Kome ma le Meava’ai
“E keige a le leo ma mea uma ae le keige ai la’u moko”
E fetaui lava le tu’u atu o le mea va’ai a le tama o Kome i le isi nu’u o A’ana, ae pasasa loa i lalo ma le tua o le isi mafine ma fa’ataitao. Ae va’ai atu le tama, ua fa’apatu i loga le ulu o leisi mafine lea na pomua le auvae o lea ua fa’ataitaio. Na fa’ato’a te’i lava le tama ina ua fa’alogo atu, ae fa’apea loa le tala a lea e tau fa’apatu i luga le ulu. “E a la ia e eseese lava a ea, e fai fai lava le fia malo, ae a o’o loa iga ou ku i lo’u kofi, ia ga pau a lega o le mea e maua. Fai aku fo’i se e keige a le leo ia ma mea uma o lo’u kigo, ae o la’u moko e le keige e!” O le mea ua tupu, ai sa feupua’i le mafine lea ua fa’ataitao, ma le mala lea fa’apea a Kome ai o se mafine, e mafua i le fai so’o e le mafine lea o tala o si mala ma lalau lona fia teine, aua e fai lava ma galoma mai i ai le to’alua o le mafine lea e eva ma le mala i lona faleoloa. Ia lega la, ua kumu loa le fua, fa’aali loa maso o le keige, papaku ai loa ma le teine. Ia va’ai oukou ga e fiafia e fa’ase’e keige, aua o oe leisi kagaka lega e soso’o lou papaku i le keige.
“Tama fa’amolemole e le taina se loto” E maua atu e le meava’ai a le tama o Kome le isi nu’u o tumutumu mai ai lava matai ma taulele’a i se tasi o fale o le nu’u. Na tu’utu’u i ai le meava’ai a le tama se’i mata’itu pe o le a le mea o tupu. Na iloa atu e le tama le tu mai i luga o le isi ali’i talavou ma lona fa’asa’esa’e mai, ma si ana fue lauu’a. na iloa ai e le tama o le taga tatau le mea o lo’o fai. Na fa’amalolosi loa fo’i sipika o le mic o le mea va’ai se’i fa’alogologo po’o ai o le a alia’e sana fa’ataio. E fa’alogo atu le tama, i le malie ma le manaia o le au fa’amalo i le o lo’o taoto. Manaia tele, ae fa’asalaese ai lava le fa’amalo a le isi ali’i talavou ma fa’pea lana tala, “se o le mea e fai i ai le loto.” na matua ata le tama ma ia manatua ai leisi taga tatau sa fai i le isi nu’u, ua fa’ataitaio le tama taoto, ona fa’apea atu lea o si ona tama, ua ta’u atu le igoa o le tama ma fai atu, onosa’i se o le mea lena e fai i ai lou loto”. Na matua tete’i le tufuga ma lona aiga ma le au tapua’i, ina ua
fa’apea mai le tama i lona tama, Ua ta’u mai le igoa o si “Uso va’ai e le se faifeau fa’ata’ita’i le toeaina ona fai mai lea, “Malie tama e le’o taina se loto faifeau lea” o lea e ta lo’u tino”. Ia e sa’o lelei si tama, aua e uma le fia fai tatau, uma fo’i ma le loto a ua toe o le fa’apoloE va’ai atu e le tama o Kome i le sauniga a le isi aulotu polo. i Samoa i le aso sa o Tama, o fai mai finauga a le faifeau ma le le isi tiaokono matua o le aulotu. “Malie lau susuga Su’a, aua le taina E mafua ona e le ‘i iloa e le aulotu o le latou aso Sa iina, ae oute le sino lava i se tagata” lea o se aso Sa o Tama, aua o Samoa e ese le latou aso Sa o Tama ma ua uma fo’i ona fa’ailoga. Ae ua tete’i i le vili atu o le failautusi o le aulotu i le po o le aso Ua toe lagona i mea fa’alogo o le meava’ai a Kome, e To’ona’i e ta’u atu, e tatau ona fai se faigameaalofa a le pei o se tagata o lo’o faufau e’e mai le itu i sisifo o le motu i Savai’i, ona toe tu’u atu fo’i lea o le meava’ai se’i aulotu o lea ua logo atu e le faifeau, o le latou sauniga i le aso Sa o le aso mo Tama. Na talia uma lava fo’i la tilofia po’o le a le mea o fa’apisapisao mai nei i Salae matafale o le aulotu, le mana’o o le faifeau, ona o lea fai. E va’ai atu e le tama, ah se o leisi fo’i potopotoga lava o lo’o molimoli atu nai tupe fa’ameaalofa e fanau o lo’o fai mai e foliga mai fo’i o se isi taga tatau. Ia e i atunu’u i fafo, ona o le aso Sa o Tama a latou ae le sa’o lava o lea fo’i o lo’o fa’agasolo le galuega a Su’a ma o Samoa. Ui i lea, na fa’atu’iese ai lava le isi taule’ale’a lona aiga, ae ua malie mai lava fo’i ma pesega a le au matua o le aulotu i le oso fa’afuase’i o lenei aso Sa o tapua’i. Na manatu loa le tama, ia o le a nofonofo ai tama. Ua fai le lotu ma fa’asolo i luga tama e molimau loa i le taga tatau lea le meava’ai ona ua matua malie i le alofa o le Atua mo latou. Ua o’o nei i le taimi o mai leo o tagata ma ua ia toe fa’alogoina ai fo’i ma le taule’ale’a matua lea ona alu lea fai mai lana tala e pese ua leva ae o lea ua toe fa’amanatu mai e le taga fa’apea. “Ouke fa’afekai lava a’u i le Akua, oga o loga tatau lea. alofa mai ia ke a’u le kama, ae maise fo’i o kama uma Se ua tau fa’agalegale moe ai lava ma le tama ona o le o le kakou auloku. Ouke fa’afekai fo’i oga o le magafmalie o pese, ma ua pei ai o s e miti fa’asolo a le tama ua fai nei, ae ua te’i lava i le va’ai atu ae vevesi mai loa agafa o le kakou kama faifeau, ua koe faia ai legei aso Sa o Kama oso fafuase’i. Ua ou le iloa la po’o le aso Sa ma le potopotoga o le taga tatau. Ma le va’ai atu o le tama, ae lele mai ma le tagata ua tamo’e saoasaoa mai o kama e mo kakou pe mo ga ia. Aua o lea ua maikau aku o lea o le a amaka ai i le aso legei ona fai le kakou i fafo aga’i atu i le malae kirikiti, a ua matua masusu lava ma tagi tautala. Na iloa atu e le tama le o atu o isi aso Sa o Kama fa’aka’ika’i. O loga uiga la o kakou, ua tagata ma tau tata’i mai i le fale o lo’o fai ai le galuega. ga o mea fa’aka’ika’i lava ia o le a alu a’i, Amege. E le’i koe kea le faifeau i le malumalu o le Atua, ae na ona Na fa’amalolosi loa fo’i sipika se’i se’u le au o le paipa, ma i loa ai, o le ali’i lea sa taoto lea ua tu i luga alu ma mane’e ane lava i luga fa’atu’ua ma le lotu. Fai mai loa, toe omai e koe avaku kou keukusi ma kou ula lole ia. le atoa i fafo. Ua tata’i mai nei ma le fa’alogo atu o le Ae va’ai oe uso e le se faifeau fa’aka’ika’i le faifeau lea. tama ua fa’apea le tala a le tama fia fai tatau pei o lo’o Ia malie ia lau susuga i le Tama o le galuega, aua ne’i fa’atoese i le tufuga ma fa’apea ana upu. “Malie lau faoa le ta i lou finagalo, ae a e alofa lava ma matua susuga Su’a aua le taina le vaega lena o lo’u nofoaga, tatalo ina ia papani lima o lau taule’ale’a matua lena ua ae oute le sino lava i se tagata.” Ua manino nei la le tama o Kome, Oh o lona uiga o le tele le fa’afia poto. Ae aua lava ne’i e toe talia sana umu e avatu, tusa lava fa’apefu o si tamaiti lea na ta, aua o le vaega sili lava pe o le a le manaia o pa’u mu ma ni palusami na te lea ona tiga o le taina o le tatau. E leitioa fo’i si ali’i a fa’apipi’i loa apa’au o lana pe’a ma lele mai ai loa i fafo avatu, aua lava ne’i e fa’aogaina leaga e ai tuia meaai na. ona o lea o le vaega tonu lava lea o si ana galuega ua o’o i ai. Ia uso onosa’i e le o seisi o lou lava loto na e ta Tuliloa Kome i le isi Lomiga............... ai, ae alu laia e poipoi malie si vaega lena, aua e sili le oono i le tiga ae leaga le oono i le mataga.
Faaleaogaina Moliaga Faasaga i le Faipule Tamaitai
U
a faaleaogaina e le faamasinoga mo Aiga (Family Court) moliaga faasaga I le tamaitai faipule tamaitai mai Savaii o Gatoloaifaana Amatag a G i d l o w, i n a u a m a e a o n a t o e teuteuina lea feeseeseaiga I le va o ia itu.
L E
16th September 2014. 12
O ia moliaga e afua mai I se feeseeseaiga I le va o le tamaitai faipule ma nisi o lona aiga, lea na ia laulauina ma lafo iai ni upu mataga I le taimi o le feeseeseaiga. Na faalia I se tusi na tuuina mai e le ofisa o leoleo, ua maea ona toe
M I T A M I T A G A
O
S A M O A
O
feiloai le tamaitai faipule ma ona tausoga lea na aafia I le feeseeseaiga. Na faalia foi, le maea ona toe aveina I tua o le tagi a le na tagi faasaga I le tamaitai faipule. Na talia e le tamaitai faamasino talosaga le itu tagi ma faaleaogaina ai lea mataupu.
A U S E T A L I A
Le Foafoa o Samoa Australia