umetnosti in znanosti. Uvod v grafični zvok

SONICA

www.sonica.si

SONICA je festival s poudarkom na umetniških izrazih, ki združujejo glasbo in zvok z drugimi umetniškimi formami. Osnovana je kot začasni laboratorij, ki s pomočjo produkcijskih rezidenc, razstav, performansov in intervencij v javnem prostoru pretresa letno temo. Festivalski teden se odvija v zadnjem tednu septembra ter koncertne, performativne in izobraževalne dogodke umešča vsak dan v druge prostore in vzpostavlja nova prizorišča. Sonica kontinuirano poteka od leta 2009 in se osredotoča na najprepoznavnejša imena tuje in domače sodobne elektronske, eksperimentalne in elektroakustične glasbe. Glasbene vsebine povezuje in jih sooča z različnimi mediji ter formati, umešča jih v nove prostore, jih sopostavlja z različnimi diskurzi; predstavlja jih v obliki produkcij, razstav, intervencij v javnem prostoru, gostovanj v neobičajnih prostorih, s pogovori, delavnicami in različnimi vsebinskimi zastavki. Na tem razvejanem področju ustvarjalnosti tudi edina išče tematske rdeče niti, ki povezujejo različna z zvokom povezana ustvarjanja. V preteklosti so se na SONICI med drugim predstavili Clark, Tim Hecker, Fennesz in Lillevan, Herman Kolgen, Burnt Friedman, ATOMtm, Roly Porter, Plaid, Actress, Aisha Devi; med slovenskimi avtorji pa Random Logic, Warrego Valles, Octex, Zergon, Robertina Šebjanič, Vesna Krebš, Saša Spačal idr. Poleg festivala pod okriljem SONICE potekajo tudi tri koncertne serije: SONICA Series, SONICA Classics (na presečišču sodobne klasične glasbe in elektronike) ter serija mednarodnih gostovanj SONICA X, ki je doslej potekala v Londonu, Berlinu, Benetkah, Beogradu, Parizu, Baltimoru idr. SONICA je članica Platforme Shape, ki združuje 16 sorodnih evropskih festivalov in je namenjena promociji manj uveljavljenih umetnikov na heterogenem področju zvočnega ustvarjanja. Prav tako je članica evropske festivalske mreže ICAS – International Cities of Advanced Sound.

Martin Bricelj Baraga: Lumitronom

Kinetična svetlobna instalacija

Lumitronom je del serije Metronomi, s katero Martin Bricelj Baraga razvija modularne instalacije za javni prostor, ki delujejo po principu perpetuum mobila in transformacije energije. V kombinacijah z naravnimi elementi, kot so svetloba, zrak in voda, preizkuša možnosti neskočnega gibanja v repetitivnih vzorcih. Eksperimentalna dela, ki jih navdihuje repetitivnost metronoma, evocirajo naravne sile kot vir energije, ki jo je s sodobno tehnologijo moč pretvarjati v različne oblike. Meditativna kinetična instalacija Lumitronome kot primarni vir energije izrablja sončno energijo in jo pretvarja v gibajoče svetlobno telo. Lumitronom, ki je bil ustvarjen v sodelovanju s pariškim arhitekturnim kolektivom Bellastock, je zgrajen iz

Foto: Iztok Medja

zavrženih materialov in je tako primer ponovne uporabe odpadnega materiala. Rezultat je poetična ambientalna postavitev, ki gledalca prevzame s svojevrstnimi ritmičnimi sekvencami, ki spominjajo na jato ptic ali šelestenje listja.

Martin Bricelj Baraga je intermedijski umetnik in kurator. Njegova dela in skulpture raziskujejo relacije med prostori, okoljem, naravo, tehnologijo in ljudmi. Njegove instalacije in intervencije so pogosto postavljene v neobičajne urbane kontekste ali naravna okolja. Je avtor interaktivnih del, ki temeljijo na ustvarjanju novih situacij v javnem prostoru, koncepta, ki ga sam razume zelo široko in obsega tako dejanske prostore v mestu ali naravi kot tudi virtualne svetove. V svojih delih postavlja čas kot ključni element in sestavino, saj so njegova dela pogosto zasidrana v času in procesualna. Materializacija dela je pogosto zgolj sprožilec, ki vzpostavlja projekt, ki se potem razvija v interakciji z njegovimi uporabniki. Za svoja dela je prejel več mednarodnih nagrad, med njimi nagrade festivala Glow, medijskega bienala Wro, Europrix Multimedia Award, Memefest, Baltimore Magazine itd. Je direktor MoTA – Muzeja tranzitornih umetnosti, ustanovitelj Festivala SONICA ter član raziskovalno-umetniške skupine Nonument Group.

www.baraga.net

Simina Oprescu: Ludus

Video: 5’28", zvočna kompozicija, risbe, 2020

Ludus je poskus uporabe igre kot načina raziskovanja, kako lahko forma spreminja zvok in narekuje ritem. Pravila, ki drugače le diktirajo igro, tu ustvarjajo naključno in nepredvidljivo gibanje zvoka v prostoru. Lepota igre je prav v njenih protislovjih: pravila zarisujejo obliko in skrivnost prepleta njeno jedro. Igra je kot skrivnost tistih, ki se igrajo; znotraj nje zakoni in navade navadnega sveta ne veljajo. "Arhaičen človek je vedel, da je glasba igra – skrivna sila, ki je zmožna prebujati naše emocije. Šele mnogo pozneje je ta postala pomemben del življenja, ki ga odslikava, na kratko, umetnost v našem pomenu besede." (Johan Huizinga – Homo Ludens)

Simina Oprescu je skladateljica, video in intermedijska umetnica iz Bukarešte. Njena osebna zanimanja in prepletenost dveh izobrazb (Oddelek za fotografijo in dinamične medije na Nacionalni umetniški univerzi v Bukarešti, Romunija, in Oddelek za akuzmatično skladanje na Kraljevem konservatoriju v Monsu, Belgija) so močno vidna v njenem delu, ki temelji na zvoku in kompoziciji, a je zgrajeno okoli vizualno usmerjenih konceptov. S preizpraševanjem uporabe globine ozadja kot sredstva za preoblikovanje naše lastne percepcije okolja in gibanja ter z raziskovanjem zvoka kot izraznega sredstva v vizualnem in nevizualnem prostoru Simina Oprescu analizira obojestransko opolnomočenje negibljivih in gibljivih podob.