MILENA GREGORČIČ: Linije so kot ljudje, vsaka je drugačna

Milena Gregorčič

LINIJE SO KOT LJUDJE, VSAKA JE DRUGAČNA

Razstava v Mestni galeriji v Novi Gorici je moja osemdeseta samostojna razstava, svoja dela pa sem predstavila tudi na več kot petsto skupinskih razstavah. Ukvarjam se s slikarstvom, grafiko in oblikovanjem. S slikanjem slike na prosojnem nosilcu, konkretno z akvareli na paus papirju, sem začela svoje raziskovanje pred štiridesetimi leti, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Umestila sem jih med dve stekli, jih obesila v prostor, kjer slika ni bila več cenzurirana s steno, ampak je postala berljiva z obeh strani, iz vsake drugače. Dolge valovite linije sem takrat še oblikovala v glini in jih razmestila po tleh razstavnega prostora. Moja glavna okupacija so bila razmišljanja o »dvojnosti«, o tem, ali je svet pred nami res berljiv samo na en način ali ga z načinom predstavitve lahko spremenimo na vizualni in s tem na čustveni ravni.

V likovni umetnosti raziskujem linije, ki imajo nešteto oblik in izrazov, od geometrijskih do gestualnih zapisov in njihovih strukturiranj. Linije slikam največkrat na izbranem prosojnem nosilcu v formatu dolge linije. Tega nato še enkrat razdelim s črto, ki sega od roba do roba slikovnega polja. Z upogibanjem in lebdenjem v prostoru prosojni nosilec spreminja obliko slike: iz dvodimenzionalnega slikovnega polja se spreminja v tretjo dimenzijo in s tem pridobiva dinamiko. Fenomen horizonta in svetlobne sence se na posameznih mestih zrcali na steni in ga zaznavamo kot fluidno antimaterijo. Transformacije linij in njihovo zrcaljenje se berejo kot zapisi o življenju. Linije so kot ljudje, vsaka je drugačna, vsaka s svojim karakterjem in svojim druženjem. Ljudi ne morem spreminjati, lahko pa to naredim s svojimi linijami, v povsem likovnem nagovoru.

Mag. Milena Gregorčič, akademska slikarka

The Exhibition at the Nova Gorica City Gallery is my 80th solo exhibition, but my works have been featured at over 500 group exhibitions. I work in painting, graphic art, and design. I began exploring painting on a transparent medium, specifically watercolours on tracing paper, forty years ago, in the 1980s. I would sandwich the paintings between two glass panes and hang them up in space, where the painting was no longer censored by a wall but became legible from both sides, each one different. Back then I would still create long, sinuous lines in clay and arrange them on the floor of the exhibition space. I was primarily preoccupied with thinking about “duality”, about whether the world in front of us can really be interpreted in just one way or whether the way it is showcased can change it at the visual and hence emotional level.

In fine arts, I explore lines, which have an endless number of shapes and expressions, from geometric to gestural recordings and the structuring thereof. I paint lines on a transparent medium, mostly on a format that accommodates long lines. The medium is then split with a line that goes from edge to edge of the visual field. By folding it and hanging it so that it hovers in space, I extend the painting from a two-dimensional visual image into the third dimension, thus adding to its dynamics. Some portions of the horizon and shades reflect on the wall, and we perceive them as fluid antimatter. The transformations of lines and their reflections read like records of life. The lines are like people, each one is different, each with its own character and association. I cannot change people, but I can do that with my lines, in what is a purely artistic expression.

Milena Gregorčič, MA, painter

Intimno vesolje

Za vsakogar izmed nas, in tako velja od vekomaj, obstajata dva končna mejnika: prvi je na začetku naše poti, ko se rodimo, drugi je na kraju, ko za vedno zapustimo ta svet. In vmes, med začetkom in koncem, prehodimo sedem človeških obdobij, kot je (med drugim) zapisal tudi Shakespeare v svoji drami Kakor vam drago. Vsak človek, v okviru svojega evolucijskega kroga, vstopa v življenje od nikoder (iz temne notranjosti materinega telesa) in se poda na njemu lastno pot, po kateri hodi, z vsemi padci in vzponi. Seveda le, če ima srečo in mu je dano, da vseh svojih sedem dob tudi doživi. Očitno je slikarki Mileni Gregorčič življenje, polno ustvarjalnega duha, naklonjeno, kar kaže tudi vitalno zamišljena razstava ob njenem visokem jubileju. Pri vizualnem ustvarjanju jo še v zrelih letih vodijo neizčrpen vir navdiha, intuicija in modrost, porojena iz dolgoletnih izkušenj in spoznanj.

Vse postaje na njeni ustvarjalni poti omogočajo vpogled v skrajno intimnost umetnice, v njene misli, ideje, stališča in osebne zamisli o temah, ki jo zanimajo in ki so izražene v njenem ustvarjalnem besedišču. Tako je vsaka umetniška kreacija sčasoma zanjo postala intimno vesolje, temelječe na dialogu vidnih ali skritih umetniških elementov. Njeno raznoliko, a sistematično ustvarjanje je bilo od začetkov osnovano na risbi. Ustvarila je impresivne cikle risb nenavadnih oblik in formatov, v katerih vse do danes raziskuje pomen črte kot najosnovnejše, bistvene sestavine risbe, ki se je v poznem modernizmu ob izkušnjah minimalističnih, analitičnih in konceptualnih praks osvobodila iluzionizma ter se vzpostavila kot samostojen element likovnega izražanja. Pri kreiranju vsake risbe in njene zasnove jo je vselej vodila zavestna odločitev o smeri, gostoti in prepletih črt, hkrati pa je v ponavljajočem se dejanju vlečenja črt in zavezanosti delovni disciplini očitna tudi duhovna in meditativna dimenzija tega početja.

Na slovensko likovno sceno je v prvi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja vstopila s ciklom litografij Variante torza. Kot grafična oblikovalka je v devetdesetih letih naredila več različnih serij poštnih znamk, sočasno pa se je posvečala predvsem slikarstvu. V začetku osemdesetih let je nastal cikel Prosojne sestavljanke, ki je predstavljal inovativni pristop s kombiniranjem akvarela in risbe na transparentnem papirju. Študijsko je zasnovala slikarski cikel prosojnih sestavljank, pregibank, mrežnic na transparentnem papirju, nastale podobe čistih geometrijskih linij v prosojnem akvarelu pa obesila med dve stekli tako, da je bila vsaka berljiva z dveh strani, z vsake drugače. Kmalu, že sredi osemdesetih let, se je preizkusila tudi v kiparstvu, kjer je s ciklom Valovnice v tehniki žgane gline že nakazovala svojo vsestranskost. V devetdesetih letih se je s ciklom Spomini podala v svet barvnega sitotiska, ki mu je dodala še čipko. Konec devetdesetih let je v ciklu Šelest valovanja v tehniki akrilnih barv, nanesenih na transparenten papir, raziskovala razpoloženje, ustvarjeno s svetlobo in barvo, ter ga nadaljevala na platnu v ciklu Valovanja. Modernistična govorica abstraktnih in zračnih kompozicij cikla slik Svetlobe (2012), ki vibrirajo v atraktivni prepletenosti močnih ali nežnih barv, v sebi skriva svet spominov in meditativnih pokrajin. Tudi večkratna prostorska predstavitev slik Linije in transparence od leta 2014 dalje kaže na slikarkin skrbno domišljen koncept postavitve v konkretno razstavišče in ne glede na izbrano podlago prozorne folije ali platna tudi na njeno samosvoje izražanje s črtami kot elementarnim likovnim sredstvom. Večmetrske podolgovate slikovne površine v lebdečih prostorskih postavitvah (Linije prostora, 2018) meditativno povezujejo zamegljeno

Čas – valujoča, Velika praznina, počelo vsega, kar je kdaj bilo, kar je, kar bo, pod njo, nad njo nebo odprto v večnost: Kaos, Zgodovina.*

svetlobo, krhko prosojnost in v neskončnost usmerjene linije. Vse te podobe, ki jih Milena Gregorčič s tako asociativnim vizualnim nagovorom ves čas nadgrajuje, so sestavljene iz nenehno bežečih polnih in prosojnih linij, ki jih slika na prosojnem nosilcu največkrat na dolgem formatu traka. Z upogibanjem ali lebdenjem v prostoru prosojni nosilec spreminja obliko slike: iz dvodimenzionalnega slikovnega polja se spreminja v tretjo dimenzijo in s tem pridobiva dinamiko. Tako je umetnici omogočeno vsakokratno dinamično sestavljanje nove celote in vodenje pozornosti gledalca z dominantno postavitvijo, ki je glede na prostor vselej docela domišljena.

Risba, podoživeta in preoblikovana, nastopa v črni, najbolj elementarni barvi, kot odmev pa jo podpirajo monokromne zemeljske barve. Barva je pri njenem slikarstvu nosilka globljih pomenskih vzgibov. Ti notranji vzgibi niso nekaj naključnega, impulzivnega, temveč skrbno načrtovane in premišljene poteze, v katerih se skrivajo neulovljiva doživetja človeške biti. Za slikarko so linije kot ljudje, vsaka je drugačna, vsaka s svojim značajem in druženjem: ljudi ne more spreminjati, lahko pa to naredi s svojimi linijami, v lastnem likovnem nagovoru. S precizno domišljeno in izpeljano simboliko ter pomeni lastnega čustvovanja beleži primarno, naravno in duhovno v umetnosti. V ustvarjalnem procesu motiv iz podzavestno zaznane narave stilizira tako, da na površini papirja zgolj nevsiljivo asociira nanj, gledalcu pa dopušča različna videnja. Prav tako mu omogoča intimna kontemplativna in meditativna stanja, s čimer doseže kar največji izrazni učinek. Čisti likovni znaki ter njihove sinergije so skladni z dogajanji v prabiti narave in človekove duševnosti ter postanejo – sublimirani v avtorsko prepoznavno poetiko linij – na novo vizualizirani psihogram izjemno senzibilne slikarke. Njene umetnine učinkujejo kot zenovska meditacija, ki v upočasnitvi umirja in omogoča globlje uvide v smiselnost našega obstoja in početja. Ko je lahko vakuumska tišina okoli nas glasnejša od zvoka in je popolna tema, v katero padamo, morda lahko svetlejša od luči.

V polju slikarkinega raziskovanja se jasníjo njena doživetja in spomini, ki jih transformira v kombinacije materiala, svetlobe, risbe in barve. S kontemplativno risbo je v teh serijah linij ustvarila subtilno podobo minimalizma, skoncentriranega v sublimno podobo perfekcije. Prefinjeno tanka črta. Z vso prosojno svetlobo se na prosojni foliji, ki ustvarja vtis fluidne materije (neke vrste antimaterije), razodeva v polni liniji, drsajoče polzeči med valovi nespremenljive tišine, centimeter za centimetrom, in se z neprekinjeno linijo spreminja v čarobno iluzijo. Tako slika Milena Gregorčič linije na prosojni foliji, nosilcu podobe, ki je tudi po formatu dolga linija, saj ustvarja nove odseve in sence, zanimive kontraste in gibanje v prostoru. Slikovni nosilec avtorica nato še enkrat razdeli s črto, ki sega od roba do roba slikovnega polja. Zadnje serije slik na zvitkih predstavljajo vse – od preprostega vlečenja linij, njihove debeline, zgostitve in vibracij, ki so kot dnevniški zapis umetničinih razpoloženj, do vse kompleksnejših variacij, prekrivajočih se linijskih tkanj, plastenj in rastrov kapilarno tankih črt, ki rojevajo nove podobe in oblike. Oblika transparentnih zvitkov resda spominja na egipčanske in srednjeveške zvitke, morda celo na stare fotografske filme ali filmske trakove, zaradi česar jih lahko slikarka po trenutnem vzgibu vselej drugače umešča v različne razstavne prostore. Njihovo vsebino na ta način ponuja v vsakokrat (navidezno) drugačna branja. Sledi modernističnemu jeziku, v katerem se vrača k notranji naravi in abstrahiranju.

Gledalčevemu pogledu se presojna belina nosilca podob kaže kot zaslon, na katerega se lovijo gestualni zapisi, linije in sence, ki sestavljajo nepredvidljive kompozicijske sheme, svojevrstne svetlobne zapise, ki jih neprestano spreminjajoči se kót osvetlitve sproti briše in hkrati ustvarja nova zaznavna razmerja. S svojimi deli slikarka ničesar ne kritizira, saj sprejema svet takšen, kakršen je, pri čemer pazi, da ohranja mir v sebi, išče tišino, praznino in notranjo zazrtost. Kot da bi bilo izpisovanje vseh teh linij potrebno le za to, da bi zapolnilo praznine, ki so desetletja zevale v njenih zahtevah do same sebe. Vanjo se je pritihotapilo zavedanje lastne moči in preplavila jo je mešanica občutkov čistosti, kakršen se rodi ob srečanju s spoznanjem lastne minljivosti.

Linije in transparence II., akril na prosojni foliji, 2016, 54 x 1063 cm

Epilog. Ustvarjanje Milene Gregorčič temelji na risbi, svoje iskanje snuje na odsevu narave, ki neposredno ustreza njeni osebni izkušnji. Linije lahko asociirajo na valovanja morja, rek, let ptic, zibanje cvetov v vetru in zibanje ptic na gladini morja ali pa prepletajoče se mimobežnice poosebljajo ljudi, njihovo edinstvenost, usodnost, minljivost. S svojimi pristopi je slikarka, ki jo v ustvarjalnem procesu vodijo in usmerjajo skrajno osebna občutenja, izkazala umetniško osebnost in z nizom simboličnih konotacij močno sugestivnost. Njena čustveno obarvana ustvarjalnost nima samo tradicionalne, temveč širšo, trajno vsebino.

Tatjana Pregl

Kobe

* Ciril Zlobec: Samo ta dan imam, Prešernova družba, Ljubljana, 2000, stran 14, prva kitica pesmi Velika praznina (ob srečanju s teorijo o valovanju Velike praznine kot prapočela vesolja in življenja)

Intimate Space

Everyone’s life – and that has always been the case – is bookended by two milestones: the first one at the beginning of our path, when we are born, and the second one at the end, when we leave this world behind. And during this time, between the beginning and the end, we proceed through seven ages, as William Shakespeare, among others, wrote in his play As You Like It. In his or her evolutionary circle, every person enters life from out of nowhere (from the dark interior of the body of one’s mother) and embarks on his or her unique way, which he or she braves with all the ups and downs. With luck, one lives through all seven ages. It seems that life has been good to Milena Gregorčič, who has had a life full of creative spirit, which shines through in this vigorous exhibition that coincides with a milestone in her life. Her visual work shows that she remains in her mature years a powerhouse of inspiration, intuition, and wisdom borne out of experience and knowledge.

All the stages of the artist’s creative path provide insight into her radical intimacy, her thoughts, ideas, positions, and personal views on issues that interest her and that are expressed in her creative vocabulary. For her, each of her artistic creations eventually becomes an intimate universe based on a dialogue between visible or concealed artistic elements. From the start, her diverse yet systematic body of work has been underpinned by drawing. She has created impressive series of drawings of unusual shapes and formats in which she explores the meaning of the line as the most basic, essential component of a drawing, a medium that, based on the experience of minimalist, analytical, and conceptual practices, liberated itself from illusionism in late modernism and became established as an independent element of artistic expression. Every time she creates and designs a drawing, she is guided by a conscious decision as to the direction, density, and intertwining of lines; at the same time, the repetitive act of drawing lines and her work ethic make apparent the spiritual and meditative dimensions of such action.

She entered the Slovenian art scene in the early 1970s with a series of lithographs entitled Variants of the Torso. As a graphic designer, she produced several series of postage stamps in the 1990s, even as she dedicated herself to painting. In the early 1980s she created the series Transparent Puzzles, an innovative approach that combined watercolour and drawing on transparent paper. She did a study of transparent puzzles, concertina-folded pieces, and meshes on transparent paper, sandwiching images of pure geometric lines on transparent watercolours such that they were visible from both sides, each one different. Soon thereafter, in the mid 1980s, she gave sculpture a try, immediately putting her versatility on display with the fired-clay series Wavelings. In the 1990s series Memories she ventured into the world of serigraphy, which she supplemented with lace. At the end of the 1990s, in the series Rustling of Waves, she used acrylic on transparent paper in her exploration of mood created with light and colour, a direction she continued on canvas in the series Undulation. The modernist language of abstract and airy compositions in the 2012 series of paintings Lights, which vibrate in an attractive interplay of strong and gentle colours, contains a world of memories and meditative landscapes. The spatial presentation of the paintings Lines and Transparencies, showcased several times since 2014, is further proof of the painter’s carefully constructed concept of placement in a specific exhibition space and, notwithstanding the selected base of

Time – a pulsating Great Nothing, the origin of everything that ever was, that is, that will be, under her, over her the sky open into eternity: Chaos, History.*

transparent foil or canvas, her idiosyncratic expression, which uses lines as an elementary artistic tool. Elongated painted surfaces several metres long and hovering in space (Lines of Space, 2018) meditatively blend muted light, fragile transparency, and lines directed into infinity. All these images, which Milena Gregorčič keeps building on with her distinctly associative visual language, are constructed from constantly fleeting full and transparent lines, which she paints on a transparent medium, most often on a long strip. By folding the strip and having it suspended in space, the transparent medium extends the shape of the image from a two-dimensional visual field into the third dimension, thus adding to its dynamics. In this way, the artist gets to dynamically compose a new whole as she guides the spectator’s attention with a dominant display, each exhibition being uniquely adapted to the exhibition space.

Drawing, reimagined and reshaped, appears in black, the most elementary colour, supported by monochromatic earthen colours as an echo. In her painting, colour is a bearer of deeper inner meanings. They are not accidental or impulsive, rather, they are carefully planned and considered moves in which the elusive experiences of a human being are captured. For this painter, lines are like humans, each one is different, each with its own personality and association: she cannot change people, but she can do that with her lines, in her own artistic expression. With carefully construed and executed symbolism and the meanings of her emotions, she records the primary, the natural, and the spiritual in art. In the course of her creative process, she stylises the motif from subconsciously detected nature by merely providing a gentle association to it on paper while giving the spectator the opportunity to indulge in a variety of interpretations. She also allows the spectator to enter intimately contemplative and meditative states, which maximises the expressive effect of the works. The pure signs and their synergies are in harmony with the quintessence of nature and the human psyche; they become – sublimated in a uniquely recognisable poetic of lines – a newly visualised psychogram of an exceptionally attentive painter. Her artworks come across as a zen meditation, which has a calming affect by virtue of slowing us down and allows deeper insight into the sensibility of our existence and actions. When the silence of the vacuum around us is louder than sound, and the complete darkness into which we are plunging may be brighter than light.

In the field that the artist explores, her experiences and memories take shape, and she transforms them with a combination of material, light, drawing, and colour. Using contemplative drawing, with these series of lines she creates a subtle image of minimalism, concentrated in a sublime image of perfection. With all the transparent light, a sophisticated thin line reveals itself on transparent foil – which creates the impression of fluid matter (a sort of antimatter) – as a full line, softly gliding between the waves of unchangeable silence, centimetre by centimetre, turning as an unbroken line into a magical illusion. This is how Milena Gregorčič paints lines on transparent paper, a bearer of images that is itself a long line that creates new reflections and shadows, interesting contrasts, and movement in space. The painter then divides this medium once more with a line from edge to edge of the visual field. The most recent series of paintings on scrolls represent everything – from the simple drawing of lines, their thickening and vibrations, which are like diaries of the artist’s moods, to more complex variations, overlapping weavings of lines, layers

and rasters of lines as thin as capillaries that breed new images and shapes. The shape of the transparent scrolls may indeed be reminiscent of Egyptian or medieval scrolls, perhaps even old photographic film and film reels, which is why the painter can place them in specific exhibition spaces differently as she pleases, on the spur of the moment. By doing so, she always offers a (seemingly) new way of interpreting them. She adheres to a modernist language as she returns to her inner nature and abstraction.

To the spectator, the transparent white of the medium comes across as a screen that captures the gestural records, lines, and shades that form the unpredictable compositional schemata, unique records of light that the ever-changing angle of illumination erases over and over again, while at the same time creating new perceptual relationships. The painter does not criticise anything with her works; she accepts the world as is, mindful to preserve her inner peace in her quest for silence, voidness, and selfreflection. It is as if the recording of all these lines is necessary merely to fill the voids that for decades gaped due to her demands on herself.

Linije in transparence III., akril na prosojni foliji, 2016, 54 x 590 cm

An awareness of her own power has crept up on her and she has been inundated by a mixture of emotions with the kind of purity that is born when one realises one’s own ephemerality.

Epilogue. Milena Gregorčič’s art is based on drawing; she undertakes her quest upon reflection on nature that directly conforms with her personal experience. The lines may invoke the waves of the sea and rivers, the flight of birds, the lulling of flowers in the wind, and the wallowing of birds on the surface of the sea; the interlacing skew lines may also personify people, their uniqueness, fatefulness, and ephemerality. The painter, who is guided in her artistic process by radically personal feelings, expresses through her approaches her artistic personality; she displays strong suggestiveness through the range of her symbolic connotations. Her emotionally coloured creativity is not just traditional, it has a broader, more permanent meaning.

Tatjana Pregl Kobe

*Ciril Zlobec: I Have Only This Day. Prešernova družba, Ljubljana, 2000, p 14. This is the first stanza of the poem Great Nothing (written when he came across the theory concerning the waves of the Great Nothing being the origin of space and life).

Linije in transparence VI., akril na prosojni foliji, 2017, 54 x 330 cm

Linije in transparence A, akril na prosojni foliji, 2016, 54 x 54 cm

Linije in transparence XII., akril na prosojni foliji, 2019, 54 x 460 cm

Linije in transparence IV., akril na prosojni foliji, 2016, 54 x 520 cm

Linije in transparence C, akril na prosojni foliji, 2016, 54 x 54 cm

Linije in transparence XV., akril na prosojni foliji, 2020, 54 x 290 cm

Linije in transparence III., akril na prosojni foliji, 2016, 54 x 590 cm

Linije in transparence VI., akril na prosojni foliji, 2017, 54 x 330 cm

Linije in transparence MG, akril na prosojni foliji, 2014, 54 x 1455,2 cm

Linije in transparence MG, akril na prosojni foliji, 2014, 54 x 1455,2 cm

Linije in transparence II., akril na prosojni foliji, 2016, 54 x 1063 cm

Foto: Lojze Kalinšek

Rodila se je 14. aprila 1952 v Ljubljani. Obiskovala je Šolo za oblikovanje v Ljubljani, kjer je maturirala na oddelku za grafiko. Študij je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani na oddelku za slikarstvo, kjer je leta 1976 diplomirala. Tam je tudi nadaljevala podiplomski študij na oddelku za grafiko in magistrirala leta 1978. Je slikarka, grafičarka in oblikovalka, kar potrjujejo mnoge razstave, različna oblikovanja od celostnih grafičnih podob, dekanskih verig, knjižnih oprem do slovenskih poštnih znamk. Oblikovala je številne publikacije, koledarje, plakate, vabila, načrtovala postavitve prireditev, poslikave vlakov, označevanja poslopij itn. Svoja dela je predstavila na 80 samostojnih in na čez 500 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela 26 nacionalnih ter mednarodnih nagrad in priznanj. Od leta 1976 je članica Društva likovnih umetnikov Ljubljana v Zvezi društev likovnih umetnikov Slovenije. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Osebne razstave – izbor

Milena Gregorčič

Born 14 April 1952 in Ljubljana, Milena Gregorčič attended the Ljubljana Secondary School of Design, graduating from the design department. She continued her studies at the Academy of Fine Arts and Design in Ljubljana. After gaining her bachelor’s degree in 1976, she continued her studies at the design department and was awarded a master’s degree in 1978. She is a widely exhibited painter and graphic artist, and a prolific designer of corporate images, university chains of office, books and other publications, Slovenian postage stamps, calendars, posters, and invitations. She has also produced event designs, train liveries, and signage. Her works have been exhibited in 80 solo and over 500 group exhibitions in Slovenia and abroad and she has received 26 national and international awards and commendations. Since 1976 she has been a member of the Ljubljana Fine Arts Society, a part of the Slovenian Association of Fine Arts Societies. She lives and works in Ljubljana.

1979 Variante torza (grafike – barvna litografija Milena Gregorčič, plastike Lovro Inkret), Bežigrajska galerija, Ljubljana

1980 Variante torza (grafike – litografija na paus papirju Milena Gregorčič, plastike Milena Braniselj), Galerija ŠKUC, Ljubljana

1982 Prosojne sestavljenke (slike – akvarel na paus papirju) in Valovanja (žgana glina), Galerija DSLU, Ljubljana Braniselj, Gregorčič, Vrščaj, Mestna galerija Ljubljana, Ljubljana

1985 Prosojne sestavljenke (slike – akvarel na paus papirju Milena Gregorčič, plastike Milena Braniselj), Galerija TK, Trst, Italija

1992 Spomini (grafike – barvna serigrafija), Galerija Labirint, Ljubljana

1996 Spomini (grafike – barvna serigrafija), Galerija ARS, Ljubljana

1997 Spomini (grafike – barvna serigrafija), Galerija Meduza 2, Piran

2002 Dvajset let pozneje (slike, grafike Milena Gregorčič, plastike Milena Braniselj, Jože Vrščaj), Mestna galerija Ljubljana, Ljubljana

2003 Predstavitev monografske publikacije / Valovanja (akril na platnu), Stanovska dvorana, Ljubljanski grad, Ljubljana

2005 Šelest valovanja (slike – akril na paus papirju), Galerija Kresija, Ljubljana

2006 Valovanja (slike – akril na platnu, akril na paus papirju), Galerija Domžale, Domžale

2007 Šelest valovanja (slike – akril na paus papirju), Galerija ARS, Ljubljana

2008 Valovanja (slike – akril na platnu), Galerija Ivana Groharja, Loški muzej, Škofja Loka

2009 Spomini (grafike – serigrafija), Razstavišče Nikolaja Pirnata, Mestni muzej Idrija, Grad Gewerkenegg, Idrija

Valovanja (slike – akril na platnu), Galerija Kosove graščine, Gornjesavski muzej, Jesenice

2011 Valovanja (slike – akril na platnu), Galerija Jakčev dom, Dolenjski muzej, Novo mesto

2012 Svetlobe (slike – akril na platnu), Peterokotni stolp, Ljubljanski grad, Ljubljana

Valovanja (slike – akril na platnu), Galerija Šivčeva hiša, Radovljica

2014 Linije in transparence (slike – akril na prosojni foliji), Lamutov likovni salon, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

2015 Svetlobe (slike – akril na platnu), Velika galerija Ivana Varla, Kosovelov dom, Sežana

2016 Spomini (grafike – barvna serigrafija Milena Gregorčič, slike na papirju Žarko Vrezec), Mala galerija Kranj, Kranj

Linije in transparence (slike – akril na prosojni foliji), Lokarjeva galerija, Ajdovščina

2017 Linije in transparence (slike – akril na prosojni foliji, akril na platnu), Mestna galerija Piran, Obalne galerije Piran, Piran Linije in transparence (slike – akril na prosojni foliji, akril na platnu), Gradska galerija Turnac, Novi Vinodolski, Hrvaška

2018 Linije prostora (slike – akril na prosojni foliji), Bežigrajska galerija 1, Ljubljana

2019 Linije in transparence (slike na prosojni foliji Milena Gregorčič, slike na papirju Žarko Vrezec), BV Galerija, Celovec, Avstrija Linije in transparence (slike – akril na prosojni foliji), Mali likovni salon, Kulturni center Novi Sad, Novi Sad, Srbija Linije in transparence (slike – akril na prosojni foliji), Galerija ZDSLU, Ljubljana, nagrada Majskega salona

2020 Valovanja linij (akril na prosojni foliji), Galerija Velenje, Velenje

Linije in transparence (akril na prosojni foliji), Galerija Kvartirna hiša, Celje

2022 Linije in transparence (akril na prosojni foliji), Galerija Insula, Izola

Linije so kot ljudje, vsaka je drugačna (akril na prosojni foliji), Mestna galerija, Nova Gorica

Nagrade in priznanja

1972 Prva nagrada za plakat BIGO – Bienale grafičnega oblikovanja, Maribor

1980 Odkupna nagrada za grafiko na 3. bienalu Intart, Celovec, Avstrija

1981 Plaketa mesta Ljubljane za oblikovanje celostne grafične podobe ob 60-letnici železničarske stavke, Ljubljana

1983 Nagrada salona za akvarel na 5. septembrskem likovnem salonu mladih, Nikšić, Črna gora

1990

Priznanje Media Marketinga za koledar, Ljubljana

1997 Priznanje za grafiko voščilne poštne znamke na mednarodnem natečaju japonskega ministrstva za pošto in telekomunikacije, Tokio, Japonska

1998

Predlagana za nagrado Prešernovega sklada

1998 Predlagana za Župančičevo nagrado

2001 Nagrada za oblikovanje dveh poštnih znamk na temo »umetnost – Matija Jama« na natečaju Pošte Slovenije, Maribor

2004 Odkupna nagrada za akvarel na XXXIX. Mednarodnem slikarskem ex-temporu, Piran

2005 Nagrada za ilustracijo in oblikovanje poštne znamke, žiga in kuverte Petelini, Folklora – maske na natečaju Pošte Slovenije, Maribor

2006 Predlagana za Jakopičevo nagrado

2007 Nagrada za ilustracijo in oblikovanje poštne znamke, žiga in kuverte Vrbiške šjeme, Folklora – maske na natečaju Pošte Slovenije, Maribor

2007 Predlagana za Jakopičevo nagrado

2008 Nagrada za ilustracijo in oblikovanje poštne znamke, žiga in kuverte Šelma – Kostanjevica na Krki, Folklora – maske na natečaju Pošte Slovenije, Maribor

2008 Prva nagrada za sliko na ex-temporu Cinober, Idrija

2009 Nagrada za ilustracijo in oblikovanje poštne znamke, žiga in kuverte Mozirski pust, Mozirje, Folklora – maske na natečaju Pošte Slovenije, Maribor

2010 Nagrada za ilustracijo in oblikovanje poštne znamke, žiga in kuverte Godlarji, Šenčur, Folklora – maske na natečaju Pošte Slovenije, Maribor

2011 Velika odkupna nagrada strokovne žirije za sliko na XII. Ex-temporu Duplje, Duplje

2016 Nagrada za akvarel, Mini Castra 2016, Ajdovščina

2017 Predlagana za nagrado Prešernovega sklada

2017 Pohvala za izjemno umetniško vrednost v slikarstvu na prvem salonu miniaturne umetnosti Mini Art Rijeka 2017, Reka, Hrvaška

2018 Predlagana za nagrado Prešernovega sklada

2018 Diploma za akvarel, 2. mednarodni festival akvarela malega formata Mini Castra 2018, Ajdovščina

2019 Predlagana za nagrado za življenjsko delo, 8. Mednarodni festival likovnih umetnosti, Kranj

2019 Velika nagrada Majskega salona 2019: slika, Majski salon ZDSLU, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana

Skupinske razstave – izbor

- 6. Bienale uporabne grafike Brno, Brno, Češkoslovaška, 1974

- 7. Mednarodni grafični bienale Krakov, Poljska, 1978

- 13. mednarodni bienale grafike, Ljubljana, Slovenija, 1979 - 4. YU portret, Tuzla, 1979 - 3. bienale Intart, Celovec, Avstrija, 1980 / Videm, Italija, 1980 - Mednarodni festival Impact Art '80, Kjoto, Japonska, 1980 - 8. Mednarodni grafični bienale '80, Krakov, Poljska, 1980

- 4. trienale sodobne jugoslovanske grafike, Bitola, 1981

- 2. mednarodni trienale risbe, Vroclav, Poljska, 1982

- 7. Britanski mednarodni grafični bienale, Bradford, Anglija, 1982

- International mail art exhibition of visual message '82, Seul, Koreja, 1982

- Mednarodna razstava risb '83, Seul, Koreja, 1983

- Mladi slovenski slikarji, kiparji in grafiki, Ljubljana, 1983 / Novi Sad, 1983 - 3. BAJ – Bienale akvarela Jugoslavije '83, Karlovac, 1983

- 5. trienale jugoslovanske keramike, Beograd, Jugoslavija, 1983

- V. septembrski salon mladih, Nikšić, Jugoslavija, 1983

- Trienale jugoslovanske keramike, Subotica, 1983

- Mladi slovenski slikarji, kiparji in grafiki, Beljak, Avstrija, 1983

- C.I.A.C. Le Salon des Nations a Paris, Pariz, Francija, 1984

- Likovni salon 13. november Cetinje '84, Cetinje, Jugoslavija, 1984

- 5. trienale sodobne jugoslovanske grafike, Bitola, 1984

- 4. Homage Etruščanom, Brescia, Italija, 1985

- 3. Mednarodni trienale risbe, Nürnberg, Nemčija, 1986 / Linz, Avstrija, 1986

- KIS '85, Kunsan, Koreja, 1985

- EIMAS 86, Etadžima – Hirošima, Japonska, 1986

- 20. mednarodni grafični bienale Ljubljana 1993, Ljubljana, Slovenija, 1993

- 1. Mednarodni bienale grafike Maastricht, Maastricht, Nizozemska, 1993

- 1. Mednarodni trienale grafike, Bitola, Makedonija, 1994

- 8. Mednarodni grafični bienale Varna '95, Bolgarija, 1995

- Grafični trienale '94 Krakov – Nürnberg, ConsumentART '95, Nürnberg, Nemčija, 1995

- 3. Praha graphic, Praga, Češka, 1997

- 3. Egiptovski mednarodni grafični trienale, Giza, Egipt, 1999

- Medlemsnyt, Frederiksværk, Danska, 2001

- 4. Mednarodni grafični trienale Forms Vilnius 2001, Vilna, Litva, 2001

- ©MGLC & Artists, Ljubljana, Slovenija, 2001

- 4. Egiptovski grafični trienale, Kairo, Egipt, 2003

- Keramika v Sloveniji 1964–2004, Ljubljana, 2004

- 26. Mini print internacional de Cadaqués, Španija, 2006 / Vzhodni Sussex, Anglija, 2006 / Bages, Francija, 2006

- 27. Mini print internacional de Cadaqués, Cadaqués, Španija, 2007

- Risba/Drawing, Ljubljana, 2007

- Slika/Painting, Ljubljana, 2008

- Risba na Slovenskem II., Ljubljana, 2009

- Ex-libris, Ljubljanski grad, Ljubljana, 2010

- Mediteran 2010, 2. Mednarodni bienale slikarjev in kiparjev, Split, Hrvaška, 2010

- Risba v Sloveniji II 1940–2009, Zagreb, Hrvaška, 2010

- 1. Mednarodni bienale akvarela, Beograd, Srbija, 2010

- 2. Mednarodni bienale akvarela Galerije A, Beograd, Srbija, 2012

- Janusz Korczak, New York, ZDA, 2012

- Nie wolno zostawiać świata takim, jakim jest (Ne pustite sveta takšnega, kakršen je), Krakov, Poljska, 2012

- Do not leave the world as it is (Ne pustite sveta takšnega, kakršen je), Stockholm, Švedska, 2013

- 50 let Mestne galerije v Ljubljani, Ljubljana, 2013

- Ret til at være barn (Pravica biti otrok), Hillerød, Danska, 2013

- Umetniki za Karitas, Bruselj, Belgija, 2013 / Rim, Italija, 2014

- Mednarodna razstava Minijatura, Zaprešić, Hrvaška, 2014, 2017 / Beograd, Srbija, 2014

- Castra, Mednarodni bienale akvarela, Ajdovščina, 2015, 2017, 2019

- Mini Castra, akvarel malega formata, Ajdovščina, 2016, 2018, 2022

- Mednarodni bienale del na papirju, Prijedor, Bosna, 2016, 2018, 2020, 2022

- Prvi salon miniaturne umetnosti Mini art Rijeka, Reka, Hrvaška, 2017, 2018

- Majski salon ZDSLU 2019: slika, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana, 2019

- Covimetry, Ostrowiec Świętokrzyski, Poljska, 2020 / New Haven, Connecticut, USA, 2021

Naslovnica: Linije in transparence XII., akril na prosojni foliji, 2019, 54 x 460 cm MESTNA

Razstavo in izid kataloga je finančno omogočila / The exhibition and catalogue have been financially supported by:

Katalog izdal/Catalogue issued by: Kulturni dom Nova Gorica (Zanj/Represented by: Pavla Jarc) - Urednica/Editor: Pavla Jarc - Avtor besedila/Texts written by: Tatjana Pregl Kobe - Prevod/Translation: Sebastijan R. Maček - Oblikovanje in prelom/ Catalogue design & DTP: Vid Simoniti - Tisk/Print: Tiskarna Present d.o.o. - Kraj izida/Place of publication: Nova Gorica - Leto izida/Publication year: 2022 - Naklada/Nr. of copies: 300

OBČINA NOVA GORICA

MESTNA GALERIJA NOVA GORICA

Trg Edvarda Kardelja 5 SI 5000 Nova Gorica

T: 05 335 40 15 E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si W: www.kulturnidom-ng.si

FB: https://www.facebook.com/groups/Mestna.galerija.Nova.Gorica/

URNIK:

od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure Ob sobotah od 9. do 12. ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto.