Zemljevid podjetništva v NVO by krist

ZEMLJEVID PODJETNIŠTVA V NVO

Značilnosti nevladnih organizacij (NVO)

Nevladne organizacije (NVO) so organizacije , ki jih ni ustanovila država o ziroma, k i jih lahko na last no pobudo ust anovi vsak izmed nas. Običajno je neodvisna od vlade in se financira s pomočjo prostovoljnih prispevkov in z različnimi projekti, ki jih izvaja. Nevladne organizacije so ne profit ne in prostovoljne in so oblikovane kot društva, ustanove ali kot (zasebni) zavodi. Namen nevladnih organizacij ni pridobivanje materialnih sredstev oziroma ustvarjanje dobička (neprofit nost).Kljub temu pa ni izk ljučeno pridobivanje sre dste v za izva janje osnovne dejavnosti in za pridobivanje sre dstev za plačilo dela v nevladnih organizacijah.

Nevladne organizacije tvorijo nevladni sek tor, katere ga skupni naziv je civilna družba ali tretji sekt or. V nasprotju z oblastjo za stopajo svoje interese in tako skrbijo za izvrševanje javnega interesa. Ob tem, da predst avljajo eno od oblik sodelovanja državljanov pri upravljanju države in družbe ,

so namreč t udi

pomemben izvajalec javno koristnih storite v na področjih zdravja, športa, kulture , sociale, okolja, varovanja okolja, družine, mladih, starejših, itd.

V Sloveniji poznamo tri prevladujoče oblike nevladnih organizacij, in sice r društva, zavode in ustanove, pri čemer po številu prevladuje jo društva, sledijo zavodi in ustanove:

•

Društvo je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovijo ustanovit elji oziroma ustanov iteljice skladno z Zakonom o društvih,

zaradi

ure sničevanja

skupnih

interesov.

Društva

članske

organizacije, katerih člani med seboj izvolijo svoje vodstvo. Kljub temu je najvišji organ zbor članov oziroma vsi člani društva. Društvo je lahko ustanovljeno za zago tavljaje interesov svojih članov ali za izpolnjevanje javno korist nih interesov. Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične ose be oziroma prav ne osebe.

•

Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravlj anje neke dejavnosti, če cilj opravljanja de jav nosti ni pridobivanje dobičk a. Zavodi nim ajo članov, kakor ga imajo društv a, vodilni v zavodu so njegovi ustanovitelji.

Namen zavodov je zagotavljanje nepridobitnih, javno koristnih storitev za posameznike ter organizacije . Ob zasebnih zavodih obstajajo tudi javni zavodi, katerih ustanovite ljica je država ali občina in zar adi tega niso del javnega sektorja.

•

Ustanove tradicionalno pomenijo združevanje premoženja za nek določen namen, k i ga upravlja odbor. Tudi ust anova ni člansk a organizacija. Ustanova je na določe n namen vezano prem oženje in postane pravna oseba, ko ministrstvo, v katerega de lovno podro čje sodi namen, za k aterega je ustanova ustanovljena (organ, pristoje n za ustanove) izda soglasje k aktu o ustanovitvi.

Ust anovitveno

premoženje

lahko

de nar,

premičnine,

nepremičnine in druga premoženjsk a upravičenja.

Glavne značilnosti de lovanja nevladnih organizacij so neodvisno st (predvsem od države in polit ičnih strank) pri ustanovit vi delovanju in prenehanju delovanja nevladnih organizacij, neprofitnost (nevladne organizacije lahko opravljajo storitve na trgu, vendar morajo dobiček nameniti za svojo regist rirano dejavnost, ne pa razdelit i med člane ali upravne organe), prostovoljnost (članstvo v nevladnih organizacijah je prost ovoljno, obenem organizacije vključujejo prostovoljno delo), multifunkcionalnost (nevladne organizacije lahko hkrati delujejo na različnih področjih), itd.

Nevladne organizacije lahko prido bijo t udi status delovanja v javnem interesu. Gre za funkcijo nevladnih organizacij, ki nev ladni sektor ze lo razlikuje od ostalih sektorjev, predvsem tržne ga sektorja. Tak šen status lahko pridobijo samo tiste organizacije, k i niso namenjene zadovoljevanju ozk ih potreb svojega članstva, temveč je njihovo delovanje pripoznano kot splošno koristno za v so družbo. Status delovanja v javnem interesu je poseben status, ki ga ne vladni organizaciji (društvu, zavodu ali ustanovi) lahko podeli ministrstvo, če presodi, da njeno delovanje presega zasebne inte rese nje nih ustanovite ljev ali članov in da deluje v javnem interesu. Društva lahko stat us v javnem interesu prido bijo ne glede na področje svojega delovanja. Zavodi ali ustanove lahko takše n status pridobijo samo, če jim to izrecno omogočajo področni zakoni, ki urejajo po dročje njihovega delovanja.

Običajno je delovanje v javnem intere su namenjeno NVO, ki de lujejo predvsem lokalno in tako mnogo prispevajo prav k ne posredni dobrobiti lokalne sk upnosti.

Nevladne organizacije imajo pomembno vlogo pri oprav ljanju nalog za skupnost. Nevladne organizacije imajo tako vsaj dvojno družbeno vlo go, in sicer (javne) storitve in zagovorništvo, čeprav tako stroge ločnice v praksi seveda ni mogoče potegniti. Kljub temu, da je za zagotavljanje javnih st oritev zadolžena držav a, javne storitve v zadnjih letih opravlja vse več nevladnih organizaci j. Mreža izvajalcev javnih storitev vključuje tako javne zavode kot tudi zasebne profitne in nevladne organizacije . Javne st oritve opravljajo na podlagi koncesij, kot del javne službe ali pa imajo njihovi pro grami stat us jav nih programov. Nevladne organizacije tako opravljajo javne storitve na področju gasilstva, športa, kulture , lova, ribištva, na področju humanitarne in dobro delne dejavnosti, itd. V zadnjem desetlet ju pa so nevladne organizacije zače le širit i svoje de javnosti t udi na t ista področja, kjer so imele dotlej vodilno vlogo razne javne službe in zavodi. Gre pre dvsem za storitve s področja v zgoje in izo braževanja ter socialnega varstva. Skoraj vsak a nevladna organizacija se pri svojem delovanju sle j kot prej sooči z zagovorništvom. V zagovorništvo se namre č uvrščajo vse t iste aktivnosti, ki so namenjene promoviranju in uve ljavljanju nekega prepričanja, st ališča, vre dnost, odločitev, sprememb, itd. Z zagovorništvo m ima nevladna organizacija opraviti vsakič, ko se za kaj zavzema (protestiranje, javni govori, javni nastopi, pisanje pisem odločevalcem it d.). Ne nazadnje pa je potrebno izpostavit i še vlogo nevladnih organizacij pri oblikovanju

polit ik.

nacionalni

ravni

postopku

oblikovanja

polit ik

(sprejemanje ak tov, ki so pomembni za razvoj sk upnosti kot celote) sodelujejo nacionalne nevladne organizacije, ki imajo vpogled v določeno problematiko, vendar pa t udi številne nevladne organizacije lahko na lokalni rav ni zelo prispevajo k boljšemu oblikovanju zadevnih po litik .

Statistični podatki zaposlovanja v nevladnih organizacijah V Sloveniji je bilo 30 . aprila 2015 registriranih 23.606 društev, 2.972 (zase bnih) zavodov in 238 ustano v. Skupaj torej 26.861. To je 108 več kot 31. marca 2015, ko jih je bilo 26.564, od tega 23.564 društ ev, 2.908 (zasebnih) zavodov in 281 ustanov. 1

V zadnjih let ih se njihovo število povečuje za okro g 500 na let o. 17. se ptembra 2012 jih je bilo na primer re gistriranih 2 5.065, od tega 22.49 0 društev, 2.324 zavodov in 251 ustano v. Aktivnih društev, zavodov in ustanov je bilo leta 2013 več kot 24.500.

Število aktiv nih nevladnih organizacij 2009 – 2013: Oblika / Leto

2009

2010

2011

2012

2013

20.419

20.721

21.274

21.987

1.541

1.763

1.946

2.347

2.348

196

212

222

240

22.156

22.696

23.442

24.547

24.575

Društva, zveze društev Zavodi Ustanove Skupno število

Vir : Št e vi lo N V O (h ttp :/ / w w w. cn vo s. s i/ art ic le /i d /1 0 0 27 /c id /3 59, ma j 20 15 ).

Število nevladnih organizacij v zadnjih letih vztrajno raste, pri če mer se najhit reje veča število zavodov (v letu 2013 za 11,2 %), najpočasneje pa rast e število društev (v letu 2013 samo za 1,7 %). Skupen indeks rasti števila vseh nev ladnih organizacij v letu 2013 je bil 2,6 %.

Delež med vsemi nevladnimi organizacijami pripada društvom, ki jih je nekaj manj kot 90 %. Najmanj (0,9 %) je ust anov, medt em ko je zavodov 9,6 %. V zadnjih petih letih se je najbolj pov ečal dele ž zavodov, saj jih je bilo leta 2009 manj kot 7 % vseh NVO.

vi r: w w w .cn v os . si

V nevladnem sektorju je v Sloveniji zaposlenih neka j manj 7.50 0 ljudi. Več kot polovica vseh zaposle nih v nevladnih organizacijah je zaposlenih v zavodih, če prav ti pre dstavljajo zgolj 9 ,6 % vseh nevladnih organizacij.

Število zaposle nih v nevladnih organizacijah 2009 – 2013: Oblika / Leto

2009

2010

2011

2012

2013

2.956

3.055

2.887

2.913

3.090

3.045

3.549

3.812

3.872

4.249

106

6.089

6.698

6.783

6.872

7.445

Društva, zveze društev Zavodi Ustanove Skupaj zaposlenih

Vir : Št e vi lo zap o s le n ih v N VO (h ttp :/ / ww w .cn v o s. s i/ a rt ic le /i d / 10 02 8/ ci d /3 59, ma j 20 1 5) .

Skupno število zaposlenih v nevladnih organizacijah v zadnjih let ih raste, pri čemer gre to rast pripisati zaposlovanju v zavo dih. Leta 2011 so namreč društva in ustanove prvič zaposlovale manj delavcev kot leta poprej, medt em ko je njihovo število v zavodih zrast lo. Število zaposlenih v društv ih in ustanovah se od leta 2012 ponovno povečuje in je v letu 2013 že prese glo število iz let a 2010.

Po podatkih raziskave CNVOS iz leta 2010 je 48 % anketirancev do delovnega mesta v NVO prišlo preko predhodnega prostovoljskega dela.

Več kot polovica zaposlenih v nevladnih organizacij ah so tako zaposle ni v zavodih, sle dijo zaposle nih v društvih in zaposleni v ustanovah. V povprečju ima vsaka slovenska nevladna organizacija 0,30 zaposlenega. Povprečje sicer precej niha, če ga pogledamo po statusnih oblikah; vsak zavod ima v povprečju 1,76 zaposlenega de lavca, ustanova 0,44 zaposle nega, društvo zgolj 0,14 zaposle nega.

Nevladne organizacije so v letu 2013 ust varile nekaj če z 804 milijonov evrov prihodka, pri čemer so nekaj več kot 60 % k temu prispevala društva. 17 % nevladnih organizacij je de lovalo brez prihodkov, 90 % pa jih je imelo manj kot 50.000 € prihodkov.

Višina prihodkov nevladnih organizacij 2009 – 2013 v €: Oblika / 2009

2010

2011

2012

2013

522.733.603

535.561.5663

529.441.174

531.318.157

520.005.562

209.760.332

236.861.630

236.399.406

273.722.000

272.876.987

13.564.434

13.758.181

11.568.824

11.482.658

755.791.037

795.766.744

811.671.894

816.608.981

804.365.207

Leto Društva, zveze društev Zavodi Ustanove Skupaj

Vir : Pr ih od k i v N VO (h t t p :/ / w w w.c n vo s. s i/a rti cl e/ id / 1 00 29 /c id / 3 59, m a j 2 01 5) .

Prihodki nevladnih organizacij so v zadnjih letih kljub ekonomsk i in gospodarski krizi rasli vse do leta 2013, ko so bili prvič nižji kot leto popre j. Zavodi so sicer edini, ki bele žijo konstant no rast prihodkov, medtem ko društva in ustanove že leta 2011 prvič imele manj prihodkov kot le to poprej. Prihodki društev in ustanov so se v letu 2012 ponovno povečali, a se nato leta 2013 ponovno znižali in se niso dosegli višine iz leta 2 010.

Nevladni sektor je po podatk ih AJPES v let u 2013 ustvaril 804 milijonov evrov in torej nekaj manj kot slovensko zavarovalništvo in pokojninski skladi sk upaj, saj so ti v let u 2013 ustvarili za 876 milijonov prihodkov. Ekonomska moč slovenskega nevladnega sektorja je torej enaka: •

91 % slovenske kult ure, športa in igralništva (skupaj 881,7 milijo nov, od tega kultura 629,6 milijo nov),

•

64 % slovenskega kmetijstva (1.255,1 milijonov),

•

61 % slovenskega bančništva (1 .315,8 milijo nov).

Glede ne dele ž priho dkov nevladnih organizacij gle de na obliko (2013) več kot polovico vseh priho dk ov nevladnih organizacij ustvarijo društva, sledijo jim zavodi in ust anove. Kljub t emu, da zavodi pre dstavljajo zgolj 9,6 % vseh nevladnih organizacij, ustvarijo kar 33,9 % vseh priho dkov. Visok de lež ustv arjenih prihodkov zavodov se odraža t udi v tem, da zavodi zaposlujejo več kot polovico vseh delavcev v nevladnem sektorju.

Če se primerja povpre čen prihodek nevladne organizacije gle de na njeno obliko, je ta najvišji pri zavodih, saj znaša nekaj več kot 115.000 €. Povprečni priho dki ustanov in društev so precej nižji, in sice r ima posamezna ustano va poprečno nekaj manj kot 50.000 € prihodkov, društvo pa nekaj manj kot 25.0 00 €. Povprečen prihodek na nevladno organizacijo znaša 32.732 €. Kljub temu, da ima statistično gle dano v povprečju vsaka nevladna organizacija nekaj čez 31.000 € prihodkov letno, je dejanska razdelitev priho dk ov drugačna. Kar 17 % nevladnih organizacij v let u 2013 ni im elo nobenih prihodkov , še do datnih 39 % pa nižje od 5.000 €. Samo 10 % nevladnih organizacij pa je imelo več kot 50.000 € prihodkov.

Delež zaposlenih v NVO gle de na aktivno prebivalstvo (2013), kamor se štejejo zaposlene osebe , samozaposle ne osebe in registrirane brezposelne osebe, je v Sloveniji znašal 0,8 % in v zadnjih letih kljub gospo darsk i krizi še vedno raste. V primerjavi s tujino je ta delež še vedno izre dno nizek . V let u 2013 je bil namreč ta dele ž v svetovnem povprečju primerjanih držav 5,1 %, v državah

V slovenskih nevladnih organizacijah je zaposlenega le 0,8 % aktivnega prebivalstva, kljub temu, da imajo NVO zelo širok spekter delovanja.

EU pa 5,42 % (The st ate of global civil society and volunteering: Latest findings from the implementation of the nonprofit handbook, Jo hn Hopkins University center for civil society studies, 2013).

Delež prihodkov nevladnih organizacij gle de na bruto domači proizvod je v letu 2013 predstavljal 2,56 % slovenskega BDP. Svetovno povprečje znaša 4,13 %, v državah EU pa 3,8 % (The state of global civil society and volunteering: Latest findings from the implementation of t he nonprofit h andbook, John Hopkins University center for civil society st udies, 20 13).

Delež jav nih sre dstev gle de na vse priho dke NVO te r de lež BD P, ki ga država nameni NVO, sta dv a od kazalnikov razv oja nevladne ga sekto rja v posamezni državi. Govorita o tem, koliko država vpenja NVO v storitve, ki jih zagotavlja svojim prebivalcem. Javna sredstva predst avljajo manj kot 40 % vseh prihodkov slovenskega nevladnega sektorja. Čez 60 % jih prihaja iz drugih virov , kot so donacije, članarine , prihodki iz prodaje in podobnega.

Po deležu javnih sredstev je bila Slovenija v letu 2013 primerljiva z državami EU, in sicer je ta delež v svetovnem povprečju znašal 32,2 %, v državah EU pa 58,0 % (The state

global

civ il

society

and

volunteering:

Latest

findings

from

the

implementatio n of t he nonprofit handbook, John Hopkins Univ ersity ce nter for civil society st udies, 2 013).

V primerjavi s prv im kazalnikom o de ležu BDP glede na priho dke NVO je drugi kazalnik o dele žu BD P, ki ga država name nja za NVO, presej m anj spo dbude n. V letu 2013 je Slovenija nevladnim organizacijam namenila zgolj 0,9 5 % svojega BDP, medtem ko je v svetovnem povprečju t a delež znašal 1,38 %, države EU pa so svojim nevladnim organizacijam v povprečju namenile kar 2,20 % BDP.

Nevladne organizacije so v letu 2003 prejele 147,9 mio evrov javnih sredstev, let a 2013 pa že več kot še enkrat več, in sice r 3 17,6 milijonov €. Od t ega so nek aj če z 289 milijonov € prejele od neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (ministrstva, občine, javne age ncije in zavodi), 28 milijonov € pa s strani Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (FIHO) in Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO). Od vseh nakazil s strani proračunskih uporabnikov so 46 % sredstev (134,6 milijonov €) prejele nevladne organizacije, ki jim država priznava delovanje v javnem interesu. Proračunsk a javna sre dstva je sice r v letu 2013 uspelo pridobiti 14.718 nevladnih organizacij oziroma 60 % vseh obstoječih (cca. 26.000). Glede na stat us delovanja v javnem int eresu pa kažejo podatki, da so tiste nevladne organizacije , ki jim država priznava delovanje v javnem interesu, zelo uspešne pri prido bivanju javnih sre dstev. Mednje so dijo vse tist e, ki so z o dločbo pridobile status delov anja v jav nem interesu (npr. društva s stat usom društva v javnem interesu) ali za katere zakon dolo ča, da je njihova dejavnost v javnem interesu (npr. dobrodelne ust anove). Kljub temu, da gre zgolj za cca. 19 % vseh nevladnih organizacij (4.889 od cca. 26.0 00), so te v 2013 prejele 49 % vseh sredstev, k i so jih ministrstva nak azala ne vladnim organizacijam (48 mio od 98,8 mio evrov). Na občinskem nivoju je njihov delež še višji, saj so prejele 55 % vseh občinsk ih javnih sre dstev, ki so bila nak azana nevl adnim organizacijam (56 mio od 108,8 mio evrov).

Nevladne organizacije v Pomurju V Pomurju je razvoj nevladnih organizacij v vzponu. Po podatkih AJPES-a je v let u 2014 v Pomurju delov alo 1.732 nevladnih organizacij , kar pre dst avlja 6,8 % vseh nevladnih organizacij v Sloveniji. Glede na statusno obliko pre vladujejo društva (1.608 oz. 92,8 %), 113 oz. 6,6 % je zavodov, 11 oz. 0,6 % nevladnih organizacij pa ima statusno obliko ustanov. Nevladne organizacije v Pomurju so v letu 2014 ustvarile 26.552.572,00 EUR prihodkov.

Nevladni sektor je v letu 2014 zaposloval 314 oseb. Glede na vrsto nevladne organizacije v največji meri zaposlujejo zavodi, k i zaposlujejo 199 oseb (63,3 %), v društvih je bilo zapo slenih 100 oseb (32,8 %), v ust anovah pa 12 oseb (3,9 %). Večina

nevladnih

o rganizacij

nima

zaposlenih

deluje

izključno

prostovoljstvu. Glede na celotno delovno aktivno pre bivalstvo v pomurski re giji zaposleni v nevladnih organizacijah predst avljajo 0,31 % vseh zapo slenih.

Delo v slovenskih nevladnih organizacijah

Ko se nekdo odloči za delo v nevladnih organizacijah, je to navadno iz razlogov, da mu delo v teh organizacijah prinaša ose bno zadovoljstvo, da lahko uveljavlja lastne interese in že lje, da lahko z delom v nevladnih organizacijah pridobi izkušnje in hkrati prispeva k dobrobiti družbe, it d. Kaj pa odločitev za zaposlitev (karie ro) v nevladnih organizacijah? Večina ljudi namreč še vedno ne povezuje kariere (de la) Zaposleni v NVO imajo možnosti soustvarjanja vsebin dela, samostojnega izvajanja, neposrednega soustvarjanja sprememb v družbi in možnost prispevanja v dobrobit skupnosti.

in nevladne organizacije. Pogosto je nam reč delo v organizacijah po gojeno z projekt nim sofinanciranjem, plačila pa so pogosto slabša kot tista v gospodarstvu in javni upravi. Zatore j je logično, da slovensk e nevladne organizacije

st opnji

zaposljivosti

še

vedno

zaostajajo za nevladnimi organizacijami v zahodnih državah.

Kot smo že ugotovili delež zaposlenih v NVO glede na aktivno prebivalstvo (2013) v Sloveniji znaša 0,8 % in je v primerjav i tujino izre dno nizek. V letu 2013 je bil namreč ta dele ž v svetovnem povprečju primerjanih držav 5,1 %, v državah EU pa

Priložnosti za delo v NVO je veliko, le poiskati jih je treba!

5,42 %. V let u 2009 okoli 80 % nevladnih organizacij sploh ni imelo nobe nega zaposlenega. Razvojni zaostanek z nevladnimi organi zacijami v zahodnih državah je tako zelo velik. Na Nizozemskem je na prime r v nevladnih organizacijah zaposlenih kar 9,2 % delovno akt ivnega prebivalstva, k ar je 14-krat več kot pri nas. Prav tako vztrajno narašča število zaposlenih v NVO v zahodnih državah, pri nas pa ostaja nek je na ist i ravni oziroma narašča zelo počasi. Še le leta 2013 se je število zaposlenih v nevladnih organizacijah povečalo v primerjavi z štev ilom iz leta 2010. V Veliki Britaniji je bila rast zaposlovanja v nevladnem sektorju v zadnjih deset ih letih 24 %, kar je več, kot je znašala v zase bnem sektorju, k jer je bila 9 %.

Kljub temu pa vse ni tako črno. Zaposljivost se v zadnjih le tih v slovensk ih nevladnih organizacijah resda ni povečala, vseeno pa je skokovito naraslo njihovo število in v letu 2013 skoraj že doseglo 27.0 00.

Še bolj pomembno pa je, da nevladne organizacije v zadnjem deset letju širijo svoje dejavnosti, tudi na tista področja, k i so bila dotle j v domeni države oziroma so imele vodilno vlogo javne službe in zavodi. Gre pre dvsem za st oritve s po dročja vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. To pa pomeni premik nevladnih organizacij iz pretežno prostovoljskih organizacij, katerih de lovanje je pretežno slonelo na brezplačnem in prostovoljskem delu članov nevladnih organizacij, v smeri vse večje profesionalizacije dela. Storitev s področja v zgoje in izobraževanja ter socialnega

varstva namreč ni mogoče opravljat i bre z kakovostnega in

učinkovite ga izvajanja javnih storitev . S tem pa se je organiziranost de la v številnih slovenskih nevladnih organizacijah povsem približala t isti v javnem in gospodarskem sektorju. To pa pomeni vedno več možnosti za zaposlitev in de lo v nevladnih organizacijah v priho dno sti.

Za mnoge tako delo v nevladni organizaciji več ne predstavlja le osebnost nega sam oizpolnjevanja ali pridobivanja delovnih izkušenj, spret nosti in znanj ampak redno delovno zaposlitev. Vedno več je takih, k i v okviru nevladnih organizac ij gradijo svojo kariero. Za njih delo v nevladni organizacije ne pomeni več samo nekaj začasnega, prehodnega oziroma začetne ga,

Delo v NVO predstavlja velik izziv, a hkrati zaposlenim nudi veliko možnosti za osebni in strokovni razvoj.

ampak pomeni t rajno zaposlitev in razvoj kariere.

Pomembno pa je izpo staviti premik, da se delo v nevladnih organizacijah po svoji karierni izzivalnost i začenja vse bolj enakopravno kosati z delom v gospodarstvu ali javni upravi! V kolikor vam način de la in delovno okolje v gospodarstvu ne ust reza je lahko de lo v ne vladni organizaciji izvrstna priložnost. Delo v nevladnih organizacijah nudi ve č možnosti za samouresničitev, posameznik lahko opravlja dela, k i so v dobro bit celotni skupnost i, delo ni o dtuje no od njega, njegovih sposobnost i, znanja in k reativnost i. To pa so e lementi, ki jih zaposleni v gospodarstvu lahko le stežka dosežejo.

Vsekakor ima delo v nevladnih organizacij svoje prednosti in Poslanstvo zaposlenih v NVO je usmerjeno v dobrobit družbe

slabost i. Kot prednost i dela v nevladnih organizacijah lahko izpost avimo motiviranost za delo, prido biv anje novih znanj in novih izkuše nj, interdisciplinarno de lo, delo v javno dobro, ustvarjalnost, izvajanje projektov od začetka do konca izvedbe, itd.

Kot slabost, pa je slabša socialna varnost v nevladnem sektorju, čeprav so tudi razmere v gospo darskem in javnem sekt orju daleč od idealnih. Zaposle ni v nevladnih organizacijah so namreč močno odvisni od projekt nih razpisov, kar lahko pomeni, da se njiho vo delo v organizaciji ne bodo n adaljevanju po zaključku projekta, v kolikor seveda ne dobijo novega.

Tudi

prostovoljstvo,

katerega

ljudje

povezujejo

nevladnimi organizacijami ima svoje prednosti. Ve rjetno ni organizacije, ki ne bi spreje la prostovoljca. Možnost opravljanja prostovoljskega dela pa lahko pripomore k zaposlitvi. Vk ljuče no st v organizacijo za delo dajalca pomeni na nek način brezplačen de lovni preizkus. Na ta

Prostovoljstvo je eden od načinov, s pomočjo katerega se lahko prostovoljci dokažejo potencialnim delodajalcem.

način posameznik spozna delo, se uvede in razvije svoje sposobnost i ter se seznani z vizijo in vre dnotami organizacije . Delodajalec spo zna prostovoljca in njego ve delovne navade in veščine in če se le-t a izk aže, lahko ob predpostavki, da je organizacija sposobna pridobit i vire za njegovo plačo, to postane nje gova redna služba. V t akšnem primeru de lodajalcev ne trgu verjetno nebo iskal nekoga drugega, ko pa ima pred sabo nekoga, ki m u ustreza ima dobro poznavanje delovanja organizacije .

Brezposelnost med mladimi, kot izziv za podjetništvo v NVO

Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je bilo aprila 2015 v Sloveniji registriranih brezpose lnih v starosti od 15 do 29 let (skupina mladi) 27.665 oseb oz. 24,1 %. Od tega jih je bilo v Pomurju 2.1 74. Iskalcev prve zaposlitve, kamor se najpogosteje uvrščajo mladi, je bilo 20.458 o z. 17,8 % od vseh regist riranih brezpose lnih v Sloveniji.

Mladi na t rg dela večinoma vstopajo po končanem šol anju (če odmislimo močno razširje no študent sko delo), večina mladih prične z aktivnim iskanjem zaposlitve po dopolnje nem dvajsete m letu starost i, še bolj izrazito pa v drugi polovici dvajsetih let. Mladi so bolj fleksibilni pri zaposlov anju, v povprečju so bolj pripravlje ni sprejet i zaposlitev za krajši čas oz. zaposlitev, ki ne ustreza njihovim poklicnim ciljem.

Ker imajo mladi pogosto težave pri uspe šnem nastopu na trgu dela, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih de lovnih izk ušenj, so ena izmed ciljnih sk upin za vključevanje v različne programe in usposabljanja. Brezposelni mladi se t ako pogosto vključuje jo predvsem v programe, kjer lahko pridobijo ustre zne delovne izkušnje , pri tem pa so v povprečju bolj uspešni kot druge starostne sk upine brezposelnih. Zaradi pomanjkanja ustre znih de lovnih mest imajo mladi (te r t udi druge skupine pre biv alstva) težave pri iskanju redne zaposlit ve, zaradi česar narašča predvsem sto pnja registrirane bre zposelnosti.

Mlade generacije, ki so danes v izo braževanju, konč ujejo izobraže vanje in vstopajo na trg dela ter mladi, ki so brezposelni, predst avljajo izjemno pomemben de l ponudbe ne strani trga dela. Zaradi izrazit o negat ivnih demografskih tre ndov si Slovenija ne more priv oščiti, da bi se zaradi sedanjega premajhnega povpraševanja na trgu de la, ta potencial zače l izgubljat i in s tem že na sre dnji rok povzročil krizo na t rgu de la zaradi pomanjkanja de lavcev, torej krizo zaradi premajhne ponudbe. Kratko-, srednje- in dolgoročne socialne ter ekonomske posle dice izgubljanja delovnega pote nciala med mladimi so t isti razlo gi, zaradi k aterih so mladi postali prva prioritet na sk upina v evropski polit iki zaposlovanja.

Danes prostovoljec, jutri podjetnik

Delo v nevladnih organizacijah ponuja ogro mno prilo žnosti in no vih znanj, ampak je premalo ce nje no in pogosto pre zrto. Predvsem mladi lahko s svežim znanjem, novimi idejami in ent uziazmom v nevladnih organizacijah prido bijo prve delovne izkušnje in tako postanejo lažje zaposljivi. Ena od oblik de la je prostovoljstvo, ki postaja pomemben element nevladnih organizacij in pušča sle di t ako v organizaciji kot tudi v širši okolici. Z ekonomskega vidik a je zelo ugodna za delodajalca, hk rati pa na prostovoljsk i bazi delujeta obe strani – tako organizacija z mentoriranjem kot posameznik s svojim delom.

Prostovoljstvo deluje na različnih področjih - socialnem, športne m, rekreativnem, izobraževalnem,

zdravstvenem,

kulturnem ,

okoljskem,

turističnem,

kriznih

situacijah (na prime r gasilske organizacije, reševalci) in na mnogih drugih področjih. Opravljajo ga ženske in moški, mladi lju dje in otroci, ljudje sre dnjih let in starejše osebe , vanj se lahko vključujejo vsi lj udje o b upoštevanju svojih zmogljivosti, saj zanj ni načelnih omejitev.

Prostovoljstvo ima velik pomen za skupnost, ker: •

izboljšuje kakovost živ ljenja v družbi,

•

brani interese posameznikov in skupin, ki so ogroženi, prikrajšani, potisnjeni ob rob, izključe ni,

•

je ena od osnovnih poti odzivanja civilne družbe na potrebe v njej in ustvarja možnosti ak tivnega de lovanja držav ljanov v družbi,

•

prostovoljsko delo je bodisi samostojna ali dodat na dejavnost in dodana vrednost de lovanju služb in instit ucij.

Prostovoljsko delo ne sme biti privile gij posamični h družbenih skupin. Nihče ne sme

biti

izključen

prostovoljskega

dela

zaradi

svoje

so cialne

situacije,

pripadnosti manjšinski skupini, starosti ali bolezni. Organizacije so dolžne ponuditi ljudem različne možnosti za opravljanje prostovoljskega dela, tako da so potrebe porabnika,

dejav nost

zmogljivosti

prostovoljca

kar

najbolj

usklajeni.

Prostovoljska društva si morajo prizadevati za odprav ljanje ovir za razvijanje prostovoljskega dela na področju zakonodaje in obdavčitve.

Tudi prostovoljci imajo pravice in jih je potrebno spoštovati v konceptih in v prak si sodelovanja s prostov oljci. Pravico imajo do : •

celovite informacije o svojem delu in o organizacij i ali ustanovi, prek katere delujejo,

•

uvajanja v de lo,

•

podpore in priznanja za svoje delo,

•

možnosti uče nja in napredovanja pri delu,

•

možnosti, da izrekajo svoje mnenje in soodločajo,

•

možnosti, da sodelujejo v organizaciji prostovoljskega de lovanja,

•

prejemanja nadomestila za stroške, povezane s prostovoljskim de lom,

•

zavarovanja.

Osebe, ki de lajo kot prostovoljci, ne smejo biti izkoriščane, vrednost njihovega dela mora bit i pre poznana na vseh ravneh s strani organizatorja in javnosti, kot tudi s st rani državnih in lokalnih oblast i. Prostov oljsko delo pa terja pre danost . Prostovoljci se morajo držat i dogovorov in morajo sodelovati z osebjem društva ali institucije, v kateri de lujejo .

Prostovoljsko delo ima velik pomen za razvoj in za priho dnost. Prispeva k razvijanju obstoječih sistemov, k razvijanju vrednot solidarnosti, k socialnemu in drugemu napredk u družbe, zato ga je potrebno negovati in ustrezno vrednotit i. Skozi prostovoljstvo lahko posameznik uresniči svoje vizije, ideje, kreat ivnost, pridobi praktična znanja ali uresniči čist o pravo poslovno idejo – je odlična odskočna de ska za razvoj lastne kariere ali podjetništva.

Začeti svojo podjet niško pot ni enostav na odločitev. Vsake mu začetniku se ponujajo številna vprašanja, namišljene in dejanske ovire, za katere tudi pri študiju literat ure pogosto ni moč najti ustre znih odgovorov. Zato je dost i lažje, če ima ob sebi izkuše nega mentorja. Mentorji v ne vladnih organizacijah so veliko bolj pripravljeni pomagat i in svetovati po djetnikom začet nikom. Izk ušen mentor usmerja in spremlja prostovoljca pri razvoju kariere oz. gradnji po djetja. Tako mentor lahko pomaga že pri oblikovanju poslovnega modela, po slovnega načrta, pri oblikovanju po djetniške strukture, lahko svetuje pri izbiri do baviteljev in pridobivanju strank. Mentorstvo temelji na dolgolet nih praktičnih izkušnjah, k i so si jih mentorji pridobili pri razvoju in uprav ljanj u svojih nevladnih organizacij.

Primeri dobrih praks iz Združenih držav Amerike

Vse večje je število Američanov, k i združuje svoje strokovno znanje in de lo prostovoljca. Skoraj 63 milijonov Američanov je v letu 2013 opravilo prostovoljno skupno približno 7,7 milijarde ur, ocenjena vrednost tega dela je približno 173 milijard USD. Kljub go spodarskim in družbe nim korist im prostovoljstva, je odstotek Američanov prostovoljcev padel iz 28,8 % v letu 2005 na 25,4 % v letu 2013.

Pričakovali bi, da bre zposelni s prostovoljstvom pridobivajo nove sposobnost i za delo, navezujejo stik e in pokažejo svoje znanje, kar naj bi večalo možnosti za zaposlitev. Kljub temu so bile sto pnje brezposelnosti v vseh 10 ameriških zveznih državah z najvišjo stopnjo prostovoljstva nižje od nacionalne stopnje 7,3 % v letu 2013. Medtem je bila stopnja brezposelnosti v 10 državah z najnižjo stopnjo prostovoljstva večinoma višja od nacio nalne stopnje. To kaže, da stabilno gospodarstvo, kljub temu da zahteva ve č dela in časa pre bivalstva, pomaga spodbujat i prostovoljstvo.

Center za fundacijo Center za fundacijo je vodilni vir info rmacij o fil ant ropiji po vsem svetu. Ustanovlje n je bil leta 1956 in ga dane s podpira 550 fundacij. S pomočjo podatkov, analiz in usposabljanj povezuje ljudi, ki želijo spremeniti svet. Center ohranja najbolj celovito bazo podatkov o ameriških in t udi svetovnih do natorjih in njihovem prispevk u. D eluje t udi na področju raziskav, izobraževanja in programov usposabljanja, namenjenih širjenju znanja o filantropiji. Na tisoče ljudi vsak dan obiščite splet ni portal in na voljo jim je pet regionalnih učnih cent rov in mreža več kot 470 informacijsk ih centrov, ki se nahajajo v javnih knjižnicah in izobraževalnih ustanov po ce lotnih ZDA in po svetu.

Vrednote, ki jim v Centru za fundacijo sledijo so: -

Filantropija je motor za pozit ivne družbe ne spremembe v svetu.

Transpare ntnost in odgovornost sta ključ do pridobitve zaupanja javnosti.

Znanje o filant ropije se začne s točnimi informacije.

Dostop do natančnih informacij o filantropije pripo more k odgovorni in učinkovit i rabi virov.

Donatorstvo in neprofitna učinkovitost sta okreplje na z izmenjavo informacij in razumevanja.

Njihovo poslanstvo je okrepiti socialni sekto r z izboljšanjem znanja o filantropiji v ZDA in po svetu. Poslanstvo dosegajo preko nasle dnjih aktivnost i: •

Delovanje učnih cent rov na petih lokacijah v ZDA (New York, Washingto n, Atlanta, Cleveland in San Francisco), ki ponujajo bre zplačen dostop do informacij in izobraže valnih programov.

•

Vzdrževanje edinstve ne baze po datkov o več kot 108.000 fundacijah, korporativnih donatorjih in dobrode lnih organizacij v ZDA z več kot 3 milijoni donacij.

•

Splet ni portal z bogato vsebino, različnimi brezplačnimi isk alnik i, vajami, poročili in drugimi informacijami, ki se dnevno posodabljajo, vključno s filantropijo News Digest (Philanthropy News Digest – PND) in njenimi storitvami,

dnevnimi

novicami

te r

splet no

zbirko

več

k ot

12.000

dokumenti, k i predst avlja eno od največjih zbirk znanja za socialni sektor. •

Opravljanje raziskav in objavljanje poročil o rasti in trendih za podporo neprofitne ga sektorja, vključno z nasveti o vprašanjih gle de raznolikost i, javne politike in medijev.

•

Izobraževanje in usposabljanje ljudi skozi celoten učni načrt - v oblik i klasičnih pre davanj ali preko splet a tako v obliki samoorganiziranih predavanj in vaj kot tudi splet nih seminarje v.

•

Izdajanje k njig z različnimi vse binami, od osnovnih prijemo v zbiranja sredstev in ne profit ne ga upravljanja do celovitih re ferenčnih de l.

•

Usklajevanje globalne mreže financiranja in informi ranja – več kot 470 lokacij, ki po nujajo brezplačen lokalni dosto p do o snovnih storitev Centra za fundacijo.

V okviru Centra za fundacijo de luje tudi Filantropija News Diges t ((Philant hropy News Digest – PND), ki je zbirka člankov oz. njihovih izvlečk ov, povezanih s področjem prostovoljstva. Posodablja se dnevno, vsak izvleček povzema vsebino izvirnega članka, medijske objave ali spletne st rani. Vsak povzetek vsebuje navedbo prvotne ga vira novic, tako da lahk o uporabnik pre bere t udi izvirni članek ali splet no stran.

PND portal ponuja t udi bazo obstoječih delovnih mest s polnim delovnim časom (PND's

Jobs

board)

ameriških

nevladnih

organizacijah

k ot

fundacije,

neprofitne organizacije, dobrodelne organizacije in druge . Objave delovnih mest so brezplačne, opisi delo vnih mest pa so na voljo še dva meseca po dnevu objave .

Več informacij na: http://foundat ioncent er.org http://philanthropyne wsdige st.org

Ameriško združenje za napredek znanosti Nevladne organizacije zagotav ljajo pomembne vire, orodja in sre dstva na različnih področjih de lovanja.

Ameriško

združe nje

Advancement

napre dek

Science

–

ASSS)

znanosti je

(American

mednarodna

Association

neprofitna

for

t he

organizacija,

namenjena spodbujanju znanosti v korist v seh ljudi. AAAS združuje 24 različnih področij znanost i, o d znanosti na področju kmetijstva, kemije, medicine do astronomije, je zikoslo vja, družbenih učinkov in ostalih. Sodelovanje v eni ali več sekcijah je odlična priložnost za vključevanje in prispevek k poslanstvu AAAS ter za povezovanje z ost alim i člani.

Svoje poslanstvo uresničujejo preko doseganja nasle dnjih ciljev: -

izboljšanje komunikacije med znanstve niki, inženirj i in jav nostjo,

spodbujanje in zaščita integritete znanosti in nje ne uporabe ,

krepitev po dpore znanosti in te hnologiji podjetja,

zagotovitev podpore znanost i v družbenih v prašanjih,

spodbujanje odgovorne uporabe znanosti v javni politik i,

krepitev in širjenje de lovne sile na področju znanosti in te hnologije,

spodbujanje izobražev anja na področju znanosti in te hnologije za vsakogar,

povečanje jav nega sodelovanja z znanost jo in tehnologijo,

spodbujanje mednaro dnega sodelovanja na področju znanost i.

Zaposlitev:

Pri oblikovanju k arie re v znanosti ni nujno, da se sami soočamo s tem izzivom. Eden od načinov, kako AAAS spodbuja znanost v koris t družbi je, da pomaga oblikovati uspešno poklicno pot znanstvenikom in inže nirjem. AAAS izraža stališča o ključnih vprašanjih na področju znanosti v javnih izjavah svoje uprave in sveta, v dopisih Kongresu in drugim jav nim organom in v javn ih medijih.

Prizadevajo si na naslednjih področjih:

Zagovorništvo

Urad za komuniciranje z vlado zagotavlja pravočasne, objekt ivne informacije kongresu o aktualnih vprašanjih na podro čju znanosti in te hno logije te r pomaga znanstvenikom in inže nirjem pri odnosih in delu s kongresom.

Znanost, tehnologija in varnost na politik a

Center za znanost , t ehnologijo in varnostna politika si prizadeva za kre pitev dialo ga in interakcije med znanstvenik i in inženirj i ter polit iki v smeri sprejemanja odločitev, ki temeljijo na znanosti in me dsebojnem razumevanju ciljev, zahtev, motivacije, prispevkov in načinov delovanja posameznih sk upin.

Raznolikost & Kariera

Oddelek za izobraževanje & človeške vire si prizadeva za k repitev in diverzifik acijo delovne sile na podro čju znanosti in tehnologije ter napre dovanje formalne ga in neformalne ga izo braževanja na področju znanosti, tehnologije , inže nirstva in matematike v okviru programov in projekt ov za učitelje, univerzitetno osebje in skrbnike, st arše in uče nce z različnimi znanji in kompetencami.

K-12 Kurik ulum

Project 2061 je dolgoročna pobuda, da bi vsi Američani post ali pismeni v znanosti, matematiki in tehnologiji preko raziskav in razvoja orodij ter storitev, ki bi jih uporabljali vzgojitelji, raziskovalci in obliko valci polit ike pri izvajanju kritičnih in trajnih izboljšav v nacionalnem izobraževalnem sistemu.

Znanstvena diplomacija

Center za znanstveno diplomacijo kre pi m ednaro dne odnose prek part nerstev v znanosti in tehnologiji in spodbuja širo ko uporabo znanosti kot bistvenega elementa zunanje politike.

Znanost in človekove pravice

Dejavnost AAAS na te m področju povezuje znanost, znanstvenike in zagovornike človekovih pravic z ozaveščanjem znanst venikov in inže nirjev , da de lijo svoje znanje

napre dek

človekovih

pravic.

Usklajujejo

mrežo

znanstvenikov

inže nirjev, ki so pripravljeni prostovoljno podpret i ta prizadevanja. AAAS deluje

tudi za osvetlitev kršitve človekovih pravic po vsem svetu s pomočjo uporabe tehnologije.

Znanstvena odgovornost in et ika

AAAS pre učuje etične standarde delovanja znanosti po vsem svetu, medsebojne povezave med znanostjo, tehnologijo in pravom ter družbe no odgovornost znanstvenikov v razvijajoči globalni skupnosti.

Kontakt: AAAS Development 1200 New York Avenue, NW Washington, DC 20005 USA 202-326-6636 1-800-215-1969 FREE (toll-free) 202-289-4950 (fax) developmentoffice@aaas.org

Spletna aplikacija SeeClickFix Ben

Berkowitz

(New

Haven,

Conne cticut),

soustanovit elj

direktor

SeeClick Fix.com je aktivist, ki je skupaj s tremi soustvarjalci razvil splet no aplik acijo SeeClickFix.com, preko katere ljudje pozivajo k spre membam v svoji skupnosti. In tako hit reje zagotovijo rešitv e, včasih že v nekaj minutah. Gre za sodelovanje zunaj birokracije, o proble mih lokalnih sk upnosti pa je sproti obveščena t udi vlada in mediji. Aplik acija preko odprtokodne pro gramske opreme in Google Maps omogoča vnos in pregled informacij o te žavah državljanov, njihovih rešitvah ter lokacijah, kjer se pojavljajo. Uporabnik i lahko spremljajo reakcije skupnosti in vlade ter razpravljajo o problemih (recimo o pomanjkanju kolesarskih poti na določenem območju, o divjih odlagališčih nevarnih odpadkov, polomljeni ograji, ki bi lahko koga poškodovala ipd.), skratka težavah, ki vplivajo na varnost in udobje vseh. Ta tehnologija po ziva državljane, da i zpostavijo probleme v svojih lokalnih skupnost ih. Na dosegu roke imajo moč, da sprožijo verigo dogodkov in rešijo težavo, ki bi drugače ost ala pre zrta. Odgovornost državljana je, da sodeluje, da odloča o stvareh, ki vplivajo na vsakdanje življe nje . S SeeClickFix ljudje prepoznajo te žave, predlagajo rešitev, probleme sami urejajo . Int ernet in mobilna telefonija omogočata, da vse to poteka na potencial no velikem območju. To je vodilo do invent ivnih novih oblik prostovoljstva. Gre za do miselne načine, ko strokovnjaki uporabijo svoje strokovno znanje, da bi našli nove načine za reševanje starih te žav. Pri tem pa razvijejo podjetniško idejo o z. uporabno storitev. Postani aktiven, postani prost ovoljec podjetnik.

Kontakt: 746 Chapel Street Third Floor New Haven, CT 06510, USA Toll Free: +1 800-369-9060 Local: +1 203-752-0777 Email: contact @seeclickfix.com

Mreža za poučevanje podjetništva (Network for Teaching Entrepreneurship, NFTE) Mreža za poučevanje podjetništva zagotav lja programe, ki navdihujejo mlade iz skupnosti z nizkimi do hodki, da ostane jo v šoli, pre poznajo poslov ne priložnosti in načrt ujejo uspešno prihodnost .

Ustanovlje na je bila leta 1987 v New Yorku, ko je Steve Mariotti, nek danji podjetnik, začel delo vati kot srednješolsk i učitelj matematike v južnem Bronxu. Osnoval je NFTE kot program za prepreče vanje osipa in izboljšanje ak ademskih dosežkov učencev, za katere je bilo pričakovati, da ne bodo končali šolanja. Svoje poslovno znanje je združil z željo, da ogroženim študentom pokaže prilo žnosti, ki jih ponuja učenje . Socialno ogrože ne mlade je s pravim pristopom začel poučevat i o podjetništv u. S te m so mladi odkrili, da je tisto, kar se učijo v razredu, pomembno tudi v resničnem svetu.

S poučevanjem podjetniške miselnosti danes NFTE mladim nudi orodja za premagovanje stiske in reševanje prihodnjih osebnih, gospodarskih, družbenih in globalnih izzivov. NFTE dela z učenci v sk upnostih z nizkimi dohodki po vsej ZDA in po svetu, ki jih pogo sto prizade nejo kriminal, nasilje in visoka stopnja osipa pri šolanju. Do se daj so v svoje programe vključili že več kot 500.000 mladih. Od jese ni 2014 NFTE uspe šno izvaja svoj učni načrt v 19 skupnost ih v ZDA in 12 državah in se še naprej širi – gre za izmenjavo in širjenje moči podjetništva.

NFTE uči spretnosti, ki so pomembne za realni svet, motivira št udente, da ostanejo v šoli. Študent i se naučijo prepo znat i prilo žnosti za uspeh v ok olju, sposobnost i reševanja problemov, prevzemanja tveganj, kritičnega razmišljanja, prožnosti in prilagodljivosti, ustvarjalnosti in inovativno sti. Pridobijo podjetniško miselnost in finančno pismenost , k ar jim pomaga pri upravljanju denarja. Po šolanju prispevajo h gospo darstv u bodisi z ust anovitvijo svojega podjet ja ali kot aktiv na de lovna sila.

Kontakt: Network for Teaching Entreprene urship, 120 Wall St., 18th Floor, New York, NY 10005, USA

Viri in literatur a: •

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, URL: http://www.ajpes.si/, maj 2015.

•

Bizovičar., M., 2014. Od prostovoljstva do službe: v nevladnih organizacijah praksa, drugod redkost, URL: http://www.delo.si/gospodarstvo/trg-dela/v-nevladnih-organizacijah-praksadrugod-redkost.html, maj 2015.

•

Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, 2015. NVO sektor: dejstva in številke, URL: http://www.cnvos.si/article?path=/podrocja_dela/zagovornistvo/nvo_sektor:_dejstva_in_st evilke, maj 2015.

•

Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, 2010. Priročnik skupaj za skupnost – Priročnik o sodelovanju med občinami in nevladnimi organizacijami, URL: http://issuu.com/provirus/docs/prirocnik_skupaj_za_skupnost, maj 2015.

•

Ozebek T., Koščak T., 2010. Delo v nevladnih organizacijah – od poslanstva do kariere, URL: http://www.cnvos.si/UserFiles/File/publikacijeCNVOS/Delo_v_nevladnih_organizacijah_od_p oslanstva_do_kariere.pdf, maj 2015.

•

Slovenska filantropija, URL: http://www.prostovoljstvo.org/, maj 2015.

•

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, URL: http://www.ess.gov.si/, maj 2015.

•

Združenje za razvoj nepridobitnih dejavnosti, 2014. Kako kaže nevladnim organizacijam v naslednjem mandatu DZ?, URL: http://www.fundraising.si/kako-kaze-nevladnimorganizacijam-v-naslednjem-mandatu-dz/, maj 2015.

Priprava »Zemljevida podjetništva v NVO«: Ustanova lokalna razvojna fundacija za Pomurje (LRF za Pomurje) Martjanci 36, 9221 Martjanci info@lrf-pomurje.si, www.lrf-pomurje.si, +386 (0)2 538 13 54 Za vsebino dokumenta so odgovorni njeni avtorji in sicer nosi popolno odgovornost Lokalna razvojna fundacija za Pomurje. Priprava dokumenta je sofinancirana v okviru projekta »NVO podjetnik – NVO entrepreneur«. Projekt je delno financirala Ameriška Ambasada u okviru NGO SMALL GRANTS PROGRAM-a.