija je steklo. Steklo in les skupaj izgledata naravnost odlično. Sta dva luksuzna materiala izvzeta iz narave. Zato bo cena tudi temu primerna. Izvedba s stekleno varnostno ograjo bo najdražja opcija. Druga opcija bo matiran aluminij. Tudi aluminij se lepo zlije s teksturo lesa, saj sta oba materiala naravnega izgleda. Cenovno bo ugodnješi od steklene opcije. Tretja opcija pa bo preprosta trda plastika. Ta opcija bo cenovno najugodnejša. Na voljo bo v večih barvah kar je prednost te opcije. Jaz sem predvidel temno sivo, saj s tako barvo še vedno deluje luksuzno ter elegantno.
Φ2.00
Φ2.00 5
10 2
3
40
Φ5 Φ7
300
815
35
57
250
Φ2.00
1100
225
300
1100
Φ2.00 815
35
Spletni naslovi: -http://www.24ur.com/novice/slovenija/kakovostenslovenski-les-konca-cez-mejo.html -http://www.delo.si/novice/slovenija/po-najboljsi-slovenskiles-tudi-iz-chicaga.html -http://www.delo.si/gospodarstvo/posel-in-denar/izjemenslovenski-les-po-rekordnih-cenah-k-tujcem.html -http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Lesarstvo_tapetnistvo/S topnice.pdf Literatura: -Young, S., Davis, R.: Portland's Little Red Book of Stairs -Scuttner, S. : Basic Stairbuilding -Nutsch, W., Ehrmann, W. : Holztechnik: Der Holztreppenbau
Uvod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 Zgodovina. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Referenčne slike. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Analiza. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Izbira lesa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 Skice ter razvoj ideje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Skice ter razvoj ideje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Različne ideje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8 Test materialov ter idej. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 Izračun stopnic. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Nastanek izdelka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11 Fotografije izdelka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Oblika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13 Edinstvena svetloba. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Odličen oprijem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Led sistem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16 Betonska konstrukcija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 Kovinska konstrukcija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 Opcijska ograja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Vizualizacija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Vizualizacija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Vizualizacija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Barvne opcije stopnic. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23 Materialne opcije ograje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Načrt stopnice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25 Viri. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26