3 minute read
Pisanje kot orodje užitka in preživetja za trans osebe
Živjo, Teo, ali se nam lahko, prosim, predstaviš?
Advertisement
Sem umetnik_ca iz Helsinkov, trenutno pa se ukvarjam predvsem s fantazijsko književnostjo in utelešenjem literarnih praks, ki jih pretvorim v performense. Trenutno me najbolj zanimata glas in fantazijska književnost kot metodi ustvarjanja bodočih, futurističnih teles. Poleg tega vodim delavnice za druge nebinarne, trans in kvir osebe, na katerih lahko s pomočjo kreativnega pisanja gradijo svoja telesa, resničnosti in svetove.
Nam lahko poveš več o svojem odnosu do fantazijske in fantastične literature?
Fantastične literature ne uporabljam kot žanra (na primer grozljivke ali znanstvene fantastike), ampak prej kot orodje, ki nam lahko pomaga ubesediti svetove in like, kjer bi radi živele_i ali kot kateri bi radi živele_i. Na ta način pisanje deluje kot ustvarjanje vzporedne realnosti. Zanima me, kako pisanje in utelešanje takšnih likov vpliva na in spremeni naše telesne izkušnje in na telesa sama.
Kako pa konkretno povežeš pisanje s telesi? Kakšne metode uporabljaš pri tem?
Svoje delavnice ponavadi začnem z nalogo, kjer morajo udeleženke_ci pol ure pisati o svetu, v katerem bi si želele_i živeti, in pogosto že na podlagi tega preprostega navodila nastanejo izjemna besedila. Morda se zdi enostavno, a pripadnice_ki manjšin se pogosto težko predstavljamo svet, ki našega obstoja ne postavlja pod vprašaj. Takšne domišljijske vaje so lahko izjemna metoda opolnomočenja.
Zadnje čase z ljudmi pišem tudi like. Skupaj ustvarimo like in v nadaljevanju ne pišemo o likih, ampak kot liki, na primer v prvi osebi o izkušnjah, ki bi si jih želele_i v telesu tega lika.
Rad_a pišem tudi o telesnih občutkih. Pri tej metodi se začne z opisovanjem telesne zaznave, morda dela telesa in si v nadaljevanju izmisli nove dele in značilnosti svojega telesa. Na ta način svoje telo uporabiš kot osnovo in na njegovem temelju zgradiš lik, ki je ali različica tvojega telesa ali pa povsem ločena oseba.
Meni osebno so takšne vaje pomagale razumeti in izraziti lasten spol, dojemanje telesa in želje glede njega. Je del mojega osebnega procesa tranzicije in upam, da lahko nekaj podobnega ponudim tudi drugim. Prav tako pa ni nujno, da gre za transspolno prehanjanje, ta metoda lahko pomaga tudi pri bolečini, travmi in drugih težavah s telesom.
Kako pa besedila in telesa uporabljaš v performensih?
Do sedaj sem na podlagi te vrste pisanja izvedla_el štiri performense, dva izmed katerih sta bila skupinska in sta delovala nekako po principu zbora: kot zaključek delavnice, ki sem jo vodil_a, so udeleženke_ci posnele_i odlomke iz svojih besedil, ki smo jih nato sočasno predvajale_i kot del razstave. To je ustvarilo polifonijo glasov, kjer so se obiskovalke_ci lahko približale_i posameznemu zvočniku in prisluhnile_i eni pripovedi ali pa užile mešanico vseh glasov in besed hkrati.
Podoben pristop smo uporabile_i na še enem performensu, kjer je govoreč zbor enajstih ljudi na odru eno uro bral besedila, ki so pred tem nastala na delavnici. Nekatere besede so brali v en glas, nekatere drug_a čez drugega_o, tako da je občinstvo ujelo samo utrinke iz njihovih domišljijskih pokrajin.
V najnovejšem performensu pa nastopam samo jaz. Spet gre za govorjeni performens, v njem pa govorim kot trije različni izmišljeni brezspolni ali večspolni liki, ki so se zapletli v poliamorno razmerje.
Ali telo narekuje besedilo ali besedilo narekuje telo? Kako bi opredelil_a njuno medsebojno razmerje?
Gre za igro, za igranje … V središču pa je vsekakor užitek. Zanimivo je, da do sedaj užitka sploh še nisem omenil_a, saj gre za središčno temo mojega dela - verjetno zato, ker je kvir užitek pogosto skrit in zatrt. Če pišeš, na primer “Na stegnih žutim modro sluz, topla in prijetna je” ali kaj podobnega, kar izhaja iz čistega masturbatornega užitka – kar sam_a pogosto prakticiram in k temu spodbujam tudi druge – je težko določiti, iz česa izhaja užitek. Ali se začne s pisanjem ali s tvojim telesom? S telesi tvojih spolnih partnerk_jev? Mislim, da je nemogoče določiti, kaj narekuje kaj, saj pisateljičino_jevo pisanje in telo nista v hierarhičnem odnosu.