Varcnahisa oktober13 s2

VH 05 | CENA 3,80 EUR

FINSKA kvaliteta...

FINSKA eleganca...

VAŠ KAMIN

Majhen čXGHâ NL VH LPHQXMH NDPHQ VWHDWLW MH VUFH 7XOLNLYL SHčL $NXPXOLUD WRSORWR Y QRWUDQMRVWL LQ MR SRčDVL Y REOLNL SULMHWQR VYLOQDWHJD VHYDQMD VSURwčD Y RNROLFR 3RVWRSQR VSURwčDQMH WRSORWH SRY]URčD ]QDčLOQR NURâHQMH ]UDND NL WRSORWR XčLQNRYLWR RSWLPL]LUD SR SURVWRUX 6NXSDM V SRVHEQR ]DVQRYDQR VHVWDYR YDV WDNR NDPLQL7XOLNLYL JUHMHMR wH GROJR SRWHP NR VWH âH SUHQHKDOL V NXUMHQMHP 2GOLNXMHMR VH WXGL SR VYRMHP SRVHEQR REOLNRYDQHP NXULwčX NL ]DJRWDYOMD PDMKQR SRUDER GUY LQ YLVRNH L]NRULVWNH

www.

=$67236792 ,1 352'$-$ )HOLNVEDX G R R &HORYwND FHVWD /MXEOMDQD kHQWYLG _ _ _ LQIR#WXOLNLYL VL _ 2ELwčLWH QDV Y VDORQX /RJ %RwWDQM

.si

VH Editorial

a podj‡tjaÇĄ ki so ÂœdrÂ—Ä Â‡na v s‡kÂ…iji slov‡nskih proiÂœvajal…‡v l‡s‡nih ÂœgradbÇĄ j‡ tako raÂœÂ?iĹĄljanj‡ d‡l vsakodn‡vn‡ praks‡ pri raÂœvoj— in naÂŤrtovanj— novih konstr—kÂ…ij in sist‡Â?ov hiĹĄ in ÂœgradbÇĄ ki jih pon—nj jaÂ?o inv‡stitorj‡Â? in k—p…‡Â?Ǥ o s‡ Â?‡d dr—giÂ? odraÄ a t—di v pon—dbi in gradnji pasivnih hiťǤ Pasivna hiĹĄa porabi Âœa ogr‡vanj‡ œ‡lo Â?alo ‡n‡rgij‡ǥ in si…‡r Â?anj kot Í•Í™ k hČ€Â?Í–a na l‡to Č‹oÂœiroÂ?a Âœa laÄ jo priÂ?‡rjavo Í•ÇĄÍ™ l k—riln‡ga olja na Â?Í– ogr‡van‡ stanovanjsk‡ povrĹĄin‡ na l‡toČŒÇ¤ o j‡ n‡kajkrat Â?anj kot pri ÂœgradbahÇĄ graj‡nih po tr‡n—tno v‡ljavnih pr‡dpisihÇĄ in do Í•Í” krat Â?anj kot pri v‡ini obiÂŤajno graj‡nih hiťǤ a ogr‡vanj‡ pasivn‡ hiť‡ Âœaradi dobro iÂœoliran‡ga œ—nanj‡ga ovoja in vgraj‡nih pos‡b‡j ‡n‡rg‡tsko —inkovitih ok‡n Âœadost—j‡jo pasivÇŚ ni viri toplot‡ǥ kot j‡ toplota sonÂ…a skoÂœi st‡kl‡n‡ povrĹĄin‡ǥ toplota stanoval…‡v in toplotaÇĄ ki jo oddajajo raÂœliÂŤn‡ naprav‡ v hiĹĄiǤ

Pasivna hiĹĄa – posledica direktive in zahtev kupcev Pri gradnji hiĹĄ v prihodnosti bo odgovornost do okolja in varovanja naravnih virov ‡d‡n od klj—nih d‡javnikovÇĄ ki jih bodo inv‡stitorji in naÂŤrtovalÂ…i Âœgradb Â?orali —poĹĄt‡vatiǤ ‡Â?— sl‡di t—di ‡vropska ÂœakonodajaÇĄ ki v n‡ tako oddalj‡ni prihodnosti v l‡t— ͖͔͖͕ v dir‡ktivi o ‡n‡rg‡tski varÂŤnosti stavb pr‡dvid‡vaÇĄ da bo Â?orala biti vsaka novoÂœgraj‡na Âœgradba Ç˝skoraj ni‡n‡rgijskaÇź kar Âœad‡va ogr‡vanj‡Ǥ tavb‡ bodo lahko iÂœkaÂœoval‡ saÂ?o potr‡bo po pr‡ostali ‡n‡rgijiÇĄ ki pa bo Â?orala biti v glavn‡Â? pridoblj‡na iÂœ obnovljivih virov ‡n‡rÇŚ gij‡Ǥ a podroÂŤj— stavb s‡ porabi Í—Í” odstotkov priÂ?arn‡ ‡n‡rgij‡ po dr—gi strani pa Âœgradb‡ povÂœroÂŤajo v‡ kot ͔͘ odstotkov ‡Â?isij Í– Âœato j‡ iÂœboljĹĄanj‡ ‡n‡rg‡tsk‡ —inkovitosti Âœgradb ‡d‡n od klj—nih Â…ilj‡v v prograÂ?ih ÂœaĹĄÂŤit‡ podn‡bjaǤ Â?‡j‡ni ‡n‡rg‡tski r‡s—rsi t‡r priÂœad‡vanja oÂœiroÂ?a obv‡œa po ÂœniÄ Â‡vanj— iÂœp—stov Í– pa posl‡nj diÂŤno nar‡k—j‡jo nov‡ Âœaht‡v‡ in pravila pri gradnji ÂœgradbǤ ‡s‡na Â?ontaÄ na gradnja pon—ja konkr‡tn‡ odgovor‡ in r‡ťitv‡ na ta vpraĹĄanja in Âœaht‡v‡Ǥ

6

a prij‡tno kliÂ?o v prostor— pa poskrbi pr‡œra‡valna naprava Âœ vgraj‡niÂ? iÂœÂ?‡nj‡val…‡Â? toplot‡Ǥ Pasivna hiĹĄa n‡ potr‡b—j‡ klasiÂŤÇŚ nih sist‡Â?ov …‡ntraln‡ga ogr‡vanjaǤ ‡v‡da pa j‡ pogoj Âœa pasivno hiĹĄo t—di priÂ?‡rna sonÂŤna l‡ga in pravilna —sÂ?‡rj‡nost st‡kl‡nih povrĹĄinǤ vgradnjo sonÂŤnih kol‡ktorj‡v ali ˆotovoltaiÂŤnih pan‡lov Âœa pridoÇŚ bivanj‡ ‡l‡ktriÂŤn‡ ‡n‡rgij‡ pa taka hiĹĄa postan‡ pl—s ‡n‡rgijskaÇĄ saj proiÂœv‡d‡ v‡ ‡n‡rgij‡ǥ kot j‡ porabiǤ ‡s‡na okvirna konstr—kÂ…ija Âœ iÂœolaÂ…ijskiÂ? polniloÂ? n—di odliÂŤno osnovo Âœa naÂŤrtovanj‡ in gradnjo pasivnih hiťǤ ‡s kot obnovljiv naravni gradb‡ni Â?at‡rial pa v priÂ?‡rjavi Âœ dr—giÂ?i gradb‡niÂ?i Â?aÇŚ t‡riali prisp‡va ť‡ k niÂœk‡Â?— ogljiÂŤn‡Â?— odtis— v Ä ivlj‡njsk‡Â? Â…ikl— pasivn‡ hiť‡Ǥ Pasivna hiĹĄa j‡ Âœa gradit‡lj‡ ͕͔΍͕͙ odstokov draÄ ja kot obiÂŤajna niÂœÇŚ ko‡n‡rgijska hiĹĄaǤ a bi klj—b t‡Â?— vÂœpodb—dili gradnjo takih hiĹĄÇĄ j‡ drÄ ava pr‡ko ko skladaÇĄ jǤsǤǥ naÂ?‡nila raÂœliÂŤn‡ s—bv‡nÂ…ij‡ in vÂœpodÇŚ b—d‡ t—di v obliki n‡povratnih sr‡dst‡vÇĄ s kat‡riÂ?i gradit‡lji lahko do dolo‡n‡ Â?‡r‡ pokrij‡jo dodatni vloÄ Â‡kǤ Iztok Ribnikar, predsednik Sekcije slovenskih proizvajalcev lesenih monta nih stavb

VAŠ PARTNER PRI VARČEVANJU Z ENERGIJO ŽE 23 LET !

TOPLOTNE ČRPALKE IN HLADILNI SISTEMI ZA STANOVANJSKO, POSLOVNO IN INDUSTRIJSKO RABO. TOPLOTNE ČRPALKE ZA SANITARNO VODO

TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK/VODA

Za vas izkoristimo toploto zraka, da vam bo tudi v najhladnejših dneh prijetno toplo

TOPLOTNE ČRPALKE VODA/VODA IN ZEMLJA/VODA

Sanitarna voda za vso družino - že za 95€/leto, pa še hladno klet ali shrambo dobite zraven

Če imate na voljo podtalnico ali prosto zemeljsko površino, potem vam lahko zagotovimo najcenejše ogrevanje

ZAKAJ TOPLOTNE ČRPALKE KRONOTERM ?

• • •

razvite in izdelane v Sloveniji - z odločitvijo za domač izdelek podpirate rast slovenskih delovnih mest odlična tehnična podpora in odziven servis 23 let izkušenj pri izdelavi toplotnih črpalk in hladilnih sistemov

Termo-tehnika d. o. o., Orla vas 27, 3314 Braslovče, T: 03 703 16 20, F: 03 703 16 33, info@kronoterm.com

WWW.KRONOTERM.COM

VH Iz vsebine

8

Intervju

Pogledi

17–21

25–28

arko —kiŠǣ Zavezanost k perfekciji

Martina Zbaťnik ‡n‡ganikǣ Pasivne hiťe na naťem trgu

Pogledi

Intervju

53–55

43–46

arjana eijan‡… avrlǣ Trajnostna gradnja ali kako od teorije k praksi

Bogdan ronovť‡kÇŁ Lastna proizvodnja in Ď?leksi„ilnost poslovanja

Analiza

Arhitektura

61–65

58-60

agdal‡na avr‡ǣ Ekonomski vidik gradnje pasivne hiťe

MÇĄ ÇŁ One House Fits All

VH Iz vsebine

Na ogled

Na ogled

13–15

31–36

Lumar IG: Ustvarite si svoj sanjski dom

Rihter: Hiša arhitekturnih preseākov

Ekološka gradnja

Na ogled

39–41

47–50

Marles hiše: Ekološka gradnja z lesom

Kager Hiša: Zlitje narave in popolnosti

Arhitektura

Biomasivne hiše

52

72–73

Mirijana Bra«i«: So leseni ne oti«niki sanje ali realnost?

So realnost.

LI Sadek: Slovenska brunarica iz slovenskega lesa

9

Uvoz in distribucija toplotnih črpalk Daikin Altherma

Toplotne črpake Daikin Altherma – Naravna izbira

Učinkovito ogrevanje prostorov in sanitarne vode s toplotno črpalko

Obiščite nas v našem razstavnem salonu na Šmartinski cesti 58A v Ljubljani. Tu vam bomo nudili strokovno svetovanje, izračune toplotnih izgub in kvalitetno tehnično podporo ter vam tudi priporočili usposobljenega monterja, ki bo poskrbel za primerno vgradnjo toplotne črpalke Daikin Altherma.

Vabljeni.

Nizkotemperaturna toplotna črpalka Daikin Altherma

9 Popolna izbira za nove objekte: zanesljivo delovanje v vseh klimatskih razmerah 9 Najboljša sezonska učinkovitost: občutno zmanjšanje tekočih stroškov in brez neposrednih CO 9 Invertersko krmiljen spiralni kompresor: moč delovanja je prilagojena dejanskim potrebam po ogrevanju, nič več in nič manj

9 Integrirana, elegantna in kompaktna notranja enota: najboljša rešitev za ogrevanje, hlajenje in pripravo sanitarne vode

9 Nov grafični uporabniški vmesnik: funkcionalen in enostaven za uporabo, z možnostjo slovenskega pojasnjevalnega menija

9 Možna povezava s sončnimi zbiralniki

www.airabela.si | info@airabela.si | T: 082053025

2

izpustov

VarÂŤna ŠiĹĄa ÇĽlesena ĆŹ montaÄ na ĆŹ eko

akup nepremiÂŤnine je dolgotrajna naloÄ ba

Revija izhaja dvakrat letno

Podatki nepremiÂŤninskih agencij kaÄ ejoÇĄ da v zadnjem letu dni kupci bolj kot rabljene hiĹĄe iĹĄÂŤejo parceleÇĄ na katerih gradijo montaÄ ne hiĹĄe. ,e pa Ä e kupijo staro hiĹĄoÇĄ jih stavba ne zanimaÇĄ ampak Ä elijo predvsem parcelo. Staro hiĹĄo takoj podrejoÇĄ na komunalno opremljenem zemljiĹĄÂŤu pa pridobijo gradbeno dovoljenje za nov objekt.

TehnoloĹĄki napredek in viĹĄja kakovost montaÄ nih hiĹĄ sta dva glavna razlogaÇĄ da se ljudje vse bolj odloÂŤajo za montaÄ no gradnjo. Kratek ÂŤas gradnjeÇĄ ki traja okoli ĹĄtiri meseceÇĄ sprejemljivi stroĹĄki investicije in zagotovljena varÂŤnost objekta so osnovna izhodiĹĄÂŤa sodobnega investitorja.

Naklada: ͚͔͔͔ izvodov Izdajatelj: AgenÂ…ija otos dǤoǤoǤ ͖͖͛͘ Velika Nedelja Direktor: rago VidoviÂŤ V sodelovanju s: SekÂ…ijo SlovenskiŠ proizvajalÂ…ev leseniŠ montaÄ niŠ stav„ pri GZS Č‚ZdruÄ enju lesne in poŠiĹĄtvene industrije Č Â™Â™Â™Ç¤splmsǤsi Predsednik sekcije: Iztok Ri„nikarÇĄ univǤ diplǤ inÄ Ç¤ lesarstva Odgovorna urednica: iljana VogrineÂ…ÇĄ univǤ diplǤ so…Ǥ PomoÂŤnica odgovorne urednice: irijana raÂŤiÂŤÇĄ inÄ Ç¤ kemǤ teŠnǤ in univǤ diplǤ orgǤ UredniĹĄki odbor: drǤ Vesna ~egaraÂ… eskovarÇĄ univǤ diplǤ inÄ Ç¤ arŠǤ drǤ runo ujiÂŤÇĄ univǤ diplǤ inÄ Ç¤ gradǤ irijana raÂŤiÂŤÇĄ inÄ Ç¤ kemǤ teŠnǤ in univǤ diplǤ orgǤ UredniĹĄtvo: T: ͔͖ ͕͛͘ ͕͛ Í–Í” E: urednistvoǤptuj̡siolǤnet Oglasno trÄ enje: T: ͔͖ ͕͛͘ ͕͛ Í–Í• M: ͔͕͗ ͕͘͜ ͚͛͗ E: lotosǤptuj̡siolǤnet NaroÂŤnine: T: ͔͖ ͕͛͘ ͕͛ Í–Í” F: ͔͖ ͕͛͘ ͕͛ Í–Í– E: urednistvoǤptuj̡siolǤnet Cena posameznega izvoda: Í—ÇĄÍœÍ” eur NaroÂŤite se lahko pisno Č‹klasiÂŤno ali elektronska poĹĄtaČŒ ali teleˆonskoǤ Revijo boste priÂŤeli prejemati po plaÂŤilu od tekoÂŤe ĹĄtevilke naprejǤ NaroÂŤnina velja do vaĹĄega preklicaǤ Za inˆormacije v zvezi z naroÂŤanjem edicije smo na voljo na zgoraj navedenih telefonskih ĹĄtevilkah ali po elektronski poĹĄti.

Na podlagi Zakona o DDV sodi revija med izdelkeǥ za katere se obraunava in plauje DDV po stopnji 9ǥ͙Ψ. DDV je vraunan v ceni revije.

Lektorstvo: ominatus dǤoǤoǤǥ ju„ljanaǢ ojana Samarin GraƤno oblikovanje in prelom: AP esignÇĄ Andreja PuÂ…elj Tisk: Eurograˆ dǤoǤoǤǥ Velenje Distribucija: za Slovenijo Č‹VeÂŤerÇĄ dǤdÇ¤ČŒÇĄ za Avstrijo - dvojeziÂŤno o„moÂŤje Avstrijske KoroĹĄke Č‹AvroraÇĄ dǤoǤoÇ¤ČŒ FotograƤja na naslovnici: arŠiv Storaenso Gm„H in ˆotograƤje iz arŠiva imenovaniŠ podjetij ISSN Í–Í–Í—Í–-͚͛͗͘ Vse pravice pridrÄ ane. Ponatis celote ali posameznih delov je mogoÂŤ le s pisnim privoljenjem uredniĹĄtva revije.

Energijsko visoko uÂŤinkovite druÄ inske hiĹĄe so se v Sloveniji pojavile okrog leta ͖͔͔͙ǥ bolj mnoÄ iÂŤno so zaÂŤele nastajati leta ͖͔͔8.

Njihova energijska uinkovitost je razlinaǥ od pasivnih hiťǥ do zelo dobrih nizkoenergijskih hiť in nizkoenergijskih. Pristopi k njihovemu nartovanju so drugani od ustaljene prakse in morajo upoťtevati najnovejťa spoznanja in smernice. Premiťljeno nartovanje je zelo pomembno za doseganje energijske uinkovitosti. S trenutno veljavnim Pravilnikom o uinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2010 je nizkoenergijski standard gradnje postal stalnica v naťem okolju. Pojem nizkoenergijske in pasivne hiťe danes predstavlja sploťno uveljavljen koncept gradnjeǥ vendar prihaja zaradi nezadostne ali nepravilne informiranosti tudi do napanih predstav kaj takťna hiťa je in kaj je pri izvedbi pomembno. Zmotno je namre preprianjeǥ da so nizkoenergijske in pasivne hiťe le objekti z dodatno toplotno izolacijo na zunanjem ovoju ter da je pomembna le konna vrednost energije potrebne za ogrevanjeȀhlajenje objekta.

Gre za celovit konceptÇĄ katerega cilj je gradnja energijsko varÂŤnih objektovÇĄ ki ob minimalnih stroĹĄkih ogrevanja ponujajo visoko stopnjo bivalnega ugodja. Za doseganje tega cilja je potrebno veliko znanjaÇĄ pravilnega naÂŤrtovanja in kakovostne izvedbe. Kakovostna varÂŤna hiĹĄa kot celota zahteva tesno medsebojno sodelovanje strokovnjakov iz razliÂŤnih podroÂŤji od zaÂŤetne idejne zasnove do konÂŤne izvedbe projekta. Na podroÂŤju montaÄ ne gradnje je v veÂŤini primerov prav proizvajalec montaÄ ne gradnje tistiÇĄ ki povezuje in koordinira strokovnjake in projektante in s tem konÂŤnemu uporabniku jamÂŤiÇĄ da bo za svoj denar dobil obljubljeno kakovost.

Energijska uÂŤinkovitost in visoko bivalno ugodje sta torej pomembna parametra danaĹĄnjih novogradenj. K vsemu naĹĄtetemu so veliko pripomogli ĹĄtevilni promocijski dogodkiÇĄ izobraÄ evanja za stroko in javnostÇĄ razvojna usmerjenost znotraj podjetjiÇĄ veÂŤja ekoloĹĄka osveĹĄÂŤenost posameznikov in ne nazadnje ƤnanÂŤne spodbude Eko skladaÇĄ j.s.ÇĄ ki z nepovratnimi ƤnanÂŤnimi sredstvi spodbuja gradnjo energijsko uÂŤinkovitih hiĹĄ. Kljub temu pa se v slovenskem prostoru veliko ljudi ĹĄe zmeraj spraĹĄuje; ali so ti podatki o minimalni porabi in maksimalnem ugodju tudi realnost pri postavljenem objektu?

S tem namenom – da bi razreťili ťe kakťno dilemo- smo zbrali ťtevilna strokovna mnenja o omenjeni tematiki. Vabljeni k branju.

Liljana Vogrinec, odgovorna urednica

11

VH Dialog

ptimalno vzdrāevanje temperature prostorov Pripravila: Liljana Vogrinec | Foto: arhiv AIRABELA

V podjetju irabela trgovina in storitveǡ d.o.o.ǡ so leta 2012 postali pooblaš«eni distributer - prodajalec za proizvode blagovne znamke D IKINǡ za katere zagotavljajo dobavoǡ vgradnjoǡ vzdrāevanje in tehni«no svetovanje. Daikin ima ve« kot ͙0 let izkušenj s toplotnimi «rpalkami in z njimi vsako leto oskrbi ve« kot milijon domovǡ trgovin in pisarn. Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja irabelaǡ Urbanom Martinu«em. Zanimala nas je njegova vizija razvoja komponent v sodobnih hišnih sistemih.

Segment nizkoenergijski in pasivni iš je na trgu posledi«no za teval ponud o sistemov za energetsko u«inkovito ogrevanjeǡ lajenje in prezra«evanje stav Ǥ Katere so prednosti aikinove te nologijeǫ

zunanje in notranje dejavnikeǡ kot je na primer koli«ina son«ne svetlobe ali število oseb v prostoru. eirši razpon delovanja kompresorja zniāa število vklopov in izklopov «rpalke ter tako pove«uje sezonsko u«inkovitost in toplotno udobje uporabnika. Vse Daikinove «rpalke delujejo do -2͙ ηC zunanjih temperatur in v primerjavi s tradicionalnimi ogrevalnimi sistemi na fosilna goriva nudijo hitro povra«ilo investicije. aikin je il prvi evropski proizvajale opreme za klimatiziranje zrakaǡ ki je prido il okoljski ertiƤkat ISO͕͔͘​͔͕Ǥ Prav tako je il aikin prvi proizvajale ǡ ki je prejel oznako E o-la el za svoje toplotne «rpalke aikin Alt ermaǤ Nam la ko o tem kaj ve« povesteǫ Predanost podjetja Daikin k varovanju in izboljšanju kakovosti okolja je bila priznana in nagrajena s certiƤkatom ISO1͘001. Ta certiƤkat navajaǡ da ima Daikin u«inkovit sistem upravljanjaǡ ki varuje tako «loveka kot tudi okolje pred morebitnimi negativnimi u«inki svojih proizvodnih dejavnosti. ee ve«ǡ Daikin s svojim delovanjem pomaga ohranjati in izboljševati splošno kakovost okolja.

Toplotna «rpalka Daikin ltherma pa je prejela tudi evropsko oznako Eco-label.

Izdelki in storitveǡ ki nosijo to oznakoǡ imajo potrdiloǡ da ustrezajo številnim okoljskim merilomǡ ki jih predpisuje Evropska unija. Tako je bila Daikin ltherma pregledana s strani neodvisnega inštitutaǡ ki je pri svoji oceni upošteval informacijeǡ pridobljene o: u«inkovitosti pri ogrevanju in hlajenjuǡ višini potencialnega globalnega segrevanjaǡ hrupnostiǡ odsotnosti nevarnih snovi ȋRoHSȌǡ usposabljanju zaposlenihǡ razpoloāljivi tehni«ni dokumentacij in o razpoloāljivih rezervnih delih. Kon«na ocena je pokazalaǡ da imajo toplotne «rpalke Daikin ltherma višjo energetsko u«inkovitost in manjši vpliv na globalno segrevanje kot toplotne «rpalke drugih proizvajalcev v svojem razredu.

Japonska korpora ija aikinǡ katere partner steǡ je kot vodilno podjetje v te nološki inova ija uvedla in Ƥnan irala številne raziskovalne programe na podro«ji ǡ ki direktno vplivajo na razvoj ogrevalni in klimatski sistemov Ȃ od me anike in elektronikeǡ do kemikalij in ƪuoroogljikovodikovǤ Eden izmed ve«ji projektov v podporo temu je il ustanovljen v Evropskem razvojnem entruǤ Kaj je glavni namen tovrstnega entraǫ

Daikin posve«a zelo veliko pozornosti zadovoljevanju potreb in āelja uporabnikov. Tako se jim prilagaja s širokim naborom razli«nih mo«i toplotnih «rpalk in velikosti rezervoarjev za sanitarno vodoǡ z enostavnim uporabniškim krmilnikom v slovenskem jeziku in z moānostjo priklopa na razli«ne ogrevalne sisteme ter son«ne kolektorje.

Enote Daikinovih toplotnih «rpalk so sodobnih in kompaktnih oblikǡ zato zavzamejo manj prostora ter omogo«ajo hitrejšo in enostavnejšo vgradnjo. Pomembna prednost pa je v prenovljenem inverter kompresorjuǡ s katerim «rpalke nepretrgoma prilagajajo mo« delovanja trenutnim grelnim potrebam objekta.

Temperature prostorov so zato optimalno vzdrāevaneǡ ne glede na

Toplotne rpalke Daikin Altherma so bile pregledane s strani neodvisnega inštituta in kon na ocena je pokazala, da imajo toplotne rpalke Daikin Altherma višjo energetsko u inkovitost in manjši vpliv na globalno segrevanje kot toplotne rpalke drugih proizvajalcev v svojem razredu.

12

Za«etek evropskega razvojnega centra predstavlja naloāba v tehnologijo in infrastrukturo v višini 1͗ milijonov evrov. Za«eli so z gradnjo visokotehnoloških laboratorijevǡ v katerih med drugim testirajo tudi vzdrāljivost toplotne «rpalke in njenih delovǡ odpornost na tresljaje in hrupnost. V njih lahko simulirajo vse vremenske razmereǡ ki se lahko pojavijo v kateri koli izmed 2͛ evropskih drāav.

To omogo«a Daikinovim ināenirjemǡ da dobijo povratne informacije o kakovosti njihove Daikin lthermeǡ še preden jo dajo na trāiš«e.

Zatoǡ da se zagotovi u«inkovit odziv na potrebe evropskega trgaǡ ima evropski razvojni center visoko stopnjo samostojnosti za razvoj inovativnih modelov in rešitevǡ ki so namenjeni posebej za evropski trg. Proizvodnja izdelkov ǽiz Evrope za EvropoǼ tako omogo«a Daikinu pomembno konkuren«no prednost v regiji.

Katere so trenutno najoptimalnejše trajnostne energijske rešitve za sodo no in udo no ivanjeǫ ~elja po zniāanju stroškov ogrevanja nas sili v gradnjo energetsko var«nih hiš in v dodatno izolacijo āe zgrajenih objektov. Ker se cene fosilnih goriv neprestano višajoǡ lahko ustvarimo dodaten prihranek tudi z uporabo ogrevalnih sistemovǡ ki izkoriš«ajo toploto iz obnovljivih virov. Zato sem mnenjaǡ da se bo v prihodnosti vgradnja toplotnih «rpalk še pove«evalaǡ saj poleg prijaznosti do okolja in do uporabnikovega prora«una nudijo tudi zelo visoko stopnjo udobja. Zaradi majhnosti in kompaktnosti enot je kurilnica prakti«no nepotrebnaǡ prav tako je nepotreben prostor za skladiš«enje drvǡ peletovǡ olja ali plina. Z leti se bo tehnologija toplotnih «rpalk še naprej izboljševalaǡ kar bo le še pove«evalo privla«nost njihove uporabe. Glede na ambiciozno razvojno strategijoǡ bo Daikin s svojimi toplotnimi «rpalkami Daikin ltherma prav gotovo pomemben igralec na ogrevalnem trgu.« VH

VH Na ogled Lumar Pasiv

Lumar IG d.o.o., Limbuška cesta 32 a, 2000 Maribor T: 02 421 67 50 | F: 02 421 67 57 | E: info@lumar.si | I: www.lumar.si

Ustvarite svoj sanjski dom L , TE Z P S H e Pasivna hiša je skrbno ter interdisciplinarno na«rtovan objektǡ v katerem so zdruāena arhitekturnaǡ gradbena in energetska znanja ter tehnološki razvoj. Kon«ni rezultat je domǡ ki ob minimalni porabi energije nudi vrhunsko bivalno kvaliteto in ugodje.

Predpogoj za dobro pasivno hišo so kakovostne komponente: kompaktna arhitekturaǡ orientacija objektaǡ odli«na toplotna izolacija ovojaǡ vrhunsko stavbno pohištvo in zadostna zrakotesnost objekta. Med pomembnejšimi prednostmiǡ ki prepri«ajo je vsekakor

kvaliteta zraka v pasivnih hišahǡ saj imajo vse pasivne hiše vgrajeno prezra«evanje z rekuperacijoǡ ki nenehno dovaja sveā in predhodno ogret zrakǡ odpadnega pa odvaja iz bivalnih prostorov in s tem ustvarja prijetno klimo ter zaradi vgrajenih Ƥltrov prepre«uje vdor pršicǡ cvetnega prahu ali prahu v hišo. Dejstvoǡ ki pa v kon«ni fazi prepri«a v izbiro za pasivno hišo pa so zagotovo izjemno nizki stroški ogrevanjaǡ ki so v «asuǡ ko cene energentov mo«no naraš«ajo zelo pomembni. Tukaj govorimo o ve«kratnem zniāanju stroškovǡ kar je zagotovo investicija v prihodnost.

13

VH Na ogled Lumar Pasiv

P S E Z T

Vsakdo izmed nas si Ä eli Ä iveti najbolje. Ä iveti najbolje je ĹĄe posebej v danaĹĄnjih ÂŤasih izzivÇĄ ki ni omejen le na posameznika.

povrĹĄinske temperatureÇĄ kar pripomore k manjĹĄi asimetriji sevanja in poslediÂŤno k viĹĄjemu bivalnemu ugodju v prostorih.

S sprejetimi odloÂŤitvami in dnevnimi dejanji namreÂŤ sooblikujemo naĹĄe Ä ivljenje in podobo okolice v kateri Ä ivimo. Pomena dobrih odloÂŤitev se zavedamo tudi v podjetju LumarÇĄ kjer smo se Ä e pred leti odloÂŤiliÇĄ da bomo proizvajali izkljuÂŤno inovativne in okolju prijazne nizkoenergijske ter pasivne montaÄ ne objekte. Gre za izziv sodobnega ÂŤasaÇĄ ki smo ga z znanjem in izkuĹĄnjami uspeĹĄno prenesli v prakso. Inovativne reĹĄitveÇĄ varÂŤevanje z energijoÇĄ kakovostno oblikovanje in skrb za okolje so naĹĄe glavne prednostne naloge.

Z LU P S ?

Visoko bivalno ugodje je bilo eno naĹĄih osnovnih vodil pri razvoju pasivne hiĹĄe Lumar. Stalna vlaganja v razvoj in izboljĹĄavo tehnoloĹĄkih procesovÇĄ uporaba najboljĹĄih materialov in izkuĹĄnje iz postavljenih pasivnih hiĹĄ nam omogoÂŤajoÇĄ da vam danes za gradnjo pasivnih montaÄ nih hiĹĄ ponudimo optimirane pasivne hiĹĄeÇĄ grajene s tehnologijo Lumar P SIV. Kot prvi slovenski proizvajalec smo naĹĄo tehnologijo za gradnjo pasivnih hiĹĄ certiƤcirali na Passivhaus inĹĄtitutu v NemÂŤijiÇĄ kjer so razvili koncept pasivne hiĹĄe. CertiƤkat dokazujeÇĄ da so naĹĄa konstrukcija kot tudi vsi detajli resniÂŤno v skladu s standardi pasivne hiĹĄe. ~e pri izbiri materialov smo se odloÂŤiliÇĄ da vam ponudimo najboljĹĄe in zdravju prijazne naravne materiale. Leseno nosilno konstrukcijo smo zvoÂŤno in toplotno izolirali s celulozno izolacijo. OdliÂŤna toplotna zaĹĄÂŤita ovoja Č‹Uβ0ÇĄ1 Č€m2KČŒÇĄ minimalne toplotne in prezraÂŤevalne izgube ter ustrezna zrakotesnost ovoja zagotavljajoÇĄ da je potreba po toploti za ogrevanje v pasivnih hiĹĄah manjĹĄa od 1Í™ k hČ€ m2a Č‹kar lahko enaÂŤimo s porabo 1ÇĄÍ™ l kurilnega olja na m2 na letoČŒ.

Zgradili smo Ä e veÂŤ kot Í™0 montaÄ nih pasivnih objektovÇĄ kar nas uvrĹĄÂŤa na prvo mesto med slovenskimi proizvajalci montaÄ nih objektov in nam omogoÂŤa izvedbo standardiziranih in optimiranih pasivnih reĹĄitev. NaĹĄa hiĹĄa PrimusÇĄ ki je najveÂŤkrat postavljena pasivna montaÄ na hiĹĄa v SlovenijiÇĄ tudi zato predstavlja odliÂŤno razmerje med kakovostjo in ceno. V pasivni tehnologiji smo zgradili tudi tri vrtce v skupni velikosti 2.63͘ kvadratnih metrov. Veliko ĹĄtevilo zgrajenih pasivnih objektov potrjuje naĹĄe veÂŤletne izkuĹĄnjeÇĄ kar nam omogoÂŤa prilagajanje neklasiÂŤnim arhitekturnim zasnovamÇĄ neobiÂŤajnim Ä eljam strank in predvsem prepoznavanje potencialnih problematiÂŤnih mest ter reĹĄevanje teh detajlov Ä e tekom projektiranja. Le na tak naÂŤin lahko namreÂŤ stranki upraviÂŤimo njihovo zaupanje in zagotovimo najviĹĄjo moÄ no kvaliteto bivalnega ugodja.

LU ST Nakup hiĹĄe ni enostaven procesÇĄ saj se ga ne lotevamo pogosto in najveÂŤkrat nimamo vseh potrebnih informacij. ReÂŤemo lahkoÇĄ da gre za Ä ivljenjski projekt posameznika. Tega se pri Lumarju zavedamoÇĄ zato kupcem v vseh fazah gradnje hiĹĄe nudimo celovito in strokovno svetovanje. Ob tem pa skupaj z naĹĄimi partnerji zagotavljamo Lumar K KOVOSTÇĄ ki je vgrajena v vsako hiĹĄo Lumar. Za izpolnitev konÂŤnega ciljaÇĄ vrhunskega bivalnega ugodja in zadovoljstva strankÇĄ kakovostnim gradbenim komponentam dodajamo naĹĄe vrhunsko znanjeÇĄ veÂŤletne izkuĹĄnjeÇĄ pravilno naÂŤrtovanje in izjemno obvladovanje detajlov. NaĹĄo kakovost in tehnoloĹĄko naprednost potrjujejo ĹĄtevilni tuji in domaÂŤi certiƤkati ter nagrade.

OdliÂŤna izolacija ovojaÇĄ detajliÇĄ izvedeni brez toplotnih mostovÇĄ in za pasivne hiĹĄe primerno stavbno pohiĹĄtvo zagotavljajo viĹĄje notranje

1͘

NaĹĄa ƤlozoƤja delovanjaÇĄ razmiĹĄljanja in dojemanja kakovostne nizkoenergijske ter pasivne gradnje se odraÄ a s sloganom ~iveti najbolje.

VH Na ogled IzkuĹĄnje lastnikov

aj pravijo naĹĄe stranke pasivnih hiĹĄ? vselitvijo sva z Mojco sliĹĄala veliko napaÂŤnih predstav o bivanju v pasivni hiĹĄiÇĄ vendar je Ä ivljenje popolnoma obiÂŤajnoÇĄ le udobnejĹĄeÇĄ prijetnejĹĄe in cenejĹĄe. Ena teh napaÂŤnih predstav je povezana z odpiranjem okenÇĄ seveda lahko tudi v najini hiĹĄi odpirava oknaÇĄ a za to ni veÂŤ nikakrĹĄne potrebe. Samodejno prezraÂŤevanje je ÂŤudovita stvar. Sedaj ni potrebno veÂŤ razmiĹĄljati kdaj bova odpirala oknaÇĄ da prezraÂŤiva. Gostje so vedno znova navduĹĄeni nad zrakom v hiĹĄi. StroĹĄek energije za ogrevanje je zanemarljiv Č‹Í˜3-Í™0 eur na letoČŒ. SonÂŤni in notranji dobitki so res neverjetniÇĄ sedaj vidimÇĄ da imajo izredno velik vpliv na energijsko bilanco hiĹĄe. Ko na leden zimski dan sije sonceÇĄ se potreba po ogrevanju drastiÂŤno zmanjĹĄa.

Ko stojiť ob oknuǥ nikakor ne moreť ugotovitiǥ da je zunaj ledeno hladnoǥ saj je tudi ob oknu temperatura izredno visoka. Vesel semǥ da sem vseskozi sodeloval z ljudmiǥ ki sem jim zaupal in so ǽobljubo pasivne hiťe tudi uresniili.

ruÄ ina ovak iz ivaÂŤe Č‹prva pasivna hiĹĄa LumarČŒ ĚśKo smo se odloÂŤali o gradnji pasivne hiĹĄe smo Lumar izbraliÇĄ ker je bil najbolj pripravljen prisluhniti naĹĄim Ä eljam in je bil tudi najbolj strokoven. Z bivanjem v pasivni hiĹĄi smo izjemno zadovoljniÇĄ saj imamo le Í›0 eur stroĹĄkov za elektriÂŤno energijo Č‹vkljuÂŤeno ogrevanjeÇĄ topla voda in energija za delovanje napravČŒ. Druga dobra stvar pa je prezraÂŤevanjeÇĄ saj imamo v hiĹĄi vedno dober zrak. Tudi z vidika bivalnega ugodja pozimi in poleti je hiĹĄa odliÂŤnaÇĄ saj se ne ohladi ali pregreje. Ob temÇĄ da je dobra hiĹĄaÇĄ smo bili zadovoljni tudi s podjetjem LumarÇĄ ki je bilo izjemno profesionalno in strokovno. ReÂŤemo lahkoÇĄ da je bila odloÂŤitev za Lumar pravilna.Ěś

ruÄ ina ozin iz Ljubljane Ç˝Za hiĹĄo Lumar sva se odloÂŤila zaradi referenc in strokovnega pristopa. Dela so bila uzvedena v roku. Vse teÄ ave smo reĹĄevali sproti in v obojestransko zadovoljstvo. Po veÂŤ letih bivanja v Lumar hiĹĄi smo z bivanjem v njej zadovoljni na kvadrat. Nekateri vlagajo v avtoÇĄ mi pa smo vlagali v hiĹĄo z maksimalnim ugodjem in investicija se nam je zelo obrestovala.ÂŤ Na osnovi naĹĄih dosedanjih izkuĹĄenj iz gradnjeÇĄ znanj s podroÂŤja pasivnih hiĹĄ in naĹĄe certiƤcirane tehnologije bomo poskrbeliÇĄ da bo vaĹĄa hiĹĄa resniÂŤno pasivna. VeÂŤ o Lumarjevi certiƤcirani pasivni tehnologiji in pasivnih hiĹĄah lahko preberete na www.lumar.si. ~iveti najboljeǨ VH

ruÄ ina PetkovĹĄekČ€ ode iz ga Ç˝SedajÇĄ ko Ä e nekaj ÂŤasa bivam in uÄ ivam v moji pasivni hiĹĄiÇĄ vidimÇĄ da je bila odloÂŤitev o gradnji pasivne hiĹĄe vsekakor pravilna. Pred

1Í™

16

VH Intervju

Zavezanost k perfekciji Pripravila: Liljana Vogrinec | Foto: arhiv LUMAR IG, osebni arhiv

arko ukiŠǥ direktor podjetja umar IGÇĄ dǤoǤoǤǥ in ÂŤlan uprave Skupine Green uilding Group Rojen: ͙Ǥ deÂ…em„er Í•Í?ÍšÍ?

Izobrazba: univerzitetni diplomirani ekonomist ,lanstva: Akademsko plezalno druťtvo Kozjak Prosti as: kolesarjenjeǥ plezanjeǥ turno smuanje ~ivljenjski moto: ~iveti naj„oljeǨ

Iz ose„ne izkazniÂ…e podjetja umar IGÇĄ dǤoǤoǤǣ Leto ustanovitve: Í•Í?Í?Í– Ĺ tevilo zaposlenih 2013: ͚͕ Prihodki 2012: Í•Í• mio eur Izvoz 2012: Í–Í” Ψ PriÂŤakovani prihodki 2013: Â…Â…aǤ Í•Í• mio eur PriÂŤakovani izvoz 2013: Â…Â…aǤ Í—Í” Ψ Dodana vrednost na zaposlenega 2012: ͘Í?Ǥ Í–Í•Í? eur

1Í›

VH Intervju

~iveti najbolje danes ne pomeni le udobnega in prijetnega poÂŤutja posameznika v hiĹĄiÇĄ ampak predstavlja tudi celovit in odgovoren odnos do okoljaÇĄ v katerem delujemo in Ä ivimo. Kakovostni materialiÇĄ izbira najnaprednejĹĄih tehnoloĹĄkih postopkovÇĄ visoko izobraÄ ena in motivirana ekipa strokovnjakovÇĄ stalno izobraÄ evanje in ustvarjanje trendovÇĄ estetika ter trajnostni razvoj so vodilo ustvarjanja hiĹĄ Lumar.

Podjetje AR IGÇĄ dǤ oǤ oǤ je prvi proizvajaleÂ… montaÄ niŠ ŠiĹĄ v SlovenijiÇĄ ki je do„il Â…ertiƤkat inĹĄtituta za pasivno gradnjo iz armstadtaǤ aŠko na kratko opiĹĄete potÇĄ ki ste jo preŠodili do te toÂŤkeÇŤ Pot do pridobitve certiƤkata Passivhaus inĹĄtituta iz Darmstadta je bila sorazmerno dolgaÇĄ istoÂŤasno pa logiÂŤna posledica naĹĄega predhodnega udejstvovanja. ~e konec devetdesetih let in v zaÂŤetku 2000 smo sprejeli odloÂŤitevÇĄ da Ä elimo graditi najboljĹĄe hiĹĄe. Zato smo si zadali ciljeÇĄ kot so: energetska uÂŤinkovitostÇĄ vrhunska arhitekturaÇĄ kakovost izvedbe in zadovoljstvo kupcev. S stalnim razvojem naĹĄe tehnologije smo leta 200Í› priĹĄli do fazeÇĄ ko nam je uspelo narediti prvo pasivno hiĹĄo v SlovenijiÇĄ ki je bila izvedena kot prefabricirana hiĹĄa in ni bila plod entuziazma individualnih investitorjevÇĄ kar pomeniÇĄ da smo vse detajleÇĄ ki so potrebni za pasivno hiĹĄoÇĄ zelo dobro preuÂŤiliÇĄ bili na ĹĄtevilnih izobraÄ evanjih v tujini in vse uspeĹĄno prenesli v prakso. In da ne bi ostalo samo pri besedahÇĄ da graMenim, da nobena druga dimo pasivne hiĹĄeÇĄ spodbuda v Sloveniji ni dala kot danes to poÂŤne toliko pozitivnih u inkov kot marsikateri proizvajalecÇĄ smo naĹĄo ceprav spodbude za gradnjo lotno tehnologijo in nizkoenergijskih in pasivnih hiĹĄ. detajle certiƤcirali pri Passivhaus inĹĄtitutu V tem asu smo uspeli osvestiti v Darmstadtu in s veliko ljudi in narediti miselni tem dvignili lestvico za vse ostale popreskok pri bodo ih kupcih, nudnike v Sloveniji. zgradili smo tudi izjemno veliko Moram reÂŤiÇĄ da nam kakovostnih hiĹĄ, ki nam jih lahko naĹĄi kolegi iz branÄ eÇĄ ki se ukvarjajo s pozavidajo povsod v Evropi. dobnim produktom kot miÇĄ priznavajoÇĄ da smo jih s svojim hitrim in inovativnim razvojem spodbudiliÇĄ da temu sledijo tudi sami in na ta naÂŤin dvigujejo kakovost svojega produkta na viĹĄji nivo. eŠnologija pasivne ŠiĹĄe je rezultat vaĹĄe energijeÇĄ ki ste jo vlagali v razmiĹĄljanjeÇĄ kako „i ŠiĹĄo naredili ĹĄe „oljĹĄoǤ Kje se na lestviÂ…i najuÂŤinkovitejĹĄiŠ ŠiĹĄ naŠaja pasivna ŠiĹĄaÇŤ Tehnologija pasivne hiĹĄe je zagotovo tudi rezultat moje osebne energije in zavezanosti k perfekciji. Seveda pa Lumarjeve pasivne hiĹĄe ne bi bilo brez ekipe predanih sodelavcevÇĄ ki je delovala pri razvojuÇĄ v proizvodnji in implementaciji tovrstne hiĹĄeÇĄ prav tako ne brez mlajĹĄega dela timaÇĄ ki je priĹĄel kasneje in sodeloval pri certiƤciranju.

Zagotovo lahko reÂŤemoÇĄ da je danes pojem pasivne hiĹĄe v Sloveniji povezan z LumarjemÇĄ kar se kaÄ e v dejstvuÇĄ da smo postavili najveÂŤ pasivnih objektovÇĄ in s temÇĄ da je naĹĄa hiĹĄa Primus najveÂŤkrat postavljena pasivna hiĹĄa. DejstvoÇĄ da smo z razvojem pasivne tehnologije in njenim certiƤciranjem bili uspeĹĄniÇĄ je pozitivno vplivalo tudi na celotno podjetje in klimo v njem. Postalo je moÂŤan vezni ÂŤlen znotraj podjetjaÇĄ ki je ĹĄe bolj povezal zaposleneÇĄ kar danes prinaĹĄa ĹĄe veÂŤjo

18

Aktivna hiĹĄa Lumar foto: Lara Romih

pripadnost podjetju in produktomÇĄ ki jih delamo.

Na lestvici najuÂŤinkovitejĹĄih hiĹĄ je pasivna hiĹĄa zelo visokoÇĄ saj jo nadgrajujeta le plus energijska hiĹĄa in aktivna hiĹĄa. Vendar moramo vedetiÇĄ da je mogoÂŤe plus energijsko ali aktivno hiĹĄo nareditiÇĄ ÂŤetudi nimamo pasivnega ovoja. Pri pasivni hiĹĄi namreÂŤ ni pomembno zgolj toÇĄ da porabi malo energijeÇĄ veliko bolj pomembno se nam zdiÇĄ da zagotavlja visok nivo bivalnega ugodja. S tem ko hiĹĄa nima toplotnih mostovÇĄ nudi odliÂŤno zrakotesnostÇĄ homogene temperature toplotnega ovoja pa s pomoÂŤjo prezraÂŤevanja zagotavljajo visoko bivalno klimo. V Lumarju se zavedamoÇĄ da ne moremo hiĹĄe zreducirati zgolj na toÇĄ kako malo energije porabi. Pri snovanju Lumarjevih hiĹĄ zato v ospredju stoji bodoÂŤi uporabnik hiĹĄe. To pomeniÇĄ da mora hiĹĄa ustrezati visokim estetskim kriterijemÇĄ tlorisi so funkcionalni in uporabniÇĄ nuditi mora dovolj svetlobeÇĄ biti mora kakovostno grajena ter mora nuditi visoko bivalno ugodje. In ĹĄele ko to nadgradimo z energetsko uÂŤinkovitostjoÇĄ dobimo pravo Lumar hiĹĄo. ,e je hiĹĄa pasivnaÇĄ je to ĹĄe toliko boljĹĄe.

S strateĹĄko prikljuÂŤitvijo vaĹĄega podjetja Š Green uilding Group so se vam odprli novi trgi v AvstrijiÇĄ NemÂŤiji in Ĺ viÂ…iǤ VaĹĄe podjetje je v okviru skupine tudi v priŠodnje edino podjetje s Â…ertiƤ…irano teŠnologijo pasivne gradnjeǤ Na kakĹĄen naÂŤin ponujate svojo teŠnologijo in znanje na trgu in kakĹĄna so vaĹĄa priÂŤakovanja na nemĹĄko govoreÂŤem trÄ iĹĄÂŤuÇŤ Res jeÇĄ podjetje Lumar je v skupini Green Building Group Č‹GBGČŒ Ä e od vsega zaÂŤetka pozicionirano kot premium blagovna znamka oz. premium podjetje. Zaradi hitrosti uvedbe in speciƤnih lastnosti av-

VH Intervju

strijskega in nemĹĄkega trga smo se odloÂŤiliÇĄ da naĹĄe hiĹĄe ponujamo z obstojeÂŤimi blagovnimi znamkamiÇĄ kar pomeniÇĄ da uporabljamo obstojeÂŤo prodajno mreÄ o in vzorÂŤne hiĹĄeÇĄ kjer se naĹĄe hiĹĄe prodajajo.

TakĹĄno odloÂŤitev smo sprejeliÇĄ saj nam gre v prvi vrsti za plasiranje produkta in tehnologijeÇĄ poslediÂŤno zagotavljanje zadostne koliÂŤine hiĹĄ in delovnih mest v prihodnje. V kratkem ÂŤasu smo tako v tujini Ä e uspeli prodati ĹĄest hiĹĄ Primus in zgraditi tudi nekaj drugih hiĹĄ. Veliko zanimanje za naĹĄe hiĹĄe beleÄ imo na zahtevnem ĹĄvicarskem trguÇĄ kjer poslujemo pod lastno blagovno znamkoÇĄ in to zelo uspeĹĄno.

Julija ͖͔͕͗ ste postali eden od dveŠ ÂŤlanov uprave skupine Green uilding Group Č‹G GČŒÇ¤ Pristojni ste za teŠniÂŤno podroÂŤje in razvoj noviŠ teŠnologijǤ Je pristop k delu v skupini kaj drugaÂŤen od pristopaÇĄ ki ga imate v druÄ inskem podjetju ÇŤ Tako jeÇĄ z julijem 2013 sem prevzel mesto ÂŤlana dvoÂŤlanske uprave GBG. Zagotovo sta pristop in implementacija idej v tako veliki skupini drugaÂŤna kot v druÄ inskem podjetjuÇĄ kjer so odloÂŤitvene poti bistveno krajĹĄe in laÄ je. Bistvena razlika je taÇĄ da je v veliki skupiniÇĄ ki nastopa na veÂŤ trgihÇĄ treba preveriti razliÂŤne zakonodajeÇĄ zahteve in materialeÇĄ kar nekoliko upoÂŤasni uvedbo novosti in naredi delo veliko bolj kompleksno.

V podjetju umar zaposlujete domaÂŤe delavÂ…eÇĄ in dela po temÇĄ ko vas je kupil Green uilding GroupÇĄ ni izgu„il niŠeǤ KakĹĄen razvoj priÂŤakujete na slovenskem trÄ iĹĄÂŤuÇŤ Zakaj se kriza v Sloveniji ĹĄe ni poslovilaÇŤ Po vstopu v GBG dela v podjetju Lumar ni izgubil nihÂŤe. e prav nasprotnoÇĄ saj imajo naĹĄi zaposleni priloÄ nost delovati na ĹĄtevilnih podroÂŤjih znotraj skupine in se na ta naÂŤin seznanjati z zakonitostmi na drugih trgih ter tudi napredovati. Na slovenskem trÄ iĹĄÂŤu priÂŤakujemo ĹĄe naprej oteÄ en in zahteven razvojÇĄ saj na eni strani kupna moÂŤ izjemno hitro padaÇĄ na drugi strani pa se poveÂŤuje negotovost pri potencialnih investitorjihÇĄ saj je za individualno gradnjo vse teÄ e pridobiti kredite. Dodatno vpliva na teÄ ke razmere tudi nekonsistentna politika Eko skladaÇĄ saj se nikoli ne veÇĄ do kdaj bodo na voljo spodbudeÇĄ ÂŤeprav gre za proraÂŤunsko majhna sredstva. MenimÇĄ da nobena druga spodbuda v Sloveniji ni dala toliko pozitivnih uÂŤinkov kot prav spodbude za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiĹĄ. V tem ÂŤasu smo uspeli osvestiti veliko ljudi in narediti miselni preskok pri bodoÂŤih kupcihÇĄ zgradili smo tudi izjemno veliko kakovostnih hiĹĄÇĄ ki nam jih lahko zavidajo povsod v Evropi. MislimÇĄ da so subvencije Eko sklada zelo pozitivna potezaÇĄ katerih rezultati se bodo kazali tudi v prihodnjih letih. Seveda pa je v danaĹĄnji krizi teÄ ko priÂŤakovatiÇĄ da bodo kupci gradili pasivne in dobre nizkoenergijske hiĹĄe brez spodbudÇĄ saj enostavno nimajo kupne moÂŤi. To opaÄ amo tudi samiÇĄ saj se dokaj hitro po koncu subvencij spremeni struktura povpraĹĄevanj po hiĹĄah – brez prezraÂŤevanjaÇĄ ekoloĹĄko gledano manj kakovostni materiali ‌ VpraĹĄati se moramoÇĄ ali je takĹĄna nekonsistentna politika Eko sklada in drÄ ave pravilnaÇĄ saj vemoÇĄ da so stranke ob pridobitvi subvencije zavezane predloÄ iti vse raÂŤune in dokumentacijoÇĄ kar je garancija za kakovostno gradnjo in zmanjĹĄanje sive ekonomije. Na ta naÂŤin se v proraÂŤun nateÂŤe veÂŤ sredstevÇĄ kot jih je treba za subvencije vloÄ iti.

Zato nam je vsakoletno ravnanje drÄ aveÇĄ ki ni sposobna zagotoviti od Í› do 10 mio eur za subvencijeÇĄ nesprejemljivo. Zavedati se je treba tudiÇĄ da nas v bodoÂŤe ÂŤakajo sankcije Evropske komisijeÇĄ ÂŤe Eko sklad ne bo opravljal svoje funkcije. Ti stroĹĄki bodo bistveno viĹĄji od sredstev subvencijÇĄ kar je ĹĄe en dokaz iracionalnega delovanja drÄ avnih institucij oz. dokazÇĄ da nekdo nima dovolj politiÂŤne voljeÇĄ da bi stvari ustrezno uredil.

Dokler v Sloveniji ne bo delovala pravna drÄ avaÇĄ dokler ne bomo imeli ustrezno proÄ ne delovne zakonodajeÇĄ dokler bo gospodarstvo med najbolj obremenjenimi v EvropiÇĄ se kriza v Sloveniji ne bo poslovila.

Kaj pa je z vaĹĄo naloÄ Â„o v Ä agoÇĄ ki ste jo kupili pred dvema letomaÇŤ Z Ä ago TimberiaÇĄ ki smo jo kupili v RuĹĄah z velikimi naÂŤrtiÇĄ se stvari ĹĄe niso premaknile naprejÇĄ saj je v Sloveniji zaradi neurejenega sistema nakupa hlodovine teÄ ko priti do kakovostnega lesaÇĄ kljub temu da smo obdani z enimi od najbolj kakovostnih gozdov v Sloveniji.

Tudi tukaj se kaÄ eÇĄ da so privatni interesi po kratkoroÂŤnem zasluÄ ku nad interesi lastnikov gozdovÇĄ to je Moram re i, da nam naĹĄi kolegi iz drÄ ave. Tako odhaja preko gozdnih podbran e, ki se ukvarjajo s podobnim jetij veÂŤkrat tudi na produktom kot mi, priznavajo, vpraĹĄljiv naÂŤin kakovosten les v vstrijoÇĄ da smo jih s svojim hitrim in slovenski Ä agarji in inovativnim razvojem spodbudili, lesarji pa se moramo zadovoljiti z ostankiÇĄ da temu sledijo tudi sami in na ta ki ne zagotavljajo na in dvigujejo kakovost svojega rentabilnega poslovanja. Zato v podprodukta na viĹĄji nivo. jetju razmiĹĄljamoÇĄ kako z Ä ago naprejÇĄ saj dokler ne bodo vzpostavljeni institucionalni pogoji za pozitivno poslovanje Ä agarske industrijeÇĄ v le-to ni smiselno vlagati.

Ko Ä elite zaposliti nove kadreÇĄ ali imate kaj teÄ av pri temÇŤ Se do„ijo na trgu dela tisti strokovnjakiÇĄ ki jiŠ potre„ujete za vaĹĄ razvojÇŤ NeÇĄ teÄ av nimamo. V Lumarju smo imeli v preteklosti zelo veliko sreÂŤe z izbiro novih sodelavcevÇĄ ki pa je povezana tudi s temÇĄ da smo kakovostno in inovativno podjetje z dobro javno podobo ter zato zanimivi za kakovostne kadre. Zavedamo seÇĄ da je za razvoj in rast podjetja potreben dober kaderÇĄ ki ga v Sloveniji ni lahko najtiÇĄ ĹĄe posebej na obmejnem podroÂŤju. Tako smo imeli sreÂŤoÇĄ da smo pridobili mladÇĄ kakovosten kaderÇĄ ki smo ga z naĹĄimi izkuĹĄenimi sodelavci dodatno izobrazili in danes predstavljajo naĹĄ najboljĹĄi kader.

Na drugi strani je seveda teÄ ava na podroÂŤju ƤziÂŤnih delavcev podroÂŤje montaÄ eÇĄ kjer so delavci po naravi dela bolj mobilni in jim je vseenoÇĄ kje so zaposleni. Te kadre nekoliko teÄ e zadrÄ ujemoÇĄ nam pa za enkrat ĹĄe uspeva. Problem je tudi navidezen prosti evropski trgÇĄ kjer se v vstriji pri montaÄ i z lastnimi monterji sreÂŤujemo s ĹĄtevilnimi formalnimi ovirami in ƤnanÂŤnimi obremenitvami. Pri kadrih tudi ne moremo mimo dejstvaÇĄ da naĹĄih kadrov z vidika neto plaÂŤe ne moremo nagraditiÇĄ kot bi Ä eleliÇĄ saj je obremenitev plaÂŤ bistveno viĹĄja kot v tujini. ,e bi Ä eleli naĹĄemu zaposlenemu dati podobno plaÂŤoÇĄ kot bi jo dobil v tujiniÇĄ je to za nas v bruto plaÂŤi viĹĄjeÇĄ kar na eni strani ali zmanjĹĄuje naĹĄo konkurenÂŤno sposobnost na tujih trgihÇĄ ali pa bo ta delavec zaposlitev iskal drugje. Gre za strukturne problemeÇĄ s katerimi se sreÂŤujemo v Sloveniji in jih v Lumarju ne moremo reĹĄiti. Prav tako so teÄ ava priÂŤakovane pravice zaposlenihÇĄ ki se Ä al ĹĄe zmeraj ozirajo na doloÂŤene pravice iz preteklega obdobjaÇĄ ki jih razvite ekonomije ne poznajo. To pa pomeni teÄ ave pri konkuriranju na takĹĄnih trgihÇĄ kjer teh pravic ne poznajo.

19

VH Intervju

Kateri u«ni predmet iǡ «e i imeli to moānostǡ vklju«ili v naš šolski sistem Ȃ katere veš«ine manjkajo mladim podjetnikomǫ Zagotovo manjkajo našim podjetnikom dolo«ene retori«ne veš«ineǡ veš«ine nastopanjaǡ vodenja strategije razgovorovǡ velikokrat pa tudi samozavestǡ kar izhaja iz velikosti naše druābe. Menimǡ da mora prav vsak podjetnik in zaposleni poznati tudi osnove ekonomije za boljše razumevanjeǡ kako podjetje funkcioniraǡ kakšna je struktura stroškov in kako pomembno jeǡ da je podjetje stroškovno u«inkovito.

V enem od svoji razmišljanj ste dejaliǡ da je prišel «asǡ ko je tre a o jekte v Sloveniji u«inkovito energijsko prenovitiǤ Na kakšen na«in ste vplivali ali še vedno vplivate pri priprava strategije na tem podro«ju ozǤ kaj se dogaja na podro«ju o nove o jektov v Slovenijiǫ Sodelovali smo pri pripravi dolo«enih študij in analizǡ ki so dokazovaleǡ da je investiranje v energetske prenove z vidika naše drāave upravi«enoǡ saj bi na ta na«in zagotovili vsaj 10.000 do 12.000 delovnih mest. Energetska prenova bi dajala številne multiplikativne u«inke.

Seveda pa nismo mnenjaǡ da je energetska obnova samo toǡ da namestimo dodatno izolacijo in zamenjamo okna s tistimi s troslojno zasteklitvijo. Energetska prenova je po našem mnenju smiselna leǡ «e gre za celovit ukrep. Ugotoviti se mora dejansko stanje objekta in pripraviti ekonomsko u«inkovit na«rt sanacije. To pomeniǡ da pogledamoǡ kako naj se objekt sanira in kateri ukrepi so potrebniǡ da doseāemo 10-kratni faktor zmanjšanja porabe energije za ogrevanjeǡ da pove«amo bivalno ugodje in doseāemo upravi«enost investicije.

Zgolj dodatna izoZagotovo je tveganje sestavina lacija in okna ne pomeni energetske vsakega uspeha. Pa vendar sem prenove.

sam pri poslovnih odlo itvah izjemno konservativen.

Ste «lani Sek ije slovenski proizvajal ev leseni montaāni o jektovǤ V sek ijo so vklju«eni naj oljši ponudniki montaāni stav v SlovenijiǤ Kakšno je vaše medse ojno sodelovanje in na«rti za v pri odnjeǫ

V sekcijo so vklju«eni najboljši slovenski proizvajalciǡ ki bodo kmalu vsi imeli tudi CE znak. Tega naj bi dobili āe prejǡ a sedaj se vendarle bliāa «asǡ ko ga bomo imeli vsi. Menimǡ da je sodelovanja premaloǡ kar je posledica vsakodnevnih aktivnosti in reševanja lastnih izzivov.

Zato enostavno zmanjka energije za kaj ve«. Skupaj bi morali še ve« narediti pri osveš«anju potencialnih kupcevǡ še bolj vplivati na odlo«itve drāavnih ustanov pri delovanju Eko skladaǡ deƤniranju energetskih obnov in na splošno pri temǡ da bi drāava kazalaǡ da gradi z lesom trajnostno in energetsko u«inkovito. Mislimǡ da bi to bil najboljši signalǡ ki bi ga drāava pokazala potencialnim investitorjem in na ta na«in vplivala na njihove odlo«itve za okolju in ljudem prijazen na«in obnove in gradnje.

Kako naj po vašem mnenju podjetje tretjega tiso«letja komuni ira svojo lagovno znamkoǡ da o dolgoro«no uspešnoǫ Mislimǡ da je osnova komuniciranja vsake blagovne znamke iskrenost. Torejǡ da komuniciramo tistoǡ kar smoǡ in ne tistegaǡ kar nismoǡ saj nas slej kot prej dohitijo negativni u«inki. Ko podjetje komunicira blagovno znamkoǡ je po našem mnenju bolje biti nekoliko konservativen in komunicirati manjǡ kot je v tistem trenutku sposobno. Gotovo je podjetje Lumar v zadnjih letih naredilo zelo veliko na podro«ju komuniciranja blagovne znamkeǡ produktov in pozicioniranja. Ob

20

Marko Luki : e se pohvalim, še danes nekateri moji vzponi iz preteklosti, kot sta Just do it iz leta 1997 v Ameriki in smer No Siesta z Andrejem Grmovškom v francoskih Alpah, in nekateri drugi, niso prese eni. foto: Andrej Grmovšek.

tem pa je treba poudaritiǡ da za blagovno znamko Lumar stoji odli«en izdelek z visoko kakovostjoǡ energetsko u«inkovitostjo in odli«no bonitetno oceno. i la ko rekliǡ da je ena pomem ni stvari za uspe tudi tveganjeǫ Zagotovo je tveganje sestavina vsakega uspeha. Pa vendar sem sam pri poslovnih odlo«itvah izjemno konservativen. To izhaja iz moje športne kariere alpinistaǡ kjer sem moral v sorazmerno nevarnem športu sprejemati odlo«itve s pravo mero tveganja. Kljub temu mi je na podro«ju plezanja uspelo dose«i vrhunske rezultate. Podobnih na«el se drāim tudi pri poslu. Seveda pa je v današnjem «asu kljub dobrim namenom velikokrat teāko sprejeti odlo«itve brez tveganj.

Tveganje je sestavni del poslaǡ zato ga moramo podjetniki in druāba sprejeti ter dovoliti. Samo okoljeǡ ki se zavedaǡ da vsak posel v sebi nosi dolo«eno tveganjeǡ ki lahko ogrozi tudi preāivetje podjetjaǡ bo dovolj odprto in pripravljeno odpuš«ati posameznikomǡ ki morajo zapreti svoje podjetje. To jeǡ kakorkoli obrnemoǡ osnova kapitalisti«nega sistema trāenjske ekonomijeǡ kjer vsa podjetja ne morejo uspeti. Tudi «e so nameni dobri. Zato moramo tukaj lo«iti zdravo podjetniško tveganje in špekulativno obnašanje posameznikov.

VH Intervju

V angleĹĄki reviji Clim„ so vas leta ͖͔͔͚ uvrstili med naj„oljĹĄe vsestranske plezalÂ…e na stari Â…eliniǤ V tistem ÂŤasu smo o vas laŠko „rali predvsem v revijaŠ o ĹĄportuÇĄ zadnjiŠ nekaj let o vas zasledimo predvsem poslovne rezultateǤ Kako vzdrÄ ujete svojo kondiÂ…ijoÇŤ V reviji Climb so pripravili lestvico vsestranskih plezalcev na svetu.

Gre za plezalceÇĄ ki smo na eni strani zdruÄ evali plezanje v ekstremno teÄ kih krajĹĄih tako imenovanih ĹĄportnih smerehÇĄ ter na drugi strani plezanje v ekstremno zahtevnih zimskih in lednih smereh v Alpah.

To je takoÇĄ kot ko se v smuÂŤanju eni osredotoÂŤijo na samo eno disciplinoÇĄ na drugi strani pa jih je nekajÇĄ ki tekmujejo v vseh disciplinah.

In gotovo je bilo to zame priznanje oz. potrditev moje ljubezni do plezanjaÇĄ saj sem imel rad vse discipline in sem skozi to izboljĹĄeval rezultate v prav vsaki od tehÇĄ kar je za ÂŤiste specialiste povsem nepredstavljivo. ,e se pohvalimÇĄ ĹĄe danes nekateri moji vzponi iz preteklostiÇĄ kot sta ust do it iz leta 199Í› v Ameriki in smer No Siesta z Andrejem GrmovĹĄkom v francoskih AlpahÇĄ in nekateri drugiÇĄ niso preseÄ eni. Danes mi predhodna psihoƤziÂŤna pripravljenost iz ĹĄporta in predvsem navadeÇĄ to pomeni jasno doloÂŤeni ciljiÇĄ strategije in neizprosno izpopolnjevanje le-teh pomagajo v poslu. Zavedam seÇĄ da nekih velikih bliÄ njic tako kot v ĹĄportu tudi v poslu niÇĄ zato si je treba stvari prigarati. Ĺ e vedno dnevno opravim nekaj zaseÇĄ ÂŤeprav to danes zahteva veÂŤ napora kot vÂŤasih. Predvsem pozimiÇĄ ko je dan krajĹĄiÇĄ so Ä e obiÂŤajni moji pohodi s turnimi smuÂŤmi. Kljub pozni uriÇĄ najveÂŤkrat ob pol devetih zveÂŤerÇĄ mi takĹĄno udejstvovanje pomagaÇĄ da se sprostim in laÄ e zaspim. Pomembna sestavina ĹĄporta vÂŤasih in danes je zavedanje lastnih omejitevÇĄ da nisi najbolj pameten na svetuÇĄ kar se ti lahko ĹĄe posebejÇĄ ko si uspeĹĄenÇĄ prikrade v podzavest. Ĺ port ti jasno postavi tvoje mejeÇĄ meje v korelaciji do drugihÇĄ in kar je ĹĄe bolj pomembnoÇĄ v odnosu do naraveÇĄ kjer se zaveĹĄ svoje majhnosti. Zato je treba to poniÄ nostÇĄ ki velja na sploĹĄno v naraviÇĄ prenesti v posel. ,e „i imeli priloÄ nost ĹĄe enkrat iz„irati pokliÂ… ozǤ dejavnostÇĄ s katero „i se ukvarjaliÇĄ „i u„rali enako potÇŤ Ste imeli v otroĹĄtvu drugaÂŤne ideje in predstave o temÇĄ kaj „oste poÂŤeli v Ä ivljenjuÇŤ Gotovo bi ubral ĹĄe drugo potÇĄ saj sem to pot spoznal in bi jo bilo nesmiselno prehoditi ĹĄe enkrat. Tako kot sem vÂŤasih dejalÇĄ da si za svoje otroke ne Ä elimÇĄ da bi se ukvarjali s plezanjemÇĄ saj je prenevarnoÇĄ si danes ne Ä elimÇĄ da bi ĹĄli po moji podjetniĹĄki poti. Za uspeh je v branÄ iÇĄ v kateri smoÇĄ potrebnega zares veliko odrekanjaÇĄ ÂŤe Ä elimoÇĄ da smo uspeĹĄniÇĄ in tudi to vedno ni dovolj. GradbeniĹĄtvo je izjemno zahtevna panogaÇĄ ki od tistih ki so v njejÇĄ zahteva vsakokratno spraĹĄevanje o lastnih naÂŤelihÇĄ saj so le-ta vsakodnevno na preizkuĹĄnji. Kot otrok sem si predstavljalÇĄ da bo moje Ä ivljenje povezano s plezanjem oz. aktivnostmi v naravi. Tega upanja ĹĄe zmeraj nisem izgubil.

Kaj „i svetovali mladim v SlovenijiǍ Mladim svetujemǥ da veliko potujejo in spoznavajo druge kulture.

Naj doseÄ ejo odliÂŤno izobrazboÇĄ kljub temu pa naj ob izobraÄ evanju vzporedno delajoÇĄ saj bodo dobili tako drug pogled na svet. Naj se tudi ne bojijo tvegati in naj bodo samozavestni. OkoljeÇĄ kot je naĹĄeÇĄ velikokrat od ljudi priÂŤakujeÇĄ da bodo uspeli takojÇĄ drugaÂŤe so oznaÂŤeni kot ÂŤluzerjiÂŤÇĄ in ni posebno stimulativno. Kljub temu je treba poizkusiti nove stvariÇĄ saj drugaÂŤe ni moÄ nosti za osebni in druÄ beni napredek. Mladim Ä elim dobro izobrazboÇĄ veliko izkuĹĄenj in poguma.

Prav tako je pomembnoÇĄ da gredo na ĹĄtudijske izmenjaveÇĄ dobivajo kontakte in nov pogled na dogajanje v svetu in Sloveniji.

In kje „o podjetje umar ez ͕͔ letǍ Skupino Lumar vidim v sklopu GBG kot vodilnega evropskega ponu-

Marko Luki : Ĺ port ti jasno postavi tvoje meje, meje v korelaciji do drugih, in kar je ĹĄe bolj pomembno, v odnosu do narave, kjer se zaveĹĄ svoje majhnosti. Zato je treba to poni nost, ki velja na sploĹĄno v naravi, prenesti v posel. foto: Andrej GrmovĹĄek.

dnika montaÄ ne gradnje. e pa o omenjenem glede na gospodarsko situacijoÇĄ ko propadajo banke in velika podjetja ter celo drÄ aveÇĄ teÄ ko govoriti in napovedovati. V Sloveniji je namreÂŤ situacija takĹĄnaÇĄ ÂŤe malo karikiramÇĄ da se obnaĹĄamoÇĄ kot da Mislim, da je osnova bo naslednjih 10 let konjunkturaÇĄ delujekomuniciranja vsake blagovne mo pa kot da bo 10 znamke iskrenost. Torej, da let kriza.

Kakťen je „il vať verajťnji danǍ

komuniciramo tisto, kar smo, in ne tistega, kar nismo, saj nas slej kot prej dohitijo negativni u inki.

Moj dan je bil naporen. Ob Í›.00 sem zaÂŤel z delom v LumarjuÇĄ kjer smo s sodelavci pregledaliÇĄ kaj je bilo narejenoÇĄ in razdelili aktivnosti. Ob 10.00 sem se odpravil v GradecÇĄ kjer so sledile podobne aktivnosti kot v Lumarju. Vmes sem opravil ĹĄe nekaj sestankov z dobavitelji. Doma sem bil ob 19.00. Po pogovoru z druÄ ino in lahki veÂŤerji sem se z Ä eno in ÂŤelno svetilko okrog devetih odpravil na Pohorje. Ob 23.3o sem bil v postelji. VH

21

Stopnice vaših sanj Mizarstvo Kunc - vodilno podjetje v izdelavi stopnic z veĀ Not letniPi izNuånjaPi

t e l

VH Pogledi

Pasivne hiše na našem trgu Tekst: Dr. Martina Zbašnik Senega nik, u.d.i.a. | Foto: arhiv MZS

zr. prof. dr. Martina Zbašnik-Senega«nikǡ u.d.i.a.ǡ je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Leta 1988 se je zaposlila na Fakulteti za arhitekturo kot asistentka. Magistrirala je leta 1992 z magistrsko nalogo Površinska obdelava gradiv v arhitekturi. Leta 1996 je doktorirala z doktorsko disertacijo Negativni vpliv gradiv na «loveka in okolje. Leta 2000 je postala docentkaǡ leta 2009 pa izredna profesorica. e nosilka predmetov Tehnologija gradnje in gradivoǡ Ekološka na«ela gradnje in Projektiranje. Kot mentorica deluje pri diplomskih in doktorskih nalogah ter študentskih delavnicah.

Aktivno se udeleāuje mednarodnih seminarjev in kongresov na temo ekoloških gradiv in tehnologij energijsko var«ne gradnje in sanacijǡ in sicer kot avtorica prispevkov in «lanica znanstvenih odborov. Dvakrat se je izobraāevala na Passivhaus Institut-u dr. olfgang Feist v Darmstadtu.

V zadnjih letih je najbolj aktivna na podro«ju pasivnih oz. energijsko var«nih hišǡ skrbi tudi za njihovo promocijo v slovenskem prostoru.

Piše znanstvene in strokovne «lanke za tujo in doma«o publicistiko. Napisala je nekaj knjig. Odmevnejši sta Fasadni ovoj ȋ200͘ǡ v soavtorstvuȌ in Pasivna hiša ȋ200͛Ȍǡ prva slovenska knjiga o novem pristopu k energijsko var«ni gradnjiǡ prevedena tudi v hrvaški in bolgarski jezik. Sodeluje tudi pri raziskovalnih in strokovnih projektih. Na Fakulteti za arhitekturo organizira tudi strokovna izpopolnjevanja za arhitekte iz prakse.

Martina Zbašnik-Senega«nik je vodja Konzorcija pasivna hišaǡ ki pod okriljem Fakultete za arhitekturo trenutno zdruāuje 30 institucij in podjetij z znanjem in komponentami za energijsko var«ne hiše.

Konzorcij pasivna hiša v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo in Eko skladomǡ j. s.ǡ enkrat letnoǡ obi«ajno v mesecu novembruǡ organizira Dneve pasivnih hiš. S tem se pridruāuje vseevropski akcijiǡ ko si je mogo«e ogledati številne pasivne hiše po Evropi in tudi v Sloveniji. Dogodek je namenjen potencialnim investitorjemǡ arhitektomǡ projektantom strojnih inštalacijǡ laikom in drugimǡ ki jih ta tematika zanima. Ve« informacij je na voljo na spletni strani www.fa.uni-lj.siȀ konzorcijihǡ klik na Dnevi pasivnih hiš.

2͙

VH Pogledi

Pasivna iša - naj olj optimalna energijsko var«na iša Globalni razviti svet se je za«el spopadati z novo energetsko krizoǡ ki se ji pridruāuje še okoljska. Energentov iz neobnovljivih virov je «edalje manjǡ apetiti po energiji pa so «edalje ve«ji. Poleg tega se svet soo«a s posledicami onesnaāenjaǡ ki ga v veliki meri povzro«ajo prav goriva. Ob iskanju novih energetskih virov in tehnologij za pridobivanje energije je zato klju«nega pomena var«evanje z energijo oz. zmanjševanje potreb po energiji.

Teānje po ve«ji energijski u«inkovitosti se bodo v bliānji prihodnosti zaostrile tudi na podro«ju stavb. V nekaj letih bo današnja pasivna hišaǡ ki se nekaterim trenutno skoraj zdi nepotrebnaǡ v«asih celo neprimernaǡ postala povsem obi«ajen in od drāave zapoveGradnje pasivnih hiš se namre dan standard graloteva vse ve posameznikov dnje. Od 1. 1. 2019 bodo vse nove stavin podjetij, ki so v tem zaslutili beǡ ki jih javni orgatr no prilo nost, vendar jim ni uporabljajo kot trenutno še primanjkuje znanja. lastnikiǡ morale biti zgrajene kot skoraj To pa me e slabo lu tudi na ni«-energijskeǡ od 1. tiste, ki dosegajo ustrezno 1. 2021 pa bo to veljalo tudi za vse ostale kvaliteto. stavbe. Skoraj ni«-energijska stavba je stavba z zelo visoko energijsko u«inkovitostjo ȋmajhno koli«ino energije za ogrevanjeȌǡ za njeno delovanje bi morala v veliki meri zadostovati energija iz obnovljivih virovǡ vklju«no z energijo iz obnovljivih virovǡ proizvedeno na kraju samem ali v bliāini. Podrobnejše deƤnicije o najvišji dovoljeni porabi energije iz fosilnih virov v skoraj ni«-energijski hiši še ni.

V praksi pa hišaǡ ki potrebuje ̶skoraj ni« energije̶ǡ za ogrevanje āe obstaja. Pasivna hiša potrebuje za ogrevanje najve« 1͙ k hȀȋm2aȌǡ torej pribliāno 1ǡ͙ l kurilnega olja ali 1ǡ͙ m3 zemeljskega plina na kva-

dratni meter ogrevane površine letno. Pasivne hiše potrebujejo za ogrevanje 3–͘-krat manj energije kot tisteǡ ki so grajene v skladu s trenutno veljavnim Pravilnikom o u«inkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2010ǡ in tudi 10- in ve«krat manj od tistihǡ ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Za primer: v pasivni hiši s 160 m2 ogrevane površine je ra«un za porabo elektrike v letošnjem izredno hladnem februarju ͙0 eurǡ v vro«em juliju pa 38 eur. V to so bili pozimi všteti stroški ogrevanjaǡ poleti pa nekaj dni hlajenjaǡ sicer pa stalno prezra«evanje in vsa poraba v gospodinjstvu ͘-«lanske druāine ȋtorej razsvetljavaǡ gospodinjski aparatiǡ hladilnikǡ zamrzovalna skrinjaǡ ra«unalniki itd.Ȍ. Drugih stroškov za energijo ni.

Število pasivni iš naraš«a V Evropi je evidentiranih ve« kot ͘0.000 pasivnih hiš. Njihovo število se pove«uje tudi na drugih celinah – v Kanadiǡ v uāni Amerikiǡ na Kitajskemǡ na aponskemǡ v Rusijiǡ tudi Avstraliji. V ZDAǡ ki jih štejemo za velike razsipnike energijeǡ imajo āe Inštitut za pasivno hišo ȋPassive House Institut USǡ PHIUSȌ in kar ͘21 certiƤciranih energijskih svetovalcev. V letošnjem februarju so imeli izobraāevanje na temo pasivne hiše v ,ikaguǡ FiladelƤjiǡ Orlanduǡ marca v Bostonuǡ v aprilu v Goldnu in Denverjuǡ maja v Seattluǡ v juniju v Portlandu in New orku itd. Izobraāevanje o pasivni hiši je bilo tudi v Torontu v Kanadi. Tudi «ez luāo āe imajo svojo konferenco o pasivni hiši. Zadnjaǡ sicer āe sedmaǡ je bila lansko leto v Denverju. Nastala je po vzoru evropskih konferenc. V Frankfurtu je letos potekala āe 1͛. mednarodna konferenca o pasivni hišiǡ na kateri se vsako leto zbere okrog 1200 arhitektov in drugih strokovnjakov.

Naslednja konferenca bo aprila 201͘ v nemškem Aachnu.

Za gradnjo v standardu pasivne hiše klimatske razmere ne predstavljajo ovir. Razvita je metodologija za na«rtovanje pasivne hiše v hladnih in zelo vro«ih regijahǡ poleg srednjeevropskeǡ kamor spada tudi Slovenija. Leta 201͙ se po scenariju poznavalcev samo v Evropi lahko pri«akuje 1͘3.͙00 pasivnih hiš. V Sloveniji je bil leta 2011 deleā pasivnih hiš med novimi stavbami 0ǡ6 Ψǡ leta 2021 naj bi njihov deleā narastel na ͛0ǡ2 Ψ. Trenutno je po podatkih Eko skladaǡ j. s.ǡ ki za energijsko u«inkovite hiše dodeljuje nepovratne Ƥnan«ne spodbudeǡ pri nas zgrajenih ali v gradnji ve« kot 200 pasivnih hiš. Njihovo število se vsako leto pove«uje.

Strokovna podpora V Sloveniji imamo tudi āe dovolj znanja ter tehni«ne podporeǡ da se investitorji brez skrbi odlo«ijo za gradnjo energijsko u«inkovitih hiš.

Na našem trgu je tako mogo«e dobiti kvalitetna gradiva za gradnjo pasivnih hiš ȋod konstrukcijskih do toplotnoizolacijskih gradivȌ pa tudi komponenteǡ kot so prezra«evalne in ogrevalne napraveǡ okna in vrata. ,edalje ve« je usposobljenih na«rtovalskih ekipǡ ki znajo projektirati pasivno hišo.

Pasivna hiša Steblovnik, za katero je podjetje Marles pridobilo certi ikat inštituta v Darmstadtu. Ker se je pasivne gradnje oprijel stereotip, da mora biti hiša toge kockaste oblike, so v Marlesu eleli dokazati, da je mo no zgraditi pasivno hišo tudi v klasi ni arhitekturni zasnovi.

Izvedba: Marles hiše Maribor, d.o.o. Foto: arhiv Marles hiše Maribor, d.o.o.

26

Pri pasivni hiši je namre« klju«no sodelovanje ve« razli«nih strokovnjakov in izvajalcev āe v najzgodnejši fazi na«rtovanja. Poleg arhitekta in statika sta «lana tima obvezno še gradbeni Ƥzik in projektant strojnih inštalacijǡ vsi z ustreznim znanjem. Imamo tudi āe izkušene izvajalceǡ ki znajo zgraditi hišo v razli«nih tehnologijah gradnjeǡ tako klasi«no grajene hiše iz opeke ali porobetona kot hiše iz lahkih lesenih konstrukcij. Kvalitete ne potrjujejo samo zadovoljni uporabniki pasivni hišǡ ampak je dokumentirana tudi s certiƤkati.

VH Pogledi

trgu in uÂŤinkovitost aktivnosti v preteklosti ter naÂŤrtujemo dejavnosti za naslednje obdobje. ,eprav so si ÂŤlani v realnem svetu velikokrat konkurencaÇĄ se zavedajo pomena skupnega analiziranja trenutnega stanja na trgu in promoviranja standarda pasivna hiĹĄa.

Konzorcij pasivna hiĹĄa enkrat letno organizira izobraÄ evanje za svoje ÂŤlane. Zelo pomembno je namreÂŤÇĄ da vsiÇĄ ki na trgu nudijo znanje in komponenteÇĄ poznajo celoten ustroj delovanja pasivne hiĹĄe. Kupci pasivne hiĹĄe namreÂŤ ne kupujejo posameznih komponent parcialnoÇĄ te delujejo samoÇĄ ÂŤe so vgrajene v celosten sistem pasivne hiĹĄe.

HiĹĄa Primus - prva slovenska pasivna monta na hiĹĄa, ki se ponaĹĄa s certi ikatom inĹĄtituta v Darmstadtu. Izvedba: Lumar IG, d.o.o. Foto: arhiv Lumar IG, d.o.o.

KonzorÂ…ij pasivna ŠiĹĄa Vsa ta ponudba strokovnjakov in gradiv ter komponent pa ne bi bila uÂŤinkovitaÇĄ ÂŤe ne bi bila povezana. Zato smo na Fakulteti za arhitekturo 1͘. marca 2008 ustanovili Konzorcij pasivna hiĹĄa. Ustanovni ÂŤlani so poleg Fakultete za arhitekturo in Gradbenega inĹĄtituta ZRMK ĹĄe podjetjaÇĄ ki s svojo dejavnostjo nudijo moÄ nost gradnje pasivne hiĹĄeÇĄ ali pa jo bodo v bliÄ nji prihodnosti. Konzorcij pasivna hiĹĄa zdruÄ uje znanja in ponudbo za gradnjo in prenovo pasivnih hiĹĄ v Sloveniji. ,lani so proizvajalci montaÄ nih hiĹĄÇĄ gradbena podjetjaÇĄ ponudniki kakovostnih materialovÇĄ izdelkov in sodobnih tehnologij za izvedbo pasivnih hiĹĄ: toplotnoizolativnih gradivÇĄ ekoloĹĄkih gradiv in izdelkovÇĄ stavbnega pohiĹĄtva in zasteklitevÇĄ prezraÂŤevalnih napravÇĄ ogrevalnih napravÇĄ sonÂŤnih sistemovÇĄ dve banki itd.

Dejavnost Konzorcija pasivna hiĹĄa se predstavlja in promovira na spletni strani Fakultete za arhitekturo Č‹www.fa.uni-lj.siČ€konzorcijphČŒ. Na njej smo uvedli dve kategoriji – kategorijo Ç˝pasivna hiĹĄaÂŤ in kategorijo Ç˝zelo dobra nizkoenergijska hiĹĄaÂŤ Č‹do 2ÇĄÍ™ litrska hiĹĄaČŒ.

Kvaliteto komponent za pasivno hiťo in izvedenih pasivnih hiťǥ ki se predstavljajo v kategoriji ǽpasivna hiťaǥ nadzorujemo. Na ta nain poskuťamo ponudnike in izvajalce zavarovati pred nestrokovno konkurencoǥ ki neodgovorno ponuja pasivne hiťeǥ ki to sploh niso.

S tem zavajajo investitorjeǥ hkrati pa razvrednotijo celoten koncept pasivne hiťeǥ ki ima sicer natanno doloene zakonitosti. Pod kategorijo ǽzelo dobra nizkoenergijska hiťa so predstavljeni izvajalci hiť in ponudniki komponentǥ ki trenutno ťe ne dosegajo standarda pasivne hiťeǥ vendar so ji zelo blizu. Takoj ko bodo imeli ustrezno izvedbo ali izdelekǥ jih bomo uvrstili v kategorijo ǽpasivna hiťa.

Prednosti ÂŤlanstva v KonzorÂ…iju pasivna ŠiĹĄa ,lani Konzorcija pasivna hiĹĄa lahko med seboj izmenjujemo informacije in izkuĹĄnje iz projektov pasivnih hiĹĄ in iĹĄÂŤemo partnerje za sodelovanje. Konzorcij pasivna hiĹĄa svojo dejavnostÇĄ pa tudi doseÄ ke in novostiÇĄ objavlja v strokovnem in poljudnem tisku. ,lani Konzorcija pasivna hiĹĄa se dvakrat na leto sreÂŤujemo na skupnem sestankuÇĄ ko analiziramo stanje v stroki in na

Konzorcij pasivna hiĹĄa v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo in Eko skladomÇĄ j. s.ÇĄ enkrat letno organizira Dneve pasivnih hiĹĄ. S tem se pridruÄ ujemo vseevropski akcijiÇĄ ko si je mogoÂŤe ogledati ĹĄtevilne pasivne hiĹĄe. LetoĹĄnji Dnevi pasivnih hiĹĄ bodo od 8. do 10. novembra. V Leta 2015 se po scenariju tem ÂŤasu si poznavalcev samo v Evropi lahko bo mogoÂŤe ogledati veÂŤ kot pri akuje 143.500 pasivnih hiĹĄ.

20 pasivnih hiĹĄ V Sloveniji je bil leta 2011 dele po vsej Sloveniji. ,lani Konzorcija pasivnih hiĹĄ med novimi stavbami pasivna hiĹĄa 0,6 %, leta 2021 naj bi njihov dele organizirajo narastel na 70,2 %. v tem ÂŤasu tudi razliÂŤne spremljevalne dogodkeÇĄ kot so delavniceÇĄ individualna svetovanjaÇĄ ogledi proizvodnje itd. V sklopu tega dogodka na Fakulteti za arhitekturo organiziramo predavanja o pasivnih hiĹĄi in moÄ nostih financiranja. Dogodek je namenjen potencialnim investitorjemÇĄ arhitektomÇĄ projektantom strojnih inĹĄtalacijÇĄ laikom in drugimÇĄ ki jih ta tematika zanima. Zanimanje za tovrstno izobraÄ evanje je bilo do sedaj zelo veliko.

Ve informacij je na voljo na spletni strani www.fa.uni-lj.siȀ konzorcijphǥ klik na Dnevi pasivnih hiť.

CertiƤkat KonzorÂ…ija pasivna ŠiĹĄa ,lani Konzorcija pasivna hiĹĄa ugotavljamoÇĄ da so pri nas razlike v kakovosti izvedenih hiĹĄ ÂŤedalje veÂŤje. Gradnje pasivnih hiĹĄ se namreÂŤ loteva vse veÂŤ posameznikov in podjetijÇĄ ki so v tem zaslutili trÄ no priloÄ nostÇĄ vendar jim trenutno ĹĄe primanjkuje znanja. To pa meÂŤe slabo luÂŤ tudi na tisteÇĄ ki dosegajo ustrezno kvaliteto. S certiƤciranjem bomo vzpostavili veÂŤ reda na ÂŤedalje bolj Ä ivahnem trgu gradnje pasivnih hiĹĄ. Zavarovali bomo predvsem investitorjaÇĄ da bo lahko loÂŤeval med kvalitetno in vpraĹĄljivo Č‹in morda malo cenejĹĄoČŒ ponudbo.

V tujini ustreznost standardu pasivne hiĹĄe dokazuje CertiƤkat Passivhaus Institut dr. olfgang Feist iz Darmstadta Č‹v nadaljevanju PHIČŒ.

Preverja se kvaliteta posameznih komponent za vgradnjo v pasivno hiĹĄo Č‹okenski okvirjiÇĄ fasadni sistemi steber – preÂŤkaÇĄ kompaktne napraveÇĄ prezraÂŤevalne napraveÇĄ stenski in gradbeni elementiÇĄ vhodna vrata in zasteklitveČŒ in celotne hiĹĄe. Na slovenskem trgu je Ä e preÂ…ej komponent s Â…ertiƤkatom PHIÇĄ veÂŤina ponudnikov je vkljuÂŤena tudi v KonzorÂ…ij pasivna ŠiĹĄa Č‹stenski sistemi umar IG dǤ oǤ oǤǥ RiŠter montaÄ ne gradnjeÇĄ dǤ oǤ oǤǥ ArŠemÇĄ dǤ oǤ oǤǥ Saint Go„ain

2Í›

VH Pogledi

Isover GǤmǤ„ǤHǤǢ grad„eni elementi S…ŠÚ…k auteile GǤmǤ„ǤHǤǢ ŠiĹĄna teŠnika AgregatÇĄ dǤ oǤ oǤǢ okna SoraÇĄ dǤ dǤǥ Veluš SlovenijaÇĄ dǤ oǤ oǤǥ arles PSPÇĄ dǤ oǤ oǤǥ po tujem Â…ertiƤkatu PHI izdelujeta okna podjetji AJ okna Č‚ vrata Č‚ senÂŤilaÇĄ dǤ oǤ oǤ in InlesÇĄ dǤ dÇ¤ČŒÇ¤ renutno sta v Sloveniji tudi dve zgrajeni ŠiĹĄi s Â…ertiƤkatom PHI Č‹ umar IGÇĄ dǤ oǤ oǤǥ in arles ŠiĹĄe ari„orÇĄ dǤ oǤ oÇ¤ČŒÇ¤ CertiƤ…iranje komponent in ŠiĹĄ zaŠteva nekaj ÂŤasa zaradi priprave ustrezne dokumentaÂ…ije tudi nekaj Č‹ne pretirano visokiÂŠČŒ ƤnanÂŤniŠ sredstevǤ Kvaliteto komponent za pasivno Veljavnost Â…ertiƤkatov se vsako leto hiĹĄo in izvedenih pasivnih hiĹĄ, podaljĹĄujeǤ Seznam ki se predstavljajo v kategoriji komponent s Â…ertiƤkatom PHI je predpasivna hiĹĄa , nadzorujemo. stavljen na spletni Na ta na in poskuĹĄamo strani PassivŠaus Inponudnike in izvajalce zavarovati stituta ™™™ǤpassivǤ deǤ Seveda se stalno pred nestrokovno konkurenco, dopolnjuje in poveki neodgovorno ponuja pasivne ÂŤujeǤ

hiĹĄe, ki to sploh niso.

,lani Konzorcija pasivna hiĹĄa smo krite-

OKNA Ĺ EMRL Nova pasivna okna s certifikatom

rije za CertiƤkat Konzorcija pasivna hiĹĄa izdelali leta 2011. Razdelili smo jih v veÂŤ skupin: certiƤkat za konstrukcijske sklope toplotnega ovoja Č‹namenjeno ponudnikom gradivČŒÇĄ certiƤkat za okna Č‹namenjeno ponudnikom oken in sistemov tesnjenjaČŒ ter certiƤkat za izvedene pasivne hiĹĄe Č‹namenjeno izvajalcem pasivnih hiĹĄČŒ. Osnova za kriterije za pridobitev CertiƤkata Konzorcija pasivna hiĹĄa so kriteriji Passivhaus Instituta iz DarmstadtaÇĄ ki je ĹĄe vedno najpomembnejĹĄi certiƤkat. CertiƤkat Konzorcija pasivna hiĹĄa mu je podrejen. Pomemben bo zatoÇĄ ker zagotavljaÇĄ da je pasivna hiĹĄa grajena po vseh smernicah strokeÇĄ za kar ima vso ustrezno dokumentacijo. Imetniki CertiƤkata Konzorcija pasivna hiĹĄa bodo s tem imeli zbrano dokumentacijo za pridobitev CertiƤkata Passivhaus Instituta. Konzorcij pasivna hiĹĄa nudi pri pridobivanju certiƤkata strokovno pomoÂŤ. Izdani certiƤkati so objavljeni na spletni strani www.fa.uni-lj.siČ€konzorcijph oz. http:ȀȀwww.fa.uni-lj.siČ€default.asp?idÎŻ2833.

Konzorcij pasivna hiĹĄa je letos torej praznoval Í™-letnico delovanja.

V tem ÂŤasu je postal v stroki prepoznaven. Trenutno ima veÂŤ kot 30 ÂŤlanov. ,lanstvo se vsako leto obnavljaÇĄ zato se ĹĄtevilo ÂŤlanov nekoliko spreminja. Razveseljivo pa jeÇĄ da je glavnina ÂŤlanov vsako leto bolj prepriÂŤanaÇĄ da le skupaj lahko doseÄ emo napredek na podroÂŤju veÂŤje energijske uÂŤinkovitosti stavb. VH

PASIVNA OKNA MIZARSTVA Ĺ EMRL V Mizarstvu Ĺ emrl, druÄ inskem podjetju iz Planine s tradicijo izdelave oken Ä e od leta 189Í™, dajemo poseben poudarek na energetsko uÂŤinkovitost, kvalitetno obdelavo in dolgo Ä ivljenjsko dobo naĹĄih izdelkov.

Novo pasivno okno TIP 92-PASIV je produkt, ki je izdelan iz toplotno izolativnih lepljencev VivaproƤl v kontroliranem tehnoloťkem procesu Mizarstva Šemrl in je najtanjťe pasivno okno s certiƤkatom Passivhaus inťtituta.

PREDNOSTI OKNA TIP 92-PASIV : Čˆ klasiÂŤna vogalna vez zagotavlja visoko trdnost, stabilnost in torzijsko togost okna, Čˆ ĹĄtirisistemska povrĹĄinska obdelava za dolgo Ä ivljensko dobo izdelka in podaljĹĄani interval vzdrÄ evanja, Čˆ okovje z moÄ nostjo reÄ nega prezraÂŤevanja, Čˆ pasivno okno z moÄ nostjo razliÂŤnih konstrukcijskih izvedb elementov, Čˆ idealno okno za nizkoenergijske in pasivne objekte, Čˆ kvaliteta potrjena s certiƤkatom Passivhaus inĹĄtituta.

www.oknasemrl.eu

BrezplaÄ?ne informacije:

051/628-505 • SMREKA • MACESEN • LES/ALUMINIJ

Razstavni salon:

PLANINA

FRANCI Ĺ EMRL S.P.

7UDGLFLMD L]GHODYH RNHQ RG OHWD

28

ƒ„‹Â?‘ ÂƒÂ•ÇĄ †ƒ ‘„‹Ì‡–‡ Â?ÂƒĂŚ •ƒŽ‘Â?ÇĄ Â?Œ‡” •‹ ‹œ†‡ŽÂ?‡ ŽƒŠÂ?‘ –—†‹ ‘‰Ž‡†ƒ–‡Ǥ

VH Podjetniške informacije U inkovita raba energije

PASIVNA HIŠA Danes ve ina ljudi stremi k udobnim in kakovostnim bivalnim prostorom. Pri izbiri naina gradnje posve amo vse ve jo pozornost stroškom, ki so povezani z uporabo bivalnih prostorov (stroški ogrevanja, stroški porabe elektri ne energije, stroški hlajenja, stroški porabe vode, ). Vedno višje cene energentov silijo uporabnike in investitorje k izbiri gradnje oziroma prenove objektov, ki bi zmanjšala odvisnost od energentov, zato se vse pogosteje gradijo oziroma s prenovo dosegajo normativi za opredelitev objekta kot nizkoenergijskega ali pasivnega.

Kriteriji za pasivno hišo Prvi resni poizkusi gradnje ni -energijskih objektov segajo v leto 1973, vendar se je njihov razvoj, v primerjavi s kon nim prihrankom energije v ivljenjski dobi objekta, ustavil zaradi previsokih stroškov investicije. Investicijsko ugodnejši so bili pasivni objekti, ki so se izkazali s sorazmerno velikim prihrankom energentov. Postali so osnova za dolo itev kriterijev, ki so pomembni za dolo itev pasivnih objektov. Passivhaus Institut iz Darmstadta je zaradi vodilnega znanja in izkušenj na podro ju pasivne gradnje postal referen no certi ikacijsko telo za podeljevanje certi ikatov objektom, ki izpolnjujejo slede e kriterije: zahteva po energiji za ogrevanje je manjša kot 15 kWh/m a (v zvezi z bivalnimi prosto ri) – ali mo ogrevanja je ni ja od 10 W/m , poraba primarne energije ne presega 120 kWh/m a,

dose ena zrakotesnost je vsaj N50 0,6/h.

Zrakotesnost je osnovni pogoj Pri zasnovi pasivnega objekta je treba izkoristiti naravne danosti posamezne parcele in upoštevati ustrezno razporeditev prostorov v objektu, ki bodo izkoriš ali ponujene danosti parcele. Ustrezno stavbno pohištvo z nizko U-vrednostjo mora biti vgrajeno po zahtevah RAL standarda. Prezra evanje objekta je uravnavano preko prisilnega prezra evanja.

Pri menjavi zraka se sve zrak delno ogreva z izrabljenim zrakom, ki odda del toplote pri izhodu iz objekta.

Pasivni objekti so lahko grajeni iz razli nih konstrukcijskih materialov, kot so npr. opeke, les, beton, ... Pomembno pri tem je, da je objekt dobro zra no zatesnjen in dobro izoliran. Zrakotesnost se preverja z Blower door testom, s katerim se meri koli ina v objekt vpihanega zraka na uro, da se zagotavlja konstantni tlak 50 Pa.

Toplotna prehodnost Za zagotavljanje ustrezne toplotne izolacije pasivnega objekta je treba debelino izolacije prilagoditi kakovosti izolacije. Skupna toplotna prehodnost (U-vrednost) za strehe, stene in tla mora biti v mejah od 0,10 do 0,15 W/m2K. Danes je na tr iš u mno ica razli nih vrst toplotne izolacije. Lo imo jih lahko na klasi ne izolacijske materiale in alternativne (BIO) izolacijske materiale. V na elu imajo klasi ne izolacije ni jo toplotno prevodnost , kar pomeni,

Gradnja pasivnega objekta zahteva izredno natan nost vseh izvajalcev, saj je treba zelo paziti na stike razli nih materialov, da se zagotovita zrakotesnost in dobra izoliranost objekta brez toplotnih mostov. da lahko vgrajujemo manjše debeline toplotne izolacije. Pri alternativnih izolacijah lahko z manjšo debelino dose emo daljše fazne zamike pri prehodu toplote skozi konstrukcijo.

Vsaka toplotna izolacija ima tako svoje prednosti in slabosti. Katero izbrati, je za vsakega investitorja te ka odlo itev.

Na osnovi navedenih dejstev lahko ugotovimo, da je za gradnjo pasivnih objektov primerna katera koli toplotna izolacija, ki je na razpolago na trgu. Pri vgradnji je treba paziti, da se ustrezna toplotna izolacija vgradi v ustrezen sklop konstrukcije. Toplotne izolacije so izdelane za namenske konstrukcije in jih ni priporo ljivo uporabljati v drugih sestavah konstrukcije, saj tako izolacija ni izkoriš ena v popolnosti.

URSA ima v svojem prodajnem programu izdelke iz steklene volne in ekstrudiranega polistirena, primerne za vgradnjo v strešne konstrukcije, zunanje zidove, predelne zidove, medeta ne konstrukcije, talne konstrukcije, oblogo kletnih zidov in pod temeljno ploš o. Steklena volna s svojimi odli nimi lastnostmi na podro ju topotne izolacije ( je od 0,044 do 0,032 W/mK) in zvo ne izolacije (udarni zvok in zvok, ki se prosto širi po prostoru) ter URSA PS (ekstrudirani polistiren) z visoko tla no odpornostjo, toplotno izolativnostjo, odpornostjo na vodo ter izmeni no zmrzovanje in odmrzovanje omogo ata vsakemu investitorju, da lahko z URSA izolacijami ob ustrezni vgradnji izdela objekt, ki izpolnjuje kriterije za pasivne objekte.

Ursa Slovenija d.o.o.ǡ Povhova ʹǡ ͺͲͲͲ Novo mesto Telefon asistencaǣ Ͳ͹Ȁ͵ͻ ͳͺ ͵͵͹ assistance.slovenija̷uralita.comǡ .ursa.siǡ .pureone.si

30

VH Na ogled Pasivna hiša Trebnje

Rihter d.o.o., Loke 40, 3333 Ljubno ob Savinji T: 03 839 04 30 | F: 03 839 04 31 | E: prodaja@rihter.si | I: www.rihter.si | I: www.pasiv.si

Hiša arhitekturnih preseākov

N

i treba posebej razlagati, da je pasivna hiša Trebnje nekaj posebnega, modernega, unikatnega. Tako kot so unikatne vse Rihter hiše. e odraz investitorjeve āelje, oblike terena in omejitev prostorskih aktov. Zasnovali so jo v arhitekturnem podjetju LEO ATEL E Vesna Poāek, s. p., kjer so upoštevali investitorjevo āeljo imeti hišo s prostorom za zunanje prebivanje prostih trenutkov dneva. Arhitektko so vodile naslednje smernice pri oblikovanju objekta: Z objektom «im manj posegati v sam teren in pri uporabi objekta zagotoviti «im ve« zasebnosti. Pojavila se je ideja dviga objekta nad teren, s «imer ne bi uni«ili oblike terena. Hkrati ta rešitev zagotavlja veliko zasebnosti pri uporabi objekta. Predlog investitorju je bil, da se hiša postavi na stebre, s «imer se je takoj strinjal.

Pod objektom je dodaten nepozidan prostor, ki ga je mo« vsestransko uporabiti. Za laājo premostitev višinske razlike, ureditev okrog objekta vsebuje še oporne zidove s stopnicami. Sam objekt je zasnovan iz treh delov, dnevnega servisnega in no«nega dela. Dnevni del je levo od vhoda, na juānem vogalu hiše.

Servisni prostori so na sredini objekta in razmejujejo dnevne prostore od no«nih. Vse te tri dele povezuje zunanji prostor, ki zaradi višinske razlike dviga od terena omogo«a veliko mero zasebnosti.

31

VH Na ogled Pasivna hiĹĄa Trebnje

Urbana eleganca v pasivnem standardu Tako kot je posebna hiĹĄa sama, so posebne tudi tehniÂŤne reĹĄitve v njej. Arhitektura je zelo posebna in svobodna, kar hiĹĄe ne bi uvrĹĄÂŤalo v sam vrh pasivne gradnje, ÂŤe ne bi bile vrhunsko reĹĄene prav vse podrobnosti zunanjega ovoja hiĹĄe. Za dosego tega je bilo vloÄ enega veliko razvojnega dela in rezultat je prav posebna pasivna hiĹĄa s kopico originalnih reĹĄitev. Zunanji ovoj je izdelan po sistemu Pasiv ÎŞ in je naĹĄ najbolj izolativen sistem, ki smo ga kdaj koli uporabili v gradnji.

HiĹĄa nima samo arhitekturnih preseÄ kov, ampak tudi tehniÂŤne. Oboje skupaj stanovalcem ponuja vse tisto, kar danes pojmujemo pod pojmom ugodnega bivanja.

Hiťa porabi kljub svoji velikosti in razvejani arhitekturi za ogrevanje in hlajenje ter pravilni uporabi le 12 k hȀm2a ob upoťtevanju meteoroloťkih podatkov lokacije hiťe. V primeru, da bi dodatno vgradili ťe sonne kolektorje, bi bila hiťa plus energijska.

V podjetju Rihter delamo objekte po individualnih Ä eljah naĹĄih strank.

Strankam lahko ponudimo celotno storitev od projektiranja, pridobitve gradbenega dovoljenja, izdelave temeljne ploĹĄÂŤe ali kleti do gradnje objekta na kljuÂŤ. Predvsem faza projektiranja in pridobitve gradbenega dovoljenja je dolg in zapleten postopek, zato s tem prihranimo nemalo ÂŤasa in skrbi. Pomembno je, da je pasivna hiĹĄa dobro

zasnovana, zato se Ä e v fazi naÂŤrtovanja vkljuÂŤimo ter prilagajamo individualnim Ä eljam naĹĄih strank. Tako se tudi izognemo kasnejĹĄim prilagajanjem in spremembam, pasivna hiĹĄa pa je zgrajena kakovostno, brez toplotnih mostov.

Pasivna hiĹĄa Trebnje Zunanje dimenzije: Zunanje dimenzije hiĹĄe so 2͘,Í™0 m š 13,Í™0 m.

Bivalna povrťina: 186,92 m2 Ϊ terasa ͙0,͙͛ m2.

Nain gradnjeǥ konstrukcija: Hiťa je zgrajena po konstrukcijskem sistemu Rihter Pasiv Ϊ s certiƤkatom Passivhaus inťtituta iz Darmstadta.

Vrsta streheČ€izolacijaÇĄ debelina: Debelina strehe je 62Í™ mm s toplotno prehodnostjo U ÎŻ 0,6Í› Č€m2K. Vgrajena je toplotna izolacija iz kamene volne ͘80 mm.

Izvedba ostreĹĄja je klasiÂŤna.

Kritina: PloÂŤevinasta streĹĄna kritina Prefa.

Izolacija zunanje steneȀdebelina: Debelina zunanje stene je ͙͙͙ mm in ima toplotno prehodnost U ί 0,6͛ Ȁm2K. Vgrajena je toplotna izolacija iz kamene volne ͙10 mm.

Temeljna ploĹĄÂŤa: HiĹĄa stoji na betonskih stebrih. PloĹĄÂŤa je izdelana iz nosilne lesene konstrukcije v kombinaciji s kriÄ no lepljeno ploĹĄÂŤo U β 0,6Í› Č€m2K. Vgrajena je toplotna izolacija iz kamene volne in PS-a v skupni debelini Í™00 mm.

Okna: Les alu pasivna okna s troslojno zasteklitvijo.

Uw β 0,8 Ȁm2K, Ug β 0,͙ Ȁm2K. Vse stavbno pohiťtvo je vgrajeno po RAL smernicah.

SenÂŤila: Zunanja senÂŤila, Ä aluzije.

Sistem strojnih inĹĄtalacij: Vgrajen sistem prezraÂŤevanja, ogrevanja in pohlajevanja.

Vgrajena je najsodobnejĹĄa kompaktna naprava, ki zdruÄ uje vse potrebne komponente za ogrevanjeČ€hlajenje, prezraÂŤevanje in pripravo sanitarne vode v pasivni hiĹĄi. Deluje na principu povezovanja vseh naĹĄtetih komponent in tako dosega maksimalne izkoristke. Koncept je zasnovan na drugaÂŤen naÂŤin kot pri ostalih sistemih ogrevanja. Pasivna hiĹĄa porabi zelo malo energije za ogrevanje, zato lahko ogrevanje skoraj v celoti izvedemo kar s pomoÂŤjo prezraÂŤevanja brez dragega sistema talnega ogrevanja. S tem pocenimo gradnjo za cca 8.000 eur.

HiĹĄa se ogreva in pohlajuje kar preko sistema prezraÂŤevanja.

Posebna kompaktna naprava v prvi stopnji odvzema toploto odpadnemu toplemu zraku s pomoÂŤjo rekuperacije. V drugi stopnji ta naprava odpadnemu zraku s pomoÂŤjo ÂŤrpalke zrakzrak ali zrak-voda odvzame ĹĄe dodatno toploto in s tem ogreva sanitarno vodo ali pa ogreva prostore hiĹĄe.

32

VH Na ogled Pasivna hiša Trebnje

samo tista oseba, ki ima rada višjo temperaturo, druga pa se prijetno po«uti ob normalni sobni temperaturi.

Z dvostopenjskim odvzemom toplote resni«no maksimalno izkoristimo temperaturo odpadnega zraka. Enak, a obrnjen proces pohlajevanja poteka v pregretih vro«ih dneh, ko naprava pohlajuje vstopni zrak. Pri pohlajevanju pa na ra«un odpadne toplote pridobiva ǽbrezpla«no« toplo sanitarno vodo. Tako grajena hiša nam skupaj s kompaktno napravo omogo«a, da si v vsakem letnem «asu, ne glede na zunanjo temperaturo za minimalne stroške prilagodimo temperaturo bivalnega okolja tako, kot nam le-ta najbolj ustreza. Za dodatno lokalno ogrevanje, ko si posameznik zaāeli višje temperature, bodo poskrbela sevala, ki so odli«en zelo var«en dopolnilni vir ogrevanja. Ogrevajo to«no tam in v tistem prostoru, kjer si āelimo, brez vpliva na drug prostor. Njihovo delovanje je lahko celo tako usmerjeno, da u«inek toplote v enem prostoru «uti

Predvidena letna poraba energije za ogrevanje po PHPP: Po izra«unu PHPP bo hiša na letni ravni porabila 12 k hȀm2a.

Sama hiša je s strani energetske u«inkovitosti zahtevna iz dveh vidikov. Atrijska hiša v primerjavi z nadstropno hišo ima ve«je površine toplotnega ovoja na kvadratni meter uporabne površine. Skozi toplotni ovoj hiše potekajo transmisijske izgube.

Ve«ja kot je površina toplotnega ovoja hiše, ve« je transmisijskih izgub energije v zimskem «asu. Druga posebnost te hiše je v tem, da talna ploš«a ni v stiku z zemljiš«em, ampak je dvignjena in meji na okoliški zrak. Izgube skozi toplotni ovoj proti okolici so ve«je kot izgube skozi toplotni ovoj na stiku z zemljiš«em.

Transmisijske izgube talne ploš«e hiše smo zmanjšali z izbiro konstrukcije iz lesenih stropnikov, med katere smo namestili toplotno izolacijo. Lahko bi rekli, da celoten toplotni ovoj hiše predstavlja lesena konstrukcija. Kljub posebnosti hiše smo z izboljšavo naših sistemov dosegli pasivni razred.

Zrakotesnost: Ocenjena vrednost, ki ustreza pasivnemu standardu: δ 0,60 h-1.

Leto izgradnje: 2013.

arancija: 3͙ let garancije na konstrukcijo, 3 leta na izvedbo. ,as gradnje: Od za«etka montaāe do vselitve na klju« - le ͙ mesecev.

33

VH Na ogled Top 5

Hiša elje V središ«u mesta se nahaja moderna hiša, ki jo je zasnovalo arhitekturno podjetje Urbanisti d.o.o. Primerna je tako za mestna kot podeāelska okolja. Racionalno razporejeni prostori z veliko zasteklitve omogo«ajo udobno bivanje najmanj štiri«lanske druāine. Posebno lep videz daje hiši kombinacija klasi«ne fasade z leseno macesnovo fasado. Hiša je zgrajena v sistemu OptimalΪ in izpolnjuje pogoje za pridobitev sredstev iz Eko sklada.

1

Bivalna površina: pritli«je: ͛​͛,͙9 m2, mansarda: 80,89 m2 | Bivalna površina skupaj: 1͙8,͘8 m2 | Sistem: OptimalΪ | Debelina izolacije (mineralna volna): 3͙0 mm | Debelina stene: ͘10 mm U-vrednost zunanjih sten ί 0,11 Ȁ m2K, U-vrednost ostrešja ί 0,11 Ȁ m2K | Okna: PVC okna s troslojno zasteklitvijo: Ug ί 0,͙ Ȁm2K, Uw ί 0,͛6 Ȁm2K.

Hiša Mengeš Hiša je primerna tudi za najzahtevnejše okuse. Sodobna arhitektura je primerna predvsem za tiste, ki āelijo svetle in udobne prostore. Velik zastekljen kubus v nadstropju še dodatno prispeva k prostornosti in svetlosti nadstropja. Lega in orientiranost hiše pove«ujeta energetsko var«nost objekta, zaradi katerih so stroški za ogrevanje minimalni. Hiša ima tudi nadstrešnico za avtomobile, ki sluāi kot terasa v zgornjem nadstropju. Krasi jo moderna steklena ograja.

Bivalna površina: 86,6͙ m2, mansarda: ͛9,36 m2, skupaj 166,01 m2 | Sistem: OptimalΪ | Debelina izolacije (mineralna volna): 3͙0 mm | Debelina stene: ͘10 mm U-vrednost zunanjih sten ί 0,11 Ȁ m2K, U-vrednost ostrešja ί 0,11 Ȁ m2K | Okna: ALU - les pasivna okna s troslojno zasteklitvijo: Ug δ0,6 Ȁm2K, Uw δ 0,89 Ȁm2K.

2

Hiša ͳ͹͵ Moderna arhitektura in racionalna razporeditev prostorov omogo«ata, da hiša zadosti potrebam tudi najzahtevnejših okusov. Dnevni prostor povezuje hišo z vrtom in nudi neposreden stik z naravo, zaradi katere bo vaše bivanje v ǽnaši hiši« še prijetnejše. Svetlobo prostoru dajejo velike steklene površine na jugu, ki omogo«ajo optimalni izkoristek son«ne energije pozimi in s tem dodatno pove«ajo energetsko var«nost objekta.

3

Bivalna površina: 10͘,͙͘ m2, mansarda: 68,63 m2, skupaj 1͛3,1͛ m2 | Sistem: Rihter pasiv | Debelina izolacije (mineralna volna): ͘10 mm | Debelina stene: ͛͘0 mm U-vrednost zunanjih sten ί 0,09 Ȁ m2K, U-vrednost ostrešja ί 0,09 Ȁ m2K | Okna: ALU Ϋ les pasivna okna s troslojno zasteklitvijo: Uw δ 0,80 Ȁm2K.

Hiša ͳͲͻ Kljub majhni kvadraturi pasivna hiša 109 nudi vse, kar potrebuje druāina za udobno bivanje.

Zaradi visoke energetske var«nosti objekta talno ogrevanje ni potrebno. S tem pocenimo gradnjo za cca 8.000 eur. Hiša se ogreva in pohlajuje s sistemom prezra«evanja preko posebne kompaktne naprave, kar nam omogo«a, da si v vsakem letnem «asu, ne glede na zunanjo temperaturo za minimalne stroške prilagodimo temperaturo bivalnega okolja na najustreznejšo.

Bivalna površina: pritli«je: ͙​͙,2͘ m2, mansarda: ͘8,2͘ m2 Ϊ balkon 6 m2 | Bivalna površina skupaj: 109,͘8 m2 | Sistem: Rihter pasiv | Debelina izolacije (mineralna volna): ͘10 mm | Debelina stene: ͛͘0 mm, U-vrednost zunanjih sten ί 0,09 Ȁ m2K, U-vrednost ostrešja ί 0,09 Ȁ m2K | Okna: PVC pasivna okna s troslojno zasteklitvijo: Ug ί 0,͙ Ȁm2K.

͘

Hiša ͳͷͶ V takšni hiši se bo vsaka štiri«lanska druāina po«utila prijetno in udobno. Zgrajena je v sistemu Rihter pasiv, za katerega smo pridobili certiƤkat Passivhaus inštituta iz Darmstadta. Na sredini hiše ima zna«ilno kubusno fr«ado, ki jo lahko po āelji tudi pove«amo ali kako druga«e spremenimo. V pritli«ju se nahaja velik bivalni prostor s kuhinjo in jedilnico ter kabinet in utilit . Zgoraj sta poleg spalnice z garderobo in kopalnico še dve otroški sobi s kopalnico.

͙ 3͘

Površina: pritli«je: ͛͘,3͙ m2, mansarda: ͛2,2͘ m2 Ϊ balkon ͛,62 m2 | Bivalna površina skupaj:1͙͘,21 m2 | Sistem: Rihter pasiv | Debelina izolacije (mineralna volna): ͘10 mm | Debelina stene: ͛͘0 mm, U-vrednost zunanjih sten ί 0,09 Ȁ m2 K, U-vrednost ostrešja ί 0,09 Ȁ m2K | Okna: lesena pasivna okna s troslojno zasteklitvijo: Ug ί 0,͙ Ȁm2K.

VH Na ogled Pasivna hiša 109

Pasivna hiša ͕͔9 Ϋ nova bivalna dimenzija Pri mnogih posameznikih velja zmotno prepri«anje, da z dobrimi sto kvadratnimi metri ni mogo«e zagotoviti bivalnega ugodja štiri«lanske druāine. Lastnika pasivne hiše, ki stoji na idili«ni parceli, obdani s travniki, gozdom in bistrim poto«kom, sta svojo zamisel dosledno uresni«ila, in to v letu dni. Lani poleti so še āiveli v trisobnem stanovanju v bliānjem Slovenj Gradcu. Na parcelo, kjer sedaj stoji nova hiša, so prihajali ve«inoma poleti in si prirejali piknike. Stara hiša, ki je stala tukaj, jim je nudila ob«asno streho nad glavo, ko so kakšen dan tudi prespali. Dilemo, ali obdrāati stanovanje in parcelo s staro hišo za oddih, ali pa stanovanje prodati in porušiti staro hišo ter zgraditi «isto novo, je razrešila moānost prodaje stanovanja v zelo kratkem «asu. Lani septembra sta stanovanje ponudila na trgu, novembra je bilo prodano. Zato se je odlo«itev prevesila v prid gradnje nove hiše.

Optimalni arhitekturni koncept ~e v osnovi nista āelela velike hiše, predpogoj pa je bil, da bo hiša montaāna, saj sta vedela, da to pomeni hitro in «isto gradnjo. ǽZ moāem nisva ve« v rosnih letih. Odlo«itve za novo hišo nisva āelela obremeniti z mukotrpnim spremljanjem razli«nih izvajalcev in «iš«enjem okolice. Zato je bil najin predpogoj montaāna hiša z optimalno arhitekturo,« nam pojasni Ruāica Nabernik, lastnica hiše. Prvi korak k realizaciji hiše je bil izris na«rta. Ker je pri gradnji treba upoštevati urbanisti«ne pogoje, sta svoje āelje zaupala arhitektki in ji prepustila detajle in umeš«enost hiše v okolico.

Od nizkoenergijske do pasivne Ko sta se pri«ela ozirati za ponudniki montaānih hiš, sta bila presene«ena nad velikim številom podjetij, ki ponujajo montaāno gradnjo. e pa res, da sta ves «as tiho ob«udovala hišo, mimo katere sta se skoraj vsak dan vozila, graditelj le-te pa je bilo podjetje Rihter montaāne gradnje, d. o. o.. Osnovno idejo o razporeditvi prostorov sta povzela po njej, saj se jima je zdelo zelo smiselno, da so dnevni prostori s kuhinjo spodaj, spalni prostori pa v mansardi. Kriterij glede var«nosti objekta je bila nizkoenergijska zasnova objekta. V procesu nastajanja na«rtov je do realizacije pasivne hiše prišlo po zaslugi podjetja

Rihter, ki jima je predstavilo prednosti tovrstne gradnje in omembe prihrankov, ki jih bosta deleāna glede ogrevanja pasivne hiše. Povedali so jima, da ima pasivna hiša ob sicer nekoliko višjih stroških gradnje, minimalne stroške za ogrevanje. Na podlagi izra«unov je za njuno pasivno hišo predvidena poraba energije za ogrevanje na letni ravni 1͛0 eur. Prav tako sta se lahko potegovala za sredstva Eko sklada, ki nudi nepovratne Ƥnan«ne spodbude za novogradnje v pasivnem standardu, ki krijejo osem odstotkov celotne investicije.

Visok energijski izkoristek V ovoj hiše so vgrajena okna s troslojno zasteklitvijo in okvirji, ki so dodatno toplotno zaš«iteni. Najve«je okenske površine so na juāni in zahodni strani hiše, saj se tam pri«akuje najve« son«nega sevanja, ki precej prispeva k energetski bilanci zgradbe. Z doslednim na«rtovanjem in izvedbo njune pasivne hiše so se potrebe po dodatni toploti za ogrevanje zravnale prakti«no z ni«lo. Toplotna «rpalka je v osnovi namenjena za ogrevanje sanitarne vode, po potrebi in āelji pa se z njo dogreva zrak iz sistema rekuperacije. Višina temperature zraka je regulirana s termostatom, ki tako v zimskih kakor tudi v poletnih dneh zagotavlja najugodnejšo temperaturno klimo v prostoru. Vsaka pasivna hiša namre« mora imeti vgrajeno kontrolirano prezra«evalno napravo z rekuperacijo toplote odpadnega zraka, ki zagotavlja izjemno kakovost zraka v stavbi. ǽPri zelo dobri pasivni hiši ugodno bivalno okolje zagotovimo āe s pomo«jo toplozra«nega ogrevanja preko rekuperacije ve«ino dni v letu. Minimalni manko toplotne energije zagotovimo z napravami minimalnih mo«i. Vse skupaj pa deluje kot kompaktna naprava, ki zdruāuje vse potrebne komponente za ogrevanje, hlajenje, prezra«evanje in pripravo sanitarne vode v hiši,« nam še dodatno razloāijo strokovnjaki podjetja Rihter. Ker naprava ni velika, ne zaseda veliko prostora. Ta podatek je dobrodošel tudi v pasivni hiši 109, kjer sta lastnika na«rtovala kvadraturo do 110 m2.

Natan«na izdelava in vgradnja je nujna tudi pri vhodnih vratih, ki morajo v pasivni hiši dosegati enega najniājih faktorjev toplotne prehodnosti. Odli«na toplotna izolativnost vrat smiselno zaklju«uje zahtevo po nizkih energetskih izgubah in premišljeni izdelavi, ki teāi k perfekcionizmu.

Sodoben in svetel ambient Visokokavostna tla zaokroāijo svetel ambient juānega in zahodnega dela hiše, tako da je naravna svetloba vselej prisotna. Odprt tloris se popolnoma sklada z miselnim konceptom lastnikov, ki teāijo k eno

3͙

VH Na ogled Pasivna hiša 109

stavnosti in eleganci. Okna v višini celotne etaāe opti«no zlijejo notranjost hiše z zeleno okolico. Elementi spodnje etaāe so tako harmoni«no vpeti v arhitekturno celoto v skladu z āeljami lastnikov. Tudi v zgornji etaāi, kamor nas popeljejo lepo izdelane lesene stopnice, vlada prav posebno vzdušje. ,eprav prostori še niso opremljeni, lahko hitro ugotovimo, da sta si lastnika zamislila sodobno in funkcionalno ureditev, ki bo omogo«ala prijetno bivanje tudi njunima otrokoma, ki sedaj zaradi študijskih obveznosti prihajati bolj poredko. Za vsakega od njiju je v nadstropju predvidena soba, kjer imata moānost z izbrano opremo zaokroāiti ambient v smislu sodobnega udobja.

Neto površina: 109,͘8 m; bivalne površine ȋpritli«je ͙​͙,2͘ m; Ϊ mansarda ͘8,2͘ m; Ϊ 6 m; balkonaȌ.

Arhitekturni biro: Arh deko d.o.o., arhitektka Pia Planinšec Koraca.

Izvedba strehe ȋvrsta streheǡ izvajalecȌ: Dvokapnica, naklon ͘2η; strešna kritina Tondach.

Ruāica Nabernikǡ lastnica pasivne hiše ͕͔9:

Višina stropov: 2,͙0 m.

ǽ « æ ǡ ǡ «Ǧ æ ā ǤǼ

Kolenska stena: 1,20 m.

Lastnika nista navdušena le nad samo izgradnjo hiše, nadvse zadovoljna sta z odnosom, ki se je v «asu gradnje vzpostavil med njima in podjetjem Rihter. ǽPosvetili so nama precej «asa, iskali smo skupne rešitve, tako da sva sedaj resni«no zadovoljna in komaj «akava na vselitev. Najpomembnejša pa je seveda kakovost gradnje, zato sva si āe pred odlo«itvijo ogledala objekt, ki ga je zgradilo to podjetje. Dobre izkušnje lastnikov so nama potrdile pravilnost najine odlo«itve.« Ko smo ju obiskali v njunem novem domu Ϋ v pasivni hiši 109, je bil zanju prav poseben dan. Bila sta v pri«akovanju mojstrov, ki jima bodo pripeljali notranjo opremo. ,eprav bi nam seveda bilo ljubše, da bi notranja oprema āe bila nameš«ena, smo toliko bolj lahko bili pri«a kakovostni izvedbi, ki še ni bila prekrita s pohištvom in ostalo opremo.

Kriteriji za gradnjo pasivne hiše so namre« z vidika energetske u«inkovitosti bistveno stroāji od kriterijev gradnje ostalih hiš, pri gradnji je zato potrebno dosledno upoštevati številne naravne zakonitosti, lastnosti vgrajenih materialov, dobro na«rtovanje in še posebej kakovostno izvedbo zgradbe. Standard pasivne gradnje sledi merilom, ki bistveno presegajo splošne standarde in pravilnike gradnje. Da v podjetju Rihter montaāne gradnje, d. o. o., uspešno razvijajo najnaprednejše sisteme gradnje, skladne s trendi v gradnji pasivnih hiš, potrjuje tudi pridobljeni certiƤkat Passivhaus inštituta v Darmstadtu. Ta zagotavlja, da konstrukcijski sistem Rihter pasiv ustreza najzahtevnejšim kriterijem, ki so potrebni za doseganje pasivnega standarda. VH

36

Osnovni podatki: Pasivna hiša 109

asada ȋvrsta fasadeȌ: Klasi«na fasada.

Okna ȋvrsta oknaǡ izvajalecȌ: Pasivna troslojna PVC okna.

Sen«ila ȋvrsta sen«ilȌ: Zunanje alu āaluzije; Sen«ila Bled.

Ogrevanje: Ogrevanje preko prisilnega prezra«evanja kompaktne naprave.

Pasivna zasnova in majhna kvadratura hiše zagotavljata, da hiša ne potrebuje drugih dodatnih virov in ne sistema dragega talnega ogrevanja.

Zrakotesnost: n͙0ί0,͙2 h–1.

Leto izgradnje: 2013.

MR H M X UM W R W S DWL m V R LĂŽQ UWLILN O G ĹœR QL FH

V UOH EOMH D |0 SULGR VRHUNSKA IN PREVERJENA .$.29267 0$5/(6 +,Ä› Marles s pridobljenimi certifikati dokazuje, da je na Slovenskem trgu YRGLOQL Y JUDGQML PRQWDÄšQLK OHVHQLK YLVRNR XĂŽLQNRYLWLK QL]NRHQHUJLMVNLK R]LURPD SDVLYQLK REMHNWRY ter s pridobivanjem QDMXJOHGQHMÄœLK FHUWLILNDWRY QDUHNXMH WUHQGH WDNR QD GRPDĂŽHP NRW tudi na tujih trgih.

HiĹĄe, grajene po pasivnem standardu Marles, dosegajo visoko RGOLĂŽQRVW QD SRGURĂŽMX L]RODWLYQRVWL KLÄœH NL RPRJRĂŽD ]GUDYR HQHUJHWVNR YDUĂŽQR LQ KNUDWL XGREQR ELYDOQR NOLPR NL MR SUL

Evropsko WHKQLĂŽQR soglasje

www.marles.si

Certifikat InĹĄtituta Passivhaus 1HPĂŽLMD

info@marles.com

0DUOHVX GRVHJDMR ] XSRUDER RNROMX LQ ĂŽORYHNX SULMD]QLK materialov. S pridobljenimi certifikati Passivhaus InĹĄtituta iz 1HPĂŽLMH ÄœYLFDUVNLP FHUWLILNDWRP 0,1(5*,( WHU ÄšH Y OHWX SULGREOMHQLP (YURSVNLP WHKQLĂŽQLP VRJODVMHP &( SRGMHWMH 0DUOHV ]PHUDM EROM XWUMXMH YRGLOQR YORJR QD SRGURĂŽMX JUDGQMH PRQWDÄšQLK objektov ter nenehno skrbi za izpolnjevanje najzahtevnejĹĄih VWDQGDUGRY QD SRGURĂŽMX SDVLYQH JUDGQMH

Nadstandardni certifikat visoko XÎLQNRYLWLK QL]NR HQHUJLMVNLK REMHNWRY ěYLFD

Znak kakovosti avstrijske JRVSRGDUVNH ]ERUQLFH

0$5/(6 6,

f

VH Ekološka gradnja Marles sodeluje z Univerzo

Marles hiše Maribor, d.o.o., Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš T: 02 429 45 00 | E: info@marles.com | I: www.marles.com

Ekološka gradnja z lesom

U

poraba gradbenih materialov z nizko vsebnostjo škodljivih snovi je postala neizogibna. Zahteve po zdravem bivalnem okolju so v zadnjem «asu tudi v Sloveniji vse pogostejše. Sodobni kupci dajejo prednost ekološki gradnji z lesom, saj je racionalna, ekonomi«na in zagotavlja vrhunsko kakovost bivanja. Tako so pri Marlesu sistem gradnje v najve«ji meri pribliāali ekološki gradnji, ki bo po njihovih pri«akovanjih v prihodnje še pridobila na veljavi. Iz tega razloga v Marlesove objekte vgrajujejo materiale naravnega izvora,ki so hkrati preverjeni in certiƤcirani materiali najvišje kakovosti. Pri tem je

seveda najpomembnejši material les, ki je v njihovem na«inu gradnje izklju«ni konstrukcijski material. Le-tega pa dopolnjujejo z razli«nimi izolacijskimi materiali, ki uporabnikom nudijo vrhunsko toplotno in zvo«no izolacijo. Za stavbe, grajene v Marlesovi tehnologiji, je tako zna«ilno, da v celotnem āivljenjskem ciklu minimalno obremenjujejo okolje, hkrati pa so izjemno zdrave in prijetne za bivanje, saj nudijo uporabnikom nadstandardno bivalno klimo. Vklju«evanje obnovljivih gradbenih materialov omogo«a poleg pomembne ekološke note tudi minimalne stroške vzdrāevanja v celotni āivljenjski dobi objekta.

39

VH Pasivna gradnja Marles sodeluje z Univerzo

HiĹĄe z viĹĄjo dodano vrednostjo Novi trendi se kaÄ ejo v gradnji visoko uÂŤinkovitih nizkoenergijskih oziroma pasivnih objektov, z viĹĄjo dodano vrednostjo. Vedno veÂŤje zahteve po minimalnih stroĹĄkih vzdrÄ evanja v celotni Ä ivljenjski dobi objekta so pripeljale do uveljavljenega trga pasivne gradnje, ki se je v Sloveniji razvil zelo hitro in Ä e dosega zavidljiv deleÄ . Po tovrstnih hiĹĄah se zanimajo obiÂŤajno zahtevnejĹĄi kupci, ki imajo doloÂŤeno predznanje o energetski varÂŤnosti in prednostih montaÄ nih objektov in pasivne gradnje.

Inovativni model pasivne hiĹĄe V okviru prizadevanj za optimalne doseÄ ke na podroÂŤju gradnje lesenih montaÄ nih objektov podjetje Marles hiĹĄe, d.o.o., sodeluje tudi z Univerzo in drugimi znanstveno raziskovalnimi institucijami.

TakĹĄen primer sodelovanja se je pravkar zakljuÂŤil s predajo Razvojnega projekta inovativnega modela pasivne lesene hiĹĄe, ki so ga razvili na Univerzi v Mariboru Fakulteti za gradbeniĹĄtvo pod vodstvom dekana fakultete prof.dr. Miroslava Premrova, univ.dipl.ing.grad. in doc.dr. Vesne ~egarac Leskovar, univ.dipl.ing.arh.

po Ä elji uporabnika. Streha na juÄ ni strani ima veÂŤjo povrĹĄino kot na severni, kar omogoÂŤa veÂŤ prostora za sonÂŤne kolektorje in PV panele, v kolikor se uporabnik za njih odloÂŤi.

V podjetju Marles hiĹĄe so navedeno hiĹĄo vkljuÂŤili v svoj prodajni program, izdelan je Ä e prodajni prospekt. V najkrajĹĄem ÂŤasu pa bodo zanjo oblikovali posebno ponudbo, po kateri bodo lahko kupci dobili izdelek, ki je plod vrhunskega znanstveno raziskovalnega dela, po maksimalno ugodni ceni.

ProˆǤ drǤ iroslav PremrovÇĄ Univerza v ariboruÇĄ Fakulteta za gradbeniĹĄtvo Maribor: Ç˝Cilj skupnega projekta, ki je bil usmerjen v razvoj neÂŤesa novega, sodobnejĹĄega, transparentnejĹĄega, v premostitev nekaterih stereotipnih okvirjev o leseni gradnji, je vsekakor doseÄ en. Velika teÄ a pa se skriva prav v sodelovanju, ki je v tej razvojni nalogi izrazito doprineslo k ĹĄirjenju obzorij tako za podjetje Marles kakor tudi za mentorje in ĹĄtudente Univerze v Mariboru Fakultete za gradbeniĹĄtvo.ÂŤ DocǤ drǤ Vesna ~egarac eskovarÇĄ Univerza v MariboruÇĄ Fakulteta za gradbeniĹĄtvo Maribor: Ç˝S tovrstnim sodelovanjem smo vsi veliko pridobili, industrija kot pobudnik razvoja, univerza kot poglaviten razvojni ÂŤlen in nenazadnje bodo z izdelkom projekta pridobili tudi uporabniki hiĹĄe. ~elimo, da bi tudi v prihodnosti lahko ustvarjali na podoben naÂŤin, univerza in gospodarstvo z roko v roki.ÂŤ

Za sodelovanje na omenjenem projektu sta se podjetje Marles hiĹĄe, d.o.o., in Univerza v Mariboru dogovorila Ä e v lanskem letu, ko so na podlagi sklenjenega dogovora na fakulteti v okviru arhitekturnih delavnic ĹĄtudentov gradbeniĹĄtva in arhitekture za Marles razvili veÂŤ razliÂŤnih tipov hiĹĄ. Strokovni tim iz Univerze in Marlesa je izbral optimalno zasnovo pasivne stanovanjske hiĹĄe sodobnega videza, ki sta jo idejno zasnovali ĹĄtudentki arhitekture Sanda MohariŠ in MaĹĄa Kresnik. HiĹĄo so nato skupaj s ĹĄtudenti gradbeniĹĄtva Miho PukĹĄiÂŤem, Klaro MihaliÂŤ in AnÄ etom Roscem pod vodstvom Ä e omenjenih mentorjev ter tudi ob pomoÂŤi doc. dr. Erike Kozem Ĺ ilih razvili do faze projektov za izvedbo. Slovesna predaja projekta je bila po veÂŤmeseÂŤnem delu izvedena aprila 2013, ko so predstavniki Univerze celoten izdelan projekt predali Marlesu.

Arhitektura zmagovalne hiĹĄe je zasnovana tako, da je ÂŤim bolj skladna s slovensko tipologiji hiĹĄ in hkrati ustreza zahtevam ter potrebam sodobnega uporabnika. Streha je dvokapnica, v pritliÂŤju pa je kubus pomaknjen iz stavbe, ki ustvari teraso na juÄ ni strani ter nadstreĹĄek na severni strani objekta. EtaÄ nost predvidenega objekta je pritliÂŤje in mansarda Č‹PÎŞMČŒ. V pritliÂŤju se nahajajo skupni, v mansardi pa individualni prostori. Na juÄ ni strani objekta je predviden izhod na teraso, dostop na parcelo pa je urejen iz severne strani. Na severniČ€ vzhodni strani je mogoÂŤa tudi dozidava nadstreĹĄka za avtomobile

͘0

Posebna teÄ a projekta je v dejstvu, da so zasnovo idejnih reĹĄitev oblikovali ĹĄtudenti samostojno, medtem ko je nadaljnji razvoj projekta potekal ob pomoÂŤi mentorjev. Pri snovanju so ĹĄtudenti uporabili najnovejĹĄe raziskovalne izsledke s podroÂŤij energijske uÂŤinkovitosti in statiÂŤne stabilnosti leseno-steklenih novogradenj, o katerih se na fakulteti seznanjajo v okviru pedagoĹĄkega procesa. Le-te so neposredno implementirali na konkretnih projektih, kar je v slovenskem univerzitetnem prostoru precej redek primer. Ĺ e bolj zanimiva so zato mnenja ĹĄtudentov, ki so se sooÂŤili s kar velikim praktiÂŤnim izzivom, ki so jim v ÂŤasu svojega ĹĄtudija obiÂŤajno premalo izpostavljeni. Zato posebej podajamo mnenje avtoric idejne zasnove, MaĹĄe Kresnik in Sande MohariŠ: Ç˝Projekt nama je predstavljal velik izziv.

Naloga je bila zaradi posebnosti same hiĹĄe dokaj zahtevna, saj prej ĹĄe nisva imeli toliko izkuĹĄenj o leseni gradnji. S sodelovanjem pri projektu sva pridobili veliko znanja, ki nama bo zelo koristilo v prihodnje, projekt pa nama predstavlja tudi dobro referenco oziroma iztoÂŤnico za nadaljnje delo.ÂŤ

VH Na ogled Izkušnje lastnikov

Pasivna hiša DomāaleǢ Metka in Janez Novak

āeljo glede moderne zasnove, takrat opozoril na revijo, ki je imela na naslovnici podobno hišo kot sva si jo midva zamišljala. Bila je Marlesova hiša. Takoj sva jih poklicala in zasnova hiše se je za«ela.

Dogovarjanje je steklo hitro in profesionalno. Svetovali so nama pri izbiri konstrukcijskega sistema, materialov za streho, rešitvah glede ogrevanja, prezra«evanja. Po hiši je speljano talno gretje, za ogrevanje koristimo toplotno «rpalko zrak-zrak. Imava tudi kamin, ki sva si ga omislila predvsem zaradi ugodja, ki nama ga nudi.

Velikost objekta: 1͙​͙ m2 Ȁ energijska u«inkovitost: visokou«inkovita nizkoenergijska hiša Ȁ «as postavitve: ͙ mesecev ȋhiša na klju«Ȍ Ȁ leto gradnje: 2011.

Hiša Ma imaǡ Zgornje BitnjeǢ Brigita in Darko Gorjanc

~elela sva si prostorno in svetlo hišo z zra«nimi prostori. Hkrati sva imela zahtevo, da je hiša grajena v pasivnem standardu v skladu z najstroājimi ekološkimi in tehni«nimi normativi. Arhitekturna zasnova je sledila najini zamisli sodobno oblikovane hiše, kjer je koncept notranje razporeditve predvsem funkcionalen. Najina hiša je najboljši pribliāek razmerja med vloāeno energijo in kvaliteto bivanja.

Prijetno in zdravo notranjo bivalno klimo lahko vzdrāujemo brez aktivnih sistemov ogrevanja in hlajenja. Hiša izkoriš«a obnovljive vire energije, skoraj je ni treba niti ogrevati niti hladiti. Zato je bivanje v najini hiši izredno prijetno, saj je temperatura skoraj konstantna in niha le za okrog 2ηC v enem dnevu, zrak pa je vedno sveā in Ƥltriran.

Projektna dokumentacija, ki so nama jo v celoti pomagali pripraviti strokovnjaki v Marlesu, je v celoti izpolnjevala zahteve za pridobitev nepovratne Ƥnan«ne subvencije Eko sklada.

Velikost objekta: 160,00 m2 Ȁ energijska var«nost objekta: pasivni standard Ȁ «as postavitve: ͘ meseci Ȁ leto gradnje: 2012.

Hiša Kubusǡ MariborǢ Andreja in Matej Borovinšek

Midva sva se odlo«ila za montaāno hišo Marles na ǽklju««.Podjetje nama je pripravilo idejni na«rt z vsemi najinimi predlogi in āeljami.

Predvsem sva si āelela, da bo hiša hitro zgrajena. ~elela sva si dom narejen po najinih pri«akovanjih, topel pozimi, hladen poleti, svetel in s «im manj vzdrāevanja. Odlo«ila sva se za hišo zgrajeno v sistemu Mega plus N 10 s troslojnimi okni. Glede strojne opreme sva izbrala solarne kolektorje za ogrevanje sanitarne vode in talno gretje na mestni plin. Poleti, tudi v «asu zunanjih nadpovpre«nih temperatur, je hiša nudila prijetno bivanje. Prav tako pozimi. V pretekli kurilni sezoni sva za ogrevanje porabila le ͘00 eur, prav toliko, kot je bilo na«rtovano.

Izpostaviti morava, da sva bila izjemno fascinirana nad zelo hitro gradnjo, saj so bile stene, vklju«no z okni, roletami in vrati, postavljene v treh dneh, potem pa še ostrešje in kritina in peti dan smo hišo lahko zakleniliǨ Zelo pomembna se nama je zdela tudi ureditev gradbiš«a. Marles je organiziral kontejner, tako da je vsak izvajalec lahko po zaklju«ku del pospravil smeti. Vsa dela so potekala izjemno usklajeno in po terminskem planu.

Oba sva se ves «as nagibala k bolj sodobnemu stilu, vše« so nama «iste, ravne linije. Naneslo je, da naju je prijatelj, ki je vedel za najino

Velikost objekta: 1͙͛ m2 Ȁ energijska u«inkovitost: visokou«inkovita nizkoenergijska hiša Ȁ «as postavitve: ͙ mesecev ȋhiša na klju«Ȍ Ȁ leto gradnje: 2010. VH

͘1

VH Intervju

Lastna proizvodnja in Ď?leksibilnost poslovanja Pripravila: Liljana Vogrinec | Foto: Agencija Lotos, d.o.o.

Bogdan KronovĹĄekÇĄ direktor podjetja Termo-tehnikaÇĄ dǤoǤoǤ Rojen: 13.3.1981 Izobrazba: univerzitetni diplomirani inÄ enir raÂŤunalniĹĄtva in informatike ,lanstva: OZS (Obrtna zbornica Slovenije)ÇĄ EHPA (European Heat Pump Association)ÇĄ BWP (Bundesverband Wärmepumpe) Prosti ÂŤas: etalsko modelarstvoÇĄ plavanje

Iz osebne izkaznice podjetja Termo-tehnikaÇĄ d.o.o.: Leto ustanovitve: 1990 Ĺ tevilo zaposlenih 2013: 48 Prihodki 2012: 11.484.000 eur Izvoz 2012: 2.100.000 eur PriÂŤakovani prihodki 2013: 12.000.000 eur PriÂŤakovani izvoz 2013: 3.200.000 eur Za ƤnanÂŤno stabilnost in za redno poravnavanje vseh svojih ƤnanÂŤnih obveznosti je podjetje Ä e drugo leto zapored prejelo priznanje: A boniteta odliÂŤnosti.

͘3

VH Intervju

Podjetje Termo-tehnika, d.o.o. iz Orle vasi, vodilni izdelovalec toplotnih «rpalk v Sloveniji, letno izdela in proda preko ͛000 enot toplotnih «rpalk. Izdelke v celoti izdeluje v Sloveniji, izvaāa jih tudi na zahtevne evropske trge. V mesecu oktobru, na prireditvi Dnevnika Slovenske gazele 2013, kjer so razglasili najhitreje rasto«a podjetja, je Termo-tehnika, d.o.o., med vsemi Ƥnalisti dobila priznanje bronasta gazela 2013. O vlaganju v razvoj, predanosti dejavnosti in na«rtih za prihodnost smo se pogovarjali z Bogdanom Kronovškom, direktorjem podjetja in Rudijem Kronovškom, ustanoviteljem podjetja in prokuristom.

Vaša zgodba se je za«ela pred skoraj 2͙. leti. Prakti«no ste za«eli v garaāi. Kakšni so bili vaši za«etkiǫ Rudi Kronovšek: V za«etku svoje kariere sem bil kot ināenir strojništva zaposlen v razvojnem oddelku v podjetju Gorenje, v nadaljevanju tudi na inštitutu obnovljivih virov v Gorenju. Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja smo izdelali prvo generacijo toplotnih «rpalk v Sloveniji. Vendar takratno obdobje še Koli ino energije, ki jo uporabniki ni bilo zaznamovano z energetsko krizo uspejo privar evati z našimi in dragimi fosilnimi produkti, lahko v vsakem gorivi. Nafta se je takrat celo pocenila, trenutku doka emo s števci in zato podjetje takrat kalorimetri, ki so bili potrjeni s ni imelo posluha za razvoj programa tostrani inštitutov v Švici. plotnih «rpalk. Leta 1993 sem odšel na svoje. V tastovih prostorih smo si uredili delavnico in skupaj s tremi prijatelji pri«eli s proizvodnjo agregatov toplotnih «rpalk za proizvajalce grelnikov vode. Izredno pomembno vlogo je imela tudi moja āena, ki je poleg svoje redne sluābe poprijela za vsa pisarniška in ra«unovodska dela. Kmalu smo se naveli«ali odvisnosti od drugih podjetij, zato smo se odlo«ili, da sami izdelamo toplotne «rpalke za kon«nega kupca. Leta 199͛ smo izdelali prvo generacijo toplotnih «rpalk z bojlerji. Najprej smo izdelali ͛0 do 100 enot na leto. Razvojno smo sledili evropskim proizvajalcem. Najve« truda smo vloāili v kakovost izdelave in v visok nivo tehni«nih lastnosti «rpalke. Hkrati smo se zavedali, da je tudi videz produkta zelo pomemben, zato smo v svoj krog vklju«ili odli«nega oblikovalca profesorja aneza Smrdelja iz Akademije za industrijsko oblikovanje. Leta 2000 se je našemu timu priklju«il starejši sin, Sašo Kronovšek, ki je takrat magistriral na strojni fakulteti v Ljubljani. Naša znanja so se kar precej prepletala, saj smo razvijali tudi programe, kot so hladilne komore, sušilne naprave za sušenje lesa in sena, hladilne naprave za hlajenje vina, industrijske hladilne naprave in sisteme. On je svoj navdih našel v segmentu klimatizacije avtomobilov in se odlo«il odpreti svoje podjetje. Danes zaposluje 30 ljudi.

V drugi polovici 90. let smo razširili program in nastopili na trgu z modernimi, lepo oblikovanimi funkcionalnimi toplotnimi «rpalkami, pove«ali število zaposlenih in se aktivno usmerili v promocijo in trāenje.

Vedno bolj smo bili zanimivi za avstrijski trg, ki je pred nas postavil še višje zahteve glede certiƤkatov in standardov. Z vlaganjem v znanje, razvoj in napredno tehnologijo smo dosegli nivo, ki se lahko kosa z ostalimi evropskimi drāavami. Od leta 2003 so se vsako leto koli«ine izdelanih produktov pove«evale za 20 do 30 odstotkov.

Z letno prodajo preko ͚000 sanitarnih in preko 1000 ogrevalnih toplotnih «rpalk ste āe ve« let vodilno slovensko podjetje na po-

͘​͘

Poslanstvo podjetja Termo-tehnika, d.o.o., je e od ustanovitve leta 1990 razvoj, proizvodnja in tr enje visokotehnoloških naprav za var no ter okolju prijazno ogrevanje in hlajenje. Predanost dejavnosti je ena osrednjih vrednot podjetja, ki svoj ugled gradi na profesionalnosti in strokovnosti. Na sliki: Bogdan Kronovšek, direktor podjetja in Rudi Kronovšek, ustanovitelj in sedanji prokurist podjetja.

dro«ju toplotnih «rpalkǡ hkrati pa se vse bolj uveljavljate tudi na mednarodnih trgih.

Bogdan Kronovšek: Slovenija je za nas še vedno najpomembnejši trg. Gledano v celoti dvajset odstotkov vseh prihodkov ustvarjamo na tujem, t.j. v Avstriji, Franciji, Italiji. Najve«je povpraševanje iz tujine je na podro«ju sanitarnih toplotnih «rpalk. V tem segmentu prodaja na tujem pokriva 3͙ do ͘0 odstotkov. Na to vplivajo tudi subvencije, ki jih te drāave nudijo novim uporabnikom toplotnih «rpalk.

Na ta ra«un smo npr. letos prodali okrog 900 sanitarnih toplotnih «rpalk samo v Italijo.

Poslanstvo podjetja je āe od same ustanovitve naprej razvojǡ proizvodnja in trāenje visokotehnoloških naprav za var«no ter okolju prijazno ogrevanje in hlajenje. Izdelke v celoti izdelujete v Sloveniji. Kakovost zagotavljate tudi s testiranjem izdelkov v lastnem laboratoriju.

Bogdan Kronovšek: Ker v podjetju svoje poslanstvo gradimo na zanesljivosti in kakovosti, imamo lasten razvojni in testni laboratorij, v katerem poteka razvoj in preizkušanje novih izdelkov. Vse ogrevalne toplotne «rpalke so v celoti testirane. V laboratoriju preverjamo ali naše toplotne «rpalke delujejo pravilno, ali zagotavljajo takšno porabo kot jo obljubljamo na trgu. Poleg lastnega razvoja intenzivno in neposredno sodelujemo tudi pri razvoju in izboljšavi dolo«enih komponent hladilnih sistemov s priznanimi podjetji, kot so: Alfa laval, Hone well, Tecumseh, Copeland, Ebm Papst, Ziehl Abegg. Da ostajamo v koraku z Evropo, ob«asno kupimo od konkuren«nih podjetij v Evropi kakšno ogrevalno ali hladilno napravo ali njihove komponente. Nato jih testiramo in na konkretnem primeru vidimo kje smo v primerjavi s konkuren«nimi podjetji. Smo eni tistih, ki svoje proizvode redno testiramo na inštitutu NTB v Švici ȋInstitut fòr Energies steme IESȌ. Na njihovi spletni strani http:ȀȀinstitute.ntb.ch so javno objavljeni podatki vseh teh meritev. Lansko leto ja naša sanitarna toplotna «rpalka dosegla najvišje merilne parametre ȋu«inkovitost, koli«ina tople vode, hrup…Ȍ. Na to smo zelo ponosni.

Rudi Kronovšek: ~e od januarja 2008 smo «lani zdruāenja najve«jih evropskih proizvajalcev toplotnih «rpalk B P ȋBundesverband ¡rmepumpeȌ, ki deluje na podro«ju drāav Nem«ije, Avstrije in Švice

VH Intervju

(www.waermepumpe.deČŒ. Od novembra 2012 pa smo se pridruÄ ili ÂŤlanstvu evropskega zdruÄ enja proizvajalcev toplotnih ÂŤrpalk.

Osnovna naloga zdruÄ enja je osveĹĄÂŤanje uporabnikov o kvaliteti toplotnih ÂŤrpalk in nadzor nad kakovostjo in verodostojno ponudbo toplotnih ÂŤrpalk (www.ehpa.orgČŒ. etos ste uvedli novo blagovno znamko Kronoterm. V prihodnosti nameravate pod istim imenom nastopati tudi kot podjetje.

Bogdan KronovĹĄek: ~e pred tremi leti, ko sem od oÂŤeta prevzel vodstvo v podjetju, me je motilo, da se naĹĄe ime podvaja z nazivom podroÂŤja delovanja ĹĄtevilnih drugih podjetij. V Sloveniji je namreÂŤ vsaj osem podjetij, ki imajo v imenu besedo Ç˝termotehnikaÂŤ. Zato smo v Ä elji po veÂŤji prepoznavnosti na domaÂŤem in tujem trgu in ob jubilejni ͘0.000 toplotni ÂŤrpalki na trgu v zaÂŤetku letoĹĄnjega leta uvedli novo blagovno znamko KRONOTERM. In sicer KRONO iz priimka ustanovitelja Ƥrme KRONOvĹĄek ter TERM iz imena TERMo-tehnika. Hkrati smo se odloÂŤili tudi za prenovo graƤne podobe podjetja in spletne strani.

Podelitev Ä lahtnih priznanj gazela (prireditev DnevnikaÇĄ kjer vsako leto razglasijo najhitreje rastoÂŤa podjetja s podelitvijo priznanj gazela) je v Sloveniji izjemen dogodekÇĄ kjer na temelju visoke kakovosti in trajnostne rasti izjemno skrbno izbirajo prejemnike teh priznanj. etos ste izmed vseh najhitreje rastoÂŤih podjetij prejeli bronasto gazelo. Kaj vam to priznanje pomeniÇŤ Rudi KronovĹĄek: V ÂŤast nam je, da smo v druÄ bi prodornih, dinamiÂŤnih in uspeĹĄnih slovenskih podjetij v Sloveniji. Priznanje nam daje vedeti, da smo na pravi poti.

Omenjeno priznanje pa ni edinoǥ ki ste ga prejeli. Tu je ťe vrsta drugih‌ Bogdan Kronovťek: Med strokovnimi nagradami za inovativnost in razvoj nam najve pomenita srebrni in bronasti ceh ter uvrstitev visoko uinkovite toplotne rpalke serije Eco med najboljťe tri okolju prijazne izdelke leta 2010. Lansko leto pa smo za naťe Eco toplotne rpalke od ťvicarskega inťtituta dobili najviťje ocene za uinkovitost,

funkcionalnost, videz in hrup.

Kako vam je uspelo doseÂŤi takĹĄne rezultate ob dejstvuÇĄ da gospodarstvo kot celota v Sloveniji peĹĄaÇŤ Bogdan KronovĹĄek: V podjetju sledimo trajnostni naravnanosti, to pomeni, da gremo v smeri, da so vse komponente in materiali ÂŤim bolj okolju prijazni, in da je v proizvodnem procesu ÂŤim manj odpada. Letos izdelujemo Ä e ÂŤetrto generacijo sanitarnih toplotnih ÂŤrpalk.

Ogromno truda smo vloÄ ili v ozaveĹĄÂŤanje potroĹĄnikov glede varÂŤne rabe energije v stavbah. Ni nam bilo teÄ ko vlagati v nenehno izobraÄ evanjem inĹĄtalaterjev, v promocijo, ki je potekala tudi na tako majhnih enotah kot so gasilski domovi, krajevne skupnosti‌ Naj ne zveni kot hvala, vendar menim, da smo z vso omenjeno dejavnostjo dejansko ustvarili trg, ki povpraĹĄuje po toplotnih Toplotna rpalka kot izjemno ÂŤrpalkah. Po ĹĄtevilu prodanih toplotnih var na naprava za ogrevanje sama ÂŤrpalk na prebivalca po sebi ĹĄe ne nudi pri akovanih smo v vrhu evropske lestvice. e pa res, da prihrankov, e projekt ni dobro smo pred petimi leti zasnovan. Pomembna je pravilna morda nekoliko laÄ je nastopali na trgu. izbira toplotnega vira, ogrevalnega Danes, ko je v Slosistema in u inkovite regulacije, ki veniji preko Í›0 pousklajuje celoten sistem. nudnikov toplotnih ÂŤrpalk, uvoznikov, posrednikov, se potroĹĄniki kar teÄ ko znajdejo. Veliko veÂŤ truda moramo vlagati v to, da posameznikom razloÄ imo, da ima vsak ogrevalni sistem svoje posebnosti, ki jih moramo upoĹĄtevati, da bo delovanje nemoteno, hkrati pa tudi najbolj uÂŤinkovito. Toplotna ÂŤrpalka kot izjemno varÂŤna naprava za ogrevanje sama po sebi ĹĄe ne nudi priÂŤakovanih prihrankov, ÂŤe projekt ni dobro zasnovan. Pomembna je pravilna izbira toplotnega vira, ogrevalnega sistema in uÂŤinkovite regulacije, ki usklajuje celoten sistem. Zato svetujemo strankam, da se pred odloÂŤitvijo nujno posve-

Maketa predvidenega novega poslovni objekta, ki bo zgrajen po zadnjih ekoloĹĄkih standardih in zasnovan v smeri samooskrbe z energijo. Ogrevanje in hlajenje bo zagotovljeno s toplotno rpalko voda/voda, medtem ko bo ve ino potrebne energije pridobljene s pomo jo fotovoltai nih modulov.

͙͘

VH Intervju

tujejo s strokovnjaki. Opozoril bi na poplavo uvoznikov iz Kitajske, ki izdelek zavijejo v vše«no blagovno znamko, jo predstavijo kot zgodbo, ki bi naj imela korenine v Evropi in te produkte prodajajo kot neko vrhunsko tehniko.

Za naše podjetje lahko trdimo, da so vse komponente vgrajene v toplotne «rpalke (razen kompresorjevȌ plod našega znanja in našega proizvodnega procesa. Konstrukcija, zasnova, regulacija, vse to izdelujemo sami. Koli«ino energije, ki jo uporabniki uspejo privar«evati z našimi produkti, lahko v vsakem trenutku dokaāemo s števci in kalorimetri, ki so bili potrjeni s strani inštitutov v Švici.

Zadnja novostǡ ki jo za enkrat edini ponujate na našem trguǡ je serijska vgradnja napraveǡ ki omogo«a upravljanje toplotne «rpalke in celotnega ogrevanja z mobilnimi napravami ali ra«unalnikom prek ra«unalniškega oblaka.

Bogdan Kronovšek: Sodobni elektronsko vodeni procesi me kot ināenirja ra«unalništva in informatike izredno zanimajo. Razvoj projekta krmilnika in storitve oblaka poteka āe ve« kot šest let. Ves «as smo strmeli k temu, da bi bilo upravljanje sistema uporabniku resni«no prijazno. Aplikacija je izredno enostavna, saj uporabnik za upravljanje preko oblaka na daljavo ne potrebuje nobenega ra«unalniškega

znanja za omreāja, le ͙-͛ minut «asa. Zadnji dve leti smo še posebej intenzivno delali na tem projektu, julija letos pa je zadeva serijsko vgrajena v naše toplotne «rpalke. Namen aplikacije je, da uporabnik z njeno uporabo in oddaljenim nadzorom privar«uje še ve« energije, ob tem pa njegovo udobje bivanja in delovanja nista zmanjšana.

Nam lahko zaupate vaš moto v āivljenju in katerim na«elom slediteǫ Bogdan Kronovšek: Vztrajnost in še enkrat vztrajnost. In iskanje rešitev, tam kjer je sprva videti, da jih ni.

Med na«rti za letos so novi poslovno-proizvodno-skladiš«ni prostori v izmeri 4.͙00 kvadratnih metrov. Kako dale« ste s to investicijoǫ Rudi Kronovšek: Zadeva se vle«e zadnjih pet let. Kljub številnim birokratskim oviram smo prišli do to«ke, ko lahko re«emo, da je dokumentacija sedaj pripravljena. Novi poslovni objekt bo zgrajen na izvozu Šentrupert iz avtoceste. Kapacitete objekta bodo omogo«ale letno proizvodnjo preko 20.000 toplotnih «rpalk in hladilnih sistemov. Objekt bo zgrajen po zadnjih ekoloških standardih, v marsi«em pa bo celo nad tem. Zasnovan je v smeri samooskrbe z energijo.

Ogrevanje in hlajenje bo zagotovljeno s toplotno «rpalko vodaȀvoda, medtem ko bo ve«ino potrebne energije pridobljene s pomo«jo fotovoltai«nih modulov. VH

Z veseljem vam svetujemo in za vas izdelamo in montiramo lesene stopnice, obloge betonskih stopnic in ograje na stopniščih.

Mizarstvo Jezeršek, d.o.o. Hotavlje 7b, 4224 Gorenja vas T: 04 518 1548, M: 041 679 179, E: info@stopnice-jezersek.si www. stopnice-jezersek.si

͘6

Naša kvaliteta temelji na 35 letih tradicije

VH Na ogled Skeletna gradnja

Kager Hiša, d.o.o., Ob Dravi 4 a, 2250 Ptuj T: + 386 2 788 93 10 | F: + 386 2 788 93 20 | E: info@kager.si | I: www.kager.si

Zlitje narave in popolnosti

N

a odli«ni lokaciji s «udovitim razgledom na bliānje vrhove ulijskih Alp je nastal pod taktirko arhitektov Kager Hiše udoben in funkcionalen dom poln svetlobe.

Hišo Vita Nova, ki je grajena v skeletnem sistemu , sta po svojih āeljah in inspiraciji uredila lastnika Ana in Robert Stranig:ǽKot prvo sva si v novem domu āelela svetlobe. V spodnjem prostoru sva sledila zasnovi, ki zdruāuje kuhinjo z dnevno sobo in predsobo, vse z namenom, da svetloba pronica skozi celotno stanovanje.«

Hiša Vita Nova ne prikriva, da gre za leseno montaāno gradnjo. Konstrukcija je izpostavljena, poudarjena in tvori sodobno kompozicijo tako zunanjosti kot notranjosti. Igra prosojnih steklenih površin med lesenim ogrodjem daje hiši poseben zna«aj in videz.

Zaradi neodvisnosti skeletne konstrukcije od vmesnih sten, so te enostavno prestavljive, zato so lahko tloris prilagajali vsem njunim āeljam in zamislim. Velike steklene površine so obrnjene na jug in zahod, kjer ulovijo najve« son«ne svetlobe. Tako hiša izkoriš«a vse naravne danosti sonca in se optimalno uvrš«a v razred nizkoenergijskih hiš. Notranjost je sodobna in udobna, opremljena s skrbno izbranimi materiali in pohištvom.

͛͘

VH Na ogled Skeletna gradnja

Moderna in sodobna s pohištvom novih linij V celotnem stanovanju so tla obloāena s parketom iz oljene hrastovine, ki ustvari vtis kontinuitete. Na pohištvu prevladujeta rde«a in bela barva, ki se odli«no ujemata z naravno barvo lesa vseh vidnih lesenih delov konstrukcije hiše. V hiši so namre« lepo vidni leseni tramovi, ki so tradicionalno ro«no izdelani.

Skupna bivalna površina: 163 m2.

U«inkovita toplotna izolacija pri zunanjem ovoju zagotavlja hiši odli«no toplotno izolativnost. Sestava vseh zunanjih konstrukcijskih elementov hiše omogo«a difuzijski pretok vlage iz prostora skozi konstrukcijo. Takšna sestava omogo«a kljub odparevanju optimalno toplotno zaš«ito nizkoenergijske hiše.

Zunanji ovoj hiše: Fasadni sistem Eko; U ί 0,20͘|Ȁm2K.

Estetski in likovni detajl v spodnjem prostoru predstavlja kuhinja, ki se odli«no sklada za dnevnim prostorom od koder je prehod na teraso spontano pri«akovan. Za zimsko ugodje sta si lastnika v dnevnem prostoru omislila kamin. V spodnji etaāi je še spalnica in umetelno opremljena kopalnica, kjer sta si ustvarila intimen in udoben prostor v skladu z njunim na«inom āivljenja.

alkonska ograja: Kombinacija lesa, varnostnega stekla in ino stebri«kov.

Kompozicija lesa in stekla Vita Nova je zasnovana tako,da si lahko vsak na poljuben na«in prilagodi in kreira svoj dom. Tako sta Ana In Robert aktivno sodelovala vse od zasnove pa do kon«ne vizualizacije notranjosti in zunanjosti hiše. Odlo«itev o gradnji hiše zanju ni pomenila le āivljenjske uresni«itve, temve« tudi āivljenjsko investicijo. Zato sta še toliko bolj zadovoljna, da hiša do potankosti ustreza njunim pri«akovanjem, navadam in dnevnemu ritmu. ǽ~e pred petnajstimi leti sva se na prvi pogled zaljubila v Kagerjevo hišo. Spominjam se, da sva na Vurberku obiskala eno prvih Kagerjevih hiš iz linije Vita Nova. Arhitekturna in tehni«na dovršenost Vita Nove naju je āe takrat o«arala. Dokon«na odlo«itev – pika na i, se je zgodila na dnevu odprtih vrat podobne Kagerjeve hiše konec leta 2011 na Oto«cu, « sta nam še zaupala zadovoljna investitorja in dodala: ǽKager Hiši sva zaupala zaradi njihovih dolgoletnih izkušenj, ki so potrebne za kakovostno in trajno izvedbo sodobne lesene hiše.«

͘8

Vita Novaǡ Rate«e

Na«in gradnje Ȁ konstrukcija: Sistem skeletne montaāne lesene gradnje iz lepljenega lesa.

Streha: Sistem ̶Eko̶, Uί0,1͘1 Ȁm2K.

Vhodna vrata: Iz izbranega lepljenega smrekovega lesa – polno masivno krilo površinsko obdelano z ekološkim zaš«itnim premazom in lakom; proizvajalec: Inles, Ribnica.

Okna in balkonska vrata: Izdelana iz izbranega lepljenega smrekovega lesa s profiliranimi okvirji. Zasteklitev: U – stekla ί 0,͙ Ȁm2K; U – okna ί1,0 Ȁ m2K; proizvajalec Inles, Ribnica.

Stopniš«e: Izdelano iz polnega hrastovega lesa; proizvajalec Mizarstvo ezeršek, Gorenja vas.

Sistem ogrevanja: Toplotna «rpalka zemljaȀvoda Tera SȀ 10BA; proizvajalec: IDM. Sistem prezra«evanja: Prezra«evalna naprava estaƪe AC300.

Leto gradnje: 2012.

VH Na ogled Panelna gradnja

UdobjeÇĄ preÄ eto z eleganco

U

poraba okolju prijaznih in naravnih materialov ter obÂŤutek za ekologijo, uvrĹĄÂŤajo hiĹĄo med tehniÂŤno dovrĹĄene stavbe visoke kakovosti. Dobra zasnova hiĹĄe umeĹĄÂŤene v idiliÂŤno okolico z neoviranim dostopom do narave, daje obÂŤutek, da sta lastnika vedela kaj hoÂŤeta.

Dnevna soba, ki se odpira v zgornji del hiĹĄe, nudi neposredno komunikacijo med pritliÂŤjem in galerijo. Osrednji dnevni prostor z dominantno jedilniĹĄko mizo se odpira vse do ostreĹĄja, kar daje celotnemu prostoru poseben svetlobni peÂŤat. Bivalni prostori odraÄ ajo izbran okus stanovalcev, ane in Marjana Zelnika, ki sta uspela zdruÄ iti sodobnost s tradicijo. VeÂŤji del pritliÂŤja predstavlja bivalni prostor, kjer prihaja do izraza preƤnjen izbor pohiĹĄtva, ki sta ga lastnika preselila iz svojega prejĹĄnjega bivaliĹĄÂŤa. Vsak kos odraÄ a pridih druÄ inske tradicije, ki se nevsiljivo prepleta s sodobno in domiĹĄljeno zasnovo hiĹĄe.

astnika ne poznata kompromisov pri kakovosti naÂŤrtovanja in izvedbe Umetelno izdelano stopniĹĄÂŤe, ki lepo zaokroÄ i okrog kamina v pritliÂŤju, nas popelje v zgornje prostore, kjer se nahajata sobi za goste, kopalnica in galerija. Velika streĹĄna okna in odprtost do slemena priÂŤarajo obÂŤutek lebdenja, ĹĄe posebej v galerijskem etaÄ nem medprostoru, kjer si je lastnik naĹĄel svoj najljubĹĄi kotiÂŤek za poÂŤitek in ustvarjanje.

Marjan Zelnik:ǽHotela sva, da bo hiťa prilagojena najinim zahtevam.

Najpomembneje nama je bilo, da bo kvaliteta odraz cene. Ogledala sva si kar nekaj Kagerjevih hiĹĄ, kjer so nama lastniki v pogovoru potrdili, da sta cena in kvaliteta zgrajenih hiĹĄ v sorazmerju. Obiskala sva tudi naselje montaÄ nih hiĹĄ v Mannheimu v Porenju v NemÂŤiji, kjer sva se lahko prepriÂŤala, da je kvaliteta podjetja Kager HiĹĄa na vsaj tako visokem nivoju, ÂŤe ne celo na viĹĄjem, kot jo imajo tamkajĹĄnji graditelji.ÂŤ

͘9

VH Na ogled Panelna gradnja

Velikopanelni okvirni sistem gradnje Sestava in konstrukcija zunanjih elementov hiše je takšna, da zagotavlja difuzijski pretok vlage iz prostora, hkrati pa zagotavlja zelo dobre izolativne lastnosti. Gre za sistem DOH – kar pomeni difuzijsko odprto hišo. Sistem gradnje je velikopanelni okvirni sistem, ki prav tako kot skeletni omogo«a popolno prilagajanje arhitekturnim zahtevam in āeljam kupcev. Glavna prednost panelnega sistema je prefabriciranje panelov v tovarni. Stene, stropi in ostrešje vklju«no z okni, balkonskimi in terasnimi vrati se na podlagi arhitekturnih na«rtov izdelajo āe v tovarni. S tem se vremenski vplivi privedejo prakti«no na ni«lo, saj na proizvodnjo ne vpliva ne vlaga ne sonce, zagotovljen je popoln sprotni nadzor izvedbe in vgrajenih materialov. Gotovi elementi z vgrajeno izolacijo – stene, strope in ostrešja, so pripeljani na kraj gradnje in z dvigalom dvignjeni na predvideno mesto ter medsebojno vija«eni.

Hiša je bila zgrajena do 3. gradbene faze v mesecu dni. Toplotna prehodnost sten, talne ploš«e in strehe so tako majhne, da objekt ustreza standardu nizkoenergijske hiše. Zasteklitve so troslojne iz termoizolativnega stekla. Vgrajen je prezra«evalni sistem z rekuperacijo zraka, kar pomeni, da se hladen in sveā zunanji zrak ogreje s toploto porabljenega zraka. Energetske potrebe za gretje in pripravo tople vode so zagotovljene s toplotno «rpalko zrak-voda. Investitorja sta si omislila tudi talno gretje, za ve« ugodja v hladnejšem delu leta sta v dnevnem prostoru namestila tudi kamin.

Tendenca k var«nosti in dovršenosti ǽZdaj, ko āe leto dni āiviva v najinem novem domu, lahko z gotovostjo re«eva, da je bivanje dobilo novi pomen. Ne le, da je zasnova hiše popolnoma prilagojena najinim zamislim, nenehno se po«utiva kot da sva na oddihu. Izbira sodobnega sistema ogrevanja in dobra izolacija hiše sta nama zniāala stroške za energetsko oskrbo celotne hiše na ͙​͙ eur mese«no. To je ves strošek, ki ga imava mese«no za vso elektri«no energijo, ki oskrbuje tako toplotno «rpalko, sistem rekuperacije in vse ostale porabnike elektri«ne energije v hiši – razsvetljavo, gospodinjske aparate… V hiši vzdrāujeva ves «as konstantno temperaturo, ki se giblje okrog 23 stopinj Celzija.« Klju«na dejavnika, ki sta ga lastnika izpostavila kot najpomembnejša pri izbiri izvajalca, predstavljata profesionalen odnos Kagerjeve ekipe ter do ure natan«na izvedba gradnje hiše od temelja do strehe. Hitra, «ista in natan«na izvedba narejena po vnaprej izdelanem poglobljenem razmisleku, je tisto, kar hiši daje pe«at trajnostnega

͙0

doma, zgrajenega v skladu z najsodobnejšimi smernicami. Svetloba in odprtost je odslej privilegij, ki je logi«na posledica premišljene izbire in zahtev, ki sta jim investitorja ves «as sledila. VH

Vita Primaǡ Bled Skupna bivalna površina: 16͙ m2.

Na«in gradnje Ȁ konstrukcija: Velikopanelni okvirni sistem gradnje v sistemu DOH – difuzijsko odprta hiša.

Vhodna vrata: Iz izbranega lepljenega smrekovega lesa – polno masivno krilo obdelano z ekološkim zaš«itnim premazom in lakom; proizvajalec: M Sora.

Okna in balkonska vrata: Balkonska vrata so iz izbranega lepljenega smrekovega lesa.

Okna so zastekljena z izolirnim steklom, U – stekla ί 0,6 Ȁm2K, U – okna ί 0,͛9 Ȁm2K; proizvajalec: M Sora.

Sen«ila: Zunanja sen«ila, āaluzije; proizvajalec Sen«ila Bled.

Stopniš«e: Izdelano iz polnega hrastovega lesa; proizvajalec Mizarstvo ezeršek, Gorenja vas.

Sistem ogrevanja: Inverterska toplotna «rpalka zrak-voda, Fujitsu.

Sistem prezra«evanja: Sistem rekuperacije S stemair.

Leto gradnje: 2012.

VH Arhitektura

So leseni neboti«niki sanje ali realnost?

So realnost.

Tekst: Mirijana Bra i | Foto: arhiv CBD, d.o.o.

V prostorih stare tiskarne Mladinske knjige in nekdanje prodajalne Merkur za Be igradom je pod taktirko Zavoda Big in podjetja CBD, d.o.o., v oktobru 2013 potekal Mesec oblikovanja Ljubljana 2013. Zvrstil se je raznolik program z ve kot tridesetimi razstavami, konferencami in drugimi dogodki. Tako je od 9. do 24. oktobra potekala Arhitekturna delavnica Trajnostno, ki se je zaklju ila s konferenco Leseni neboti niki - sanje ali realnost? , ki sta jo modelirala dr. Bruno Duji in Iztok Šušterši oba zaposlena v CBD, d.o.o.

Na konferenci so priznani evropski strokovnjaki s podro ja lesene gradnje svoje predstavitve posvetili vprašanju ve nadstropne lesene gradnje in udele encem konference odgovorili na vprašanje ali so leseni neboti niki realnost ali sanje.

Arhitekta Malcolm McGregor (Pringle Richards Sharratt) in Markus Klaura sta nam predstavila izbrane primere evropske ve nadstropne lesene arhitekture. Spoznali smo, da je ve nadstropna lesena gradnja v dr avah severne, srednje in zahodne Evrope postala nekaj obi ajnega. Postala je celo merilo za racionalno, trajnostno in ekološko gradnjo

stanovanjskih naselij, poslovnih objektov in hotelov. Kupci jo zahtevajo, investitorji pa sledijo povpraševanju na trgu.

Zanimiv primer je na primer devetnadstropna lesena stanovanjska stavba v Londonu (na fotogra iji), umeš ena med ope nate bloke, ki prejema številne mednarodne arhitekturne nagrade in priznanja. Lesena gradnja v višave je do ivela svojo resni nost tudi v obliki štirih devetnadstropnih stanovanjskih blokov v švedskem mestu Växjö, serija enako visokih je nastala tudi v Milanu. V Gradcu se ponašajo z naseljem petnadstropnih lesenih blokov, v Dornbirnu v Avstriji pa stoji osem nadstropni javni leseni objekt postavljen letos v osmih dneh.

Joachim Schmid s švedskega inštituta SP in profesor za konstrukcije dr. Massimo Fragiacomo z univerze v Sassariju sta obravnavala potresno odpornost in po arno varnost lesenih neboti nikov.

Simon Aicher, glavni akademski direktor inštituta MPA Otto Graf Univerze v Stuttgartu nas je v svoji predstavitvi uvodoma spomnil, da lesena ve nadstropna gradnja obstaja e

Skupina nagrajenih študentov Arhitekturne delavnice Trajnostno (študenti Fakultete za arhitekturo, Gradbene fakultete in Biotehniške fakultete – Oddelek za lesarstvo mentorja na levi: izr. prof. mag. Tadej Gla ar in dr. Bruno Duji ) in predavatelji konference Leseni neboti niki - sanje ali realnost? .

Foto: Matic Krem ar, Anja Gea Sladi

Devet nadstropna lesena stolpnica, London, projektivni biro Waugh Thistleton Architects Ltd. Foto: Will Pryce

stoletja, predstavil napredne tehnologije gradnje z lesom ter zaklju il predavanje z mislijo, da gradnja tudi 30-nadstropnega lesenega neboti nika niso samo sanje, ampak da e obstajajo tehnološke mo nosti za njihovo izvedbo.

Konferenca se je zaklju ila s predstavitvijo in razglasitvijo rezultatov arhitekturne delavnice na temo trajnostno. Upam, da so se konference udele ili tudi tisti, ki v Sloveniji odloajo o tem kakšna bo slovenska usmeritev v gradbeništvu, saj je sporo ilo konference zelo jasno - prihodnost slovenskega gradbeništva je v ve eta ni leseni gradnji. Slovenija se mora kon no za eti zavedati, da v njenih gozdovih raste bogastvo, ki ga je treba znati izkoristiti za ponovno o ivitev gospodarstva. Naši severni sosedi znajo les in njegovo predelavo uspešno izkoriš ati, zakaj ne bi tega mogli tudi mi? VH

ContemporaryBuildingDesign

52

VH Pogledi

Trajnostna gradnja ali kako od teorije k praksi ȋͳ.delȌ Tekst: Dr. Marjana Šijanec Zavrl, univ.dipl.in .grad., Gradbeni inštitut ZRMK | Foto: osebni arhiv

FP7 Demonstracijski projekt Eko srebrne hiše, kjer poteka uporaba meril trajnostne gradnje (Vir.: http://www.akropola.si/eko-srebrna-hisa)

53

VH Pogledi

Trajnostno gradnjo lahko presojamo le na podlagi celovitih okoljskih, ekonomskih in druābenih meril. Graditi trajnostno pomeni spremembo ustaljene paradigme procesa graditve, zato potrebujemo nova znanja, sodobna orodja, usklajeno zakonodajo in splošen druābeni konsenz za druga«en pristop. Nesporno gre za velik izziv javnim in zasebnim naro«nikom, na«rtovalcem, industriji in celotnemu gradbenemu sektorju, a hkrati trajnostna gradnja pomeni ve«jo dodano vrednost in nove poslovne priloānosti.

Trajnostna gradnja za zeleno gospodarstvo Znano dejstvo je, da je s stavbami na ravni EU povezano ͘0Ψ rabe kon«ne energije, najmanj 35Ψ izpustov CO2 in preko 50Ψ odpada, ki nastaja med gradnjo, uporabo in odstranitvijo gradbenih objektov.

Naravni viri, ki jih uporabljamo kot material za gradnjo ali kot snovne tokove (voda, energijaȌ za vsakodnevno delovanje stavbe, so omejeni in vedno bolj dragoceni. Zato je EU pripravila v letu 2011 Na«rt za z viri u«inkovito Evropo, ki predstavljajo podlago za zeleno gospodarstvo. Klju«ni stebri smernic so trajnostna poraba in proizvodnja, odpad naj postane vir surovin, zeleno in nizkooglji«no gospodarstvo mora temeljiti na razvoju in inovacijah, cene morajo odraāati okoljske vplive in eksterne stroške okoljsko bolj obremenjujo«ih proizvodov.

Med klju«ne sektorje omenjene evropske politike sodijo stavbe in gradnja. Energijska u«inkovitost in uporaba obnovljivih virov energije v stavbah ime āe dobro podlago v zakonodaji in nacionalno zavezujo«ih ciljih, potrebno pa jo je nadgraditi z u«inkovito rabo virov in s presojo okoljskih vplivov celotnem āivljenjskem krogu. Enako pomembno je upoštevanje vseāivljenjskih stroškov namesto za«etne naloābe, upoštevaje gradbeni odpad ter odpad ob odstranitvi objektov. Pri u«inkoviti rabi virov pa ne smemo prezreti tudi trajnostne mobilnosti. Trajnostni materiali in izdelki, ve«ji deleā recikliranja odpada ter izboljšano na«rtovanje stavb nam lahko omogo«i bolj konkuren«en gradbeni sektor in vodi k z viri u«inkovitemu stavbnemu fondu. EU zato poudarja pomen stimulacije podjetij za stalno izobraāevanje in vlaganja v razvoj metod gradnje s poudarkom na u«inkoviti rabi virov in njihovo prakti«no uporabo.

Enotni evropski trg za zelene proizvode Evropa si v letošnjem letu pospešeno prizadeva za vzpostavitev enotnega trga za zelene proizvode. V podporo Na«rtu za z viri u«inkovito Evropo je EC pripravila Iniciativo za oblikovanje enotnega evropskega trga za zelene proizvode, saj je trenutno stanje zelo nepregledno. Ve«je drāave imajo predpisane nacionalne metode za dolo«anje okoljskih vplivov proizvoda, in «eprav te metode temeljijo na LCA pristopu, se bistveno razlikujejo v robnih pogojih in podanih kazalnikih. Ponekod se uporablja metoda oglji«nega odtisa, drugod trg priznava okoljske produktne deklaracije - EPD (dolo«ene po nacionalno ali panoāno prilagojenih pogojih na podlagi SIST EN ISO 1͘025Ȍ ali se naslanja na nacionalne eko-oznake. Vrednotenja so zato za proizvajalce draga in manjša podjetja si jih ne morejo privoš«iti. Poznavanje okoljskih vplivov proizvodov je klju«no za okoljsko vrednotenje stavbe in posledi«no tudi za presojo trajnostne gradnje.

Pri trajnostnem vrednotenju celotnih stavb je razdrobljenost trga

5͘

še ve«ja kot samo pri okoljskem vrednotenju proizvodov. Trajnostno stavbo opredeljujejo okoljski, ekonomski in druābeni vidiki, dodatno pa tudi funkcionalne lastnosti stavbe, procesne zna«ilnosti in kakovost lokacije stavbe.

Trenutno pa predstavljene kazalnike trajnostne gradnje uporabljamo v okviru demonstracijskega projekta FP7 EE HIGHRISE – demonstracijski projekt izgradnje energijsko u inkovite trajnostne stavbe Eko-srebrna hiša v Ljubljani (2013-2016). Ve informacij se nahaja na spletni strani (www.ee-highrise.eu ).

Metod za vrednotenje in kazalnikov je veliko, razvijajo se pogosto na trāni podlagi, saj uporaba kredibilne metode za vrednotenje stavbe in dobra ocena posledi«no vodita tudi k višji vrednosti nepremi«nine oziroma višji najemnini. Opaziti je konkurenco med metodami za trajnostno vrednotenje stavbe, v prednosti so metode z daljšo tradicijo uporabe, s privrāenimi investitorji in regionalno prepoznavne metode. Pred uporabo katerekoli od metod trajnostnega vrednotenja stavb v novem okolju potrebna nacionalna prilagoditev. Velik napredek v zadnjih letih predstavlja mednarodna in evropska standardizacija postopkov za vrednotenje trajnostne gradnje, ki je posledica raziskav in obseānih prakti«nih izkušenj na tem podro«ju.

Kako lahko opredelimo trajnostno gradnjo Od strateških usmeritev za trajnostno gradnjo do udejanjanja teh na«el v praksi pa je vendarle dolga pot. Velik izziv predstavlja razvoj meril, s katerimi lahko dokazujemo okoljsko prijaznost, ekonomsko u«inkovitost in druābeno sprejemljivost zasnovane stavbe.

V praksi potrebujemo kvantitativne metode, s katerimi lahko ovrednotimo predlagane tehni«ne rešitve in izberemo najbolj trajnostno, ali pa ocenimo in s certiƤkatom potrdimo doseāene kazalnike trajnostne stavbe, kar je kasneje garancija za višjo vrednost nepremi«nine.

Metode za vrednotenje trajnostne gradnje so najprej v pomo« investitorjem pri opredelitvi (energijskih, okoljskih, ekonomskih, druābenih, funkcionalnihȌ lastnosti na«rtovane stavbe, na«rtovalcem pri iskanju najustreznejše idejne rešitve in na koncu kupcu in uporabniku, ki ga āelimo seznaniti z nadpovpre«no kakovostjo stavbe na podro«ju izpolnjevanja trajnostnih meril.

V svetu obstaja preko 250 razli«nih metod za okoljsko in trajnostno vrednotenje stavb, mnoge med njimi so zelo prepoznavne, a praviloma med seboj niso primerljive. Trajnostnost je namre« res globalna paradigma, ki pa jo lahko obravnavamo le upoštevaje lokalne danosti, cilje in prioritete. Metode prve generacije imenujemo tiste, ki obravnavajo okoljske vplive stavbe, preteāno povezane z izbiro materialov in rabo energije v fazi uporabe stavbe (npr.: GBTool, LEED, BREEAMȌ. Metode druge generacije (npr. LENSE in DGNBȌ vsebujejo merila za vrednotenje trajnostnega vidika stavbe in poleg okoljskega (LCAȌ obravnavajo tudi ekonomski vidik (LCCȌ in vidik druābene sprejemljivosti na«rtovane gradnje v celotnem āivljenjskem krogu.

Ve«ina metod ni javno dostopnih, vrednotenje poteka s pooblaš«enimi ocenjevalci in praviloma ni poceni.

Vabljeni k branju nadaljevanja «lanka ǽTrajnostna gradnja ali kako

VH Pogledi

od teorije k praksi« v naslednji številki revije VAR,NA HIŠA spomladi 2013. Iz vsebine: Ȉ e skoraj ni«energijska stavba āe tudi trajnostna; Ȉ avno dostopna in pilotno preverjena metoda; Ȉ Pomembnejši kazalniki trajnostne gradnje; Ȉ Trajnostna gradnja potrebuje primerno podporno okolje; Ȉ Pilotna uporaba metode na stavbah.

Zelena javna naro«ila in stavbe Uredba o zelenem javnem naro anju (2011), ki pokriva vrsto izdelkov od avtomobilov, pisarniškega papirja do stavb, tako nartovanja in izvedbe novogradenj kot rednega in investicijskega vzdr evanja obstoje ih stavb, predstavlja prvi poskus k zmanjšanju obremenitev okolja zaradi grajenega okolja.

Ker je (zeleno) javno naro anje na podro ju stavb bistveno bolj kompleksno kot naro anje nekaterega drugega blaga ali storitev, je besedilo priloge uredbe s temeljnimi okoljskimi zahtevami za stavbe potrebovalo dodatno leto za strokovno usklajevanje vsebine. Uredba predpisuje zelene zahteve za javna naro ila na podro ju stavb, ne posega pa na preostala podro ja, ki so klju na, da lahko govorimo o trajnostni gradnji. O zelenem naro anju pri stavbah po tej uredbi govorimo, kadar v celotni ivljenjski stavba povzro i manjši vpliv na okolje pri tem pa zagotavlja enako ali boljšo funkcionalnost. Javni naro nik e pri predmetu javnega naro ila opredeli, da eli energijsko u inkovito stavbo in to tudi dopolni z energijskim razredom ali podobnim kazalnikom. S tehni nimi speci ikacijami lahko navede še ve zahtev, na primer najve je emisije CO2 bodo e stavbe ali najvišjo sprejemljivo rabo primarne energije.

sodelavka na UL Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, od leta 2013 je docentka na Evropski pravni fakulteti na podro«ju energetska infrastruktura. Ukvarja se z gradbeno Ƥziko, monitoringom mikroklime v stavbah kulturne dediš«ine, oceno tehni«nega, ekonomsko upravi«enega in socialno sprejemljivega potenciala za energetsko obnovo stavb, uvajanjem na«el u«inkovite rabe energije in obnovljivih virov energije pri novogradnjah in prenovah, trajnostno gradnjo, vseāivljenjskimi stroški (LCCȌ in okoljskimi vplivi (LCAȌ stavb, razvojem energetske izkaznice stavbe (po Direktivi o energetski u«inkovitosti stavb – EPBDȌ, stavbnimi karticami, ocenjevanjem tehni«ne kakovosti stanovanjskih stavb, pripravo strokovnih podlag za nacionalne strateške dokumente in pravilnike gradbene Ƥzike in u«inkovite rabe energije (toplotna zaš«ita in u«inkovita raba energije v stavbah, vlaga; PTZURES 2002 in PURES 2 2010Ȍ ter pravilnike s stanovanjskega podro«ja (minimalni pogoji za gradnjo stanovanjskih stavb in stanovanj, vzdrāevanjeȌ. e tudi strokovna vodja usposabljanja za neodvisne strokovnjake izdelovalce energetskih izkaznic v Sloveniji. V zadnjih letih je na omenjenih podro«jih vodila vrsto doma«ih in mednarodnih raziskovalno-razvojnih projektov (v sklopu programov: 6. in ͛.

OP, IEE, COST, EUREKAȌ. e «lanica Slovenskega društva za son«no energijo SLOSE, Slovenskega društva za alternativne vire energije, Mednarodnega društva za stavbno dediš«ino ICOMOS in Slovenskega E-foruma, Slovenian Green Building Council ter aktivna v Gradbeni tehnološki platformi ter evropski industrijski iniciativi E2B.

Najbolj znano dolo ilo uredbe pa posega na podro je izbora gradiva za bodo o stavbo. Dele lesa ali lesenih tvoriv (brez opreme, pritli ne ploš e in konstrukcije pod njo) mora po tej uredbi znašati najmanj 30% prostornine vgrajenih materialov. Polovica tega dele a (t.j. 15% prostornine vgrajenih materialov) se lahko nadomesti z gradbenimi proizvodi, ki se lahko izka ejo z znakom za okolje Tip I (EU okoljska marjetica) ali Tip III (okoljska produktna deklaracija - EPD). Oba znaka objektivno prika eta okoljski odtis proizvoda in v prvem koraku e samo dejstvo, da gradbeni material ima opravljeno presojo okoljskih vplivov pomeni bistven napredek. Uvodoma omenjeno evropsko poenotenje metod za dolo anje okoljskih vplivov proizvoda bo omogo ilo hitrejše oblikovanje evropsko relevantnih baz tovrstnih podatkov in s tem tudi uporabo metode trajnostnega vrednotenja stavb v skladu z nastajajo imi standardi v okviru CENȀTCȀ350 – Trajnostna gradnja.

Dr. Marjana Šijanec Zavrl, univ. dipl. inā. grad., je diplomirala leta 198͘ na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, na oddelku za gradbeništvo, konstrukcijska smer. Na isti fakulteti je leta 1993 pa je doktorirala na podro«ju Toplotni odziv stavb. Od leta 199͘ je zaposlena na Gradbenem inštitutu ZRMK, zdaj kot pomo«nica «lana uprave za raziskovalno dejavnost in vodja Centra za bivalno okolje, gradbeno Ƥziko in energijo. V letih 199͛-2012 je bila znanstvena

55

Nova KBM d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor.

1 HS UH P L æ Q LQ H 0 % .

H Y R 1 H LQ S X N 6

N A T S P U NAK MO A S I N

A J N O VA

a c i j l v ra

P

poiš ite svoj novi dom na naši novi spletni strani 1. KLIKNITE NA WWW.NKBM.SI/NEPREMICNINE

2. IZBIRAJTE MED ŠIROKO PONUDBO STANOVANJ, ZEMLJIŠČ IN POSLOVNIH PROSTOROV 3. IZKORISTITE UGODNE FINANČNE POGOJE IN SPREMENITE PRAVLJICO V RESNIČNOST

ǐǐǐ LJDŽƻdž njǂ LJƾljNjƾdžǂƼLJǂLJƾ Ǎ ɬɴɬ ɭɳ ɱɬ | njDŽǒljƾ LJLjǏƺDŽƻdž

VH Financiranje Nakup nepremi nin

Sanje o lastnem stanovanju so uresni«ljive Tekst: Nova KBM | Foto: Stock Photos

Na novem spletnem mestu www.nkbm.si/nepremicnine ne prezrite naše ponudbe nepremi«nin. Izbirate lahko med ve« kot 260 nepremi«ninami, prav tako lahko preverite ugodno Ƥnanciranje za dolo«ene nepremi«nine.

Zagotovo boste našli kakšno stanovanje zase in vaše sanje bodo lahko postale resni«nost.

Klasi«niǡ z odlogom in Eko stanovanjski kredit V Novi KBM ponujamo ugodne stanovanjske kredite z ro«nostjo do 25 let tako za komitente kot nekomitente. ~e s samo 63 evri na mesec si lahko uresni«ite kakšno ve«jo āeljo in posodobite svoj dom. Kredit lahko odpla«uje ve« druāinskih «lanov hkrati, pri «emer je strošek odobritve enkraten.

Do konca leta vam ponujamo v Osrednji Sloveniji, Luciji in Kopru še posebej ugodne kredite s 6-mes. euriborjem in pribitkom 2,5 o.t. Pri Novi KBM lahko izbirate med klasi«nim stanovanjskim kreditom, stanovanjskim kreditom z odlogom odpla«evanja do šest mesecev in Eko stanovanjskim kreditom. Prednosti stanovanjskega kredita z odloāenim odpla«ilom so, da pri«nete odpla«evati kredit šele šest mesecev po najetju. ,e si āelite okolju prijazen dom, se odlo«ite za Eko stanovanjski kredit. Pri kreditih za ekološke naloābe je obrestna mera še ugodnejša, niāji so tudi stroški odobritve. Poraba denarja je namenska in nakazilo se izvede na ra«un izvajalca storitve.

enoletno brezpla«no Z novo spletno podstranjo «lanarino za pla«ilno imate vsi, ki iš ete informacije o kartico z odloāenim pla«ilom Activa Manepremi ninah na trgu, dostop sterCard, Activa Visa do vseh pomembnih informacij o ali Karanta, prvo breznepremi ninah omenjenih dru b pla«no odobritev dovoljene prekora«itve kar na enem mestu. e na vstopni v enaki višini kot pri strani so izpostavljene tudi vse prejšnji banki, brezpla«en pristop in enodru be lastnice nepremi nin, letno uporabo spletne vklju no s kontakti, top banke Bank̷Net ter ponudbami, novostmi in drugimi brezpla«no izdajo Monete za pla«evanje z zanimivimi informacijami. mobilnikom. Novim komitentom bo stanovanjski kredit odobren ob predloāitvi pregleda poslovanja s prejšnje banke za zadnjih pet mesecev in po prejemu prvega rednega priliva na novi ra«un pri Novi KBM.

Izra«un EKO kredita na 1͙ let Skupni znesek kredita: 80.000,00 EUR Mese«na obveznost: 5͘​͘,͘6 EUR Število obrokov: 180

Paket dobrodošlice

Stroški odobritve: 138,00 EUR

Vsi, ki še niste komitenti Nove KBM in bi āeleli pri njej najeti stanovanjski kredit, lahko to postanete in ste tako deleāni še dodatnih ugodnosti. Za vas so namre« pripravili Paket dobrodošlice, ki med drugim vklju«uje brezpla«no enoletno vodenje osebnega ra«una s pla«ilno kartico Activa Maestro,

Stroški odpla«evanja: 0,00 EUR Skupni stroški kredita: 18.1͘0,80 EUR Efektivna obrestna mera: 2,85Ψ Skupni znesek za pla«ilo: 98.1͘0,80 EUR « ȋ ͙͞Ǥ͙͘Ǥ͚͙͛͘Ȍ ͚ǡ͙͟͡άǡ « « ͞ « æ ͘ǡ͙͛͜ά ā æ ͚ǡ͜͝άǤ æ Ǧ Ǥ « « « Ǥ ǡ « ǡ æ « Ǥ Ƥ Ǥ « ǡ æ Ǥ ā ǡ « ǡ « Ƥ Ǥ

Spoštovani, āeleli bi vas opozoriti, da je izra«un informativne narave in za banko ni zavezujo«. Znesek kredita, doba odpla«evanja in stroški odobritve ter odpla«evanja so odvisni od poslovanja kreditojemalca. Podrobnejše informacije in natan«en izra«un lahko dobite v vseh poslovalnicah naše banke.

Obiš«ite nas v najbliāji poslovalnici ali na naši spletni strani www.nkbm.si VH

Oglasno sporo«ilo

Misel o nakupu stanovanja se lahko zdi kot pravljica. A s stanovanjskim kreditom je to uresni«ljiva pravljica. Ne glede na to, ali se odlo«ate za nakup novega doma ali prenovo starega, je pomembno imeti dobrega Ƥnan«nega partnerja z ugodno ponudbo stanovanjskih kreditov. Z veseljem smo vam na voljo!

5͛

VH Arhitektura

One House its All ȋEna hiša za vse klimatske razmereȌ Tekst: Toma Pa ek, študent Uroš Poker nik, študent Danijel Zorec, študent doc.dr. Vesna egarac Leskovar prof.dr. Miroslav Premrov (Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo) | Vizualizacija: UM, FG

Na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru āe vrsto let posve«amo posebno pozornost energijski problematiki stanovanjskih, poslovnih in javnih objektov. Izobraāevalni proces s tega podro«ja izvajamo v dveh izbirnih predmetih, ǽLesenih energetsko u«inkovitih stavbah« (LEUSȌ na prvi stopnji študija ter ǽTrajnostnih konceptih na«rtovanja stavb« na drugi stopnji (TKNSȌ. Pri tem je še posebej pomembno, da predmeta obravnavata konkretno problematiko, pri tem pa povezujemo tako študente arhitekture kot gradbeništva.

Lesena gradnja velja za eno najstarejših, tradicionalnih gradenj, ki je najbolj izrazito razširjena v skandinavskih drāavah in alpskih regijah.

Vzrok za to pripisujemo ugodnim Ƥzikalnim lastnostim lesa, ki jih les izkazuje predvsem v hladnih klimatskih obmo«jih, s «imer je moāno dose«i visoko stopnjo bivalnega ugodja. Postavlja pa se vprašanje obnašanja lesenih stavb v toplejših klimah, kjer lahko prihaja zlasti v poletnih mesecih do visoke stopnje pregrevanja.

Z namenom analize omenjenega problema smo v okviru predmeta LEUS v poletnem semestru študijskega leta 2012Ȁ13 izvedli delavnico

58

z naslovom ǽOne House Fits All«, kjer smo obravnavali prilagodljivost zasnove lesene nizokoenergijske hiše razli«nim klimatskim pogojem.

Izvedli smo 12 razli«nih projektov enostanovanjskih hiš, ki so za razli«ne lokacije v Evropi bile ustrezno modiƤcirane, na primer v obliki prilagoditve debeline in tipa toplotne izolacije, deleāa zasteklitev in orientacije. Eden izmed obravnavanih objektov predstavlja nekoliko druga«en pristop, saj namesto modiƤkacije kon«nega izgleda objekta predstavlja dinami«no zasnovo, ki se lahko znotraj vsake lokacije najbolj optimalno prilagaja razli«nim vremenskim vplivom, oson«enosti, letnemu «asu.

Nadaljevanje sestavka na str. 60.

Slika 1: Prikaz koncepta premi nega ovoja.

VH Arhitektura

Slika 2: Prostorski prikaz objekta s pomi nim ovojem.

Nadaljevanje sestavka iz str. 58.

Pri na«rtovanju lesene energetsko u«inkovite hiše zgoraj navedenih avtorjev s strani študentov je bil cilj dose«i standard pasivne hiše ali standard boljše nizkoenergijske hiše, obenem pa koncept arhitekturnega oblikovanja zdruāiti z energetskim konceptom in s tem dose«i atraktivno obliko, ki na prvi pogled razkrije obnašanje hiše ob razli«nih zunanjih vplivih. Energetsko u«inkovita gradnja zahteva pravilno izkoriš«anje solarnih dobitkov, za katere potrebujemo veliko steklenih površin, vendar pa pri velikem deleāu zasteklitve obstaja nevarnost pregrevanja in ve«jih transmisijskih izgub skozi steklo, kar pa z energetskega vidika in z vidika udobja ni sprejemljivo. ,e izhajamo iz navedenega, bi bila popolna hiša tista, ki ima veliko steklenih površin, ko āelimo hišo segreti s pomo«jo solarnih dobitkov, manj steklenih površin ob nevarnosti transmisijskih izgub in moānost sen«enja ob son«ni pripeki, ko obstaja nevarnost pregrevanja. Takšne modiƤkacije s klasi«nimi hišami niso mogo«e. Ali rešitev sploh obstaja?

Rešitev je hiša s premi«nim izolacijskim ovojem, ki se ob āelji po solarnih dobitkih premakne skrajno nazaj in s tem razgali sprednji stekleni del hiše, ob premikanju ovoja naprej se stekleni del hiše zaš«iti pred transmisijskimi izgubami, pozicija skrajno naprej pa omogo«a sen«enje. Koncept premi«nega ovoja za spreminjanje ambienta je v arhitekturi āe poznan, prvi ga je uporabil britanski arhitekturni biro dRMM pri enodruāinski hiši Sliding House, ki nam je pri zasnovi arhitekture sluāil kot glavni zgled. Naša rešitev premi«ni ovoj izkoriš«a predvsem za potrebe izboljšanja energetske u«inkovitosti, saj s pravilno kombinacijo poloāaja ovoja ob trenutnih razmerah optimalno izkoristi solarne dobitke in zaš«iti stavbo pred transmisijskimi izgubami ali pregrevanjem.

Ker je cilj projekta energetsko u«inkovita hiša, smo se odlo«ili, da

Slika 3: Zahodna fasada objekta.

60

za konstrukcijski material uporabimo les, ki je najboljša rešitev za tovrstno gradnjo, saj ima lesena konstrukcija višjo toplotno izolativnost kot klasi«ne konstrukcije pri manjši debelini stene, obenem pa uporaba in predelava lesa predstavlja velik še neizkoriš«en potencial za trajnostni razvoj slovenskega gospodarstva in druābe. Za nosilno konstrukcijo hiše je uporabljen okvirni velikopanelni sistem, stekleni del hiše je kombinacija skeletnega sistema z nosilnim steklom. Tudi fasada je v celoti iz lesenih letev, kar še dodatno poudari «istost oblike saj je les tudi na strehi, kjer so lesene letve poloāene «ez primarno kritino. Programsko je hiša razdeljena na primarni del, ki predstavlja bivalno enoto za štiri«lansko druāino in sekundarni del, ki je posebnost hiše in ga lahko uporabnik izkoriš«a morebiti kot dodatni gospodarski objekt, ki v ve«ini slovenskih hiš kljub potrebi ni za«etno na«rtovan, ali kot objekt, ki predstavlja dodatni bivalni prostor ob spreminjanju strukture druāine.

Slika 4: Tloris pritli ja.

Brez upoštevanja vpliva premi«nega ovoja znaša speciƤ«na letna toplota za ogrevanje stavbe 9 k hȀ(m;aȌ, speciƤ«en letni hlad za ohlajanje stavbe pa 16 k hȀ(m;aȌ. Po izra«unu energijskih tokov v stavbi solarni dobitki ( sȌ znašajo ͘​͘,1 k hȀ(m;aȌ, notranji dobitki ( iȌ 10,3 k hȀ(m;aȌ, transmisijske izgube ( tȌ ͘2,9 k hȀ(m;aȌ in ventilacijske izgube ( vȌ 10,9 k hȀ(m;aȌ. Hiša skupno za ogrevanje in ohlajanje porabi 25 k hȀ(m;aȌ, ker pa za ogrevanje porabi manj kot 15 k hȀ(m;aȌ dosega standard pasivne hiše. Do kazalnikov porabe energije in do vrednosti energijskih tokov smo prišli s pomo«jo programa PHPP (Passive House Planning PackageȌ. Pri izra«unu zaradi številnih kombinacij premi«nega izolacijskega ovoja nismo mogli upoštevati.

Ocenjujemo, da je mogo«e z optimalnim prilagajanjem premi«nega ovoja razli«nim zunanjim vplivom skupno porabo energije zmanjšati pod 10 k hȀ(m;aȌ. VH

VH Analiza

Ekonomski vidik gradnje pasivne hiše Tekst: Mag. Magdalena Lavre | Foto: osebni arhiv ML

K

ljub kriznim «asom, ki so negativno vplivali tudi na sektor gradbeništva, se je v Sloveniji prepoznavanje trajnostne gradnje, kamor spadajo energijsko u«inkovite pasivne hiše, izboljšalo. Gradnjo pasivnih objektov poleg visoke stopnje bivalnega ugodja spodbujajo «edalje ostrejši predpisi, ekonomske spodbude drāave na podro«ju energijsko u«inkovite gradnje ter boljša okoljska in ekonomska ozaveš«enost investitorjev. Kupci se danes, v «asu krize, vse bolj zavedajo stroškov vzdrāevanja in obratovanja stavb v celotnem āivljenjskem ciklu objekta ter pomena energijske u«inkovitosti na ohranjanje trāne vrednosti trajnostno grajene nepremi«nine v prihodnje, tudi v primeru, ko se bo gradbena zakonodaja poostrila.

Vendar še vedno obstaja kar nekaj potencialnih kupcev oziroma investitorjev, ki dvomijo v ekonomsko u«inkovitost pasivne gradnje.

Zato sem se odlo«ila, da v okviru svojega magistrskega dela na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani poskušam preveriti, ali je za investitorja oziroma kupca standard pasivne hiše danes v Sloveniji ekonomsko u«inkovit na«in gradnje v primerjavi s stanovanjskim objektom, ki je zgrajen v skladu s trenutno veljavnim Pravilnikom o u«inkoviti rabi energije v stavbah. Glavne ugotovitve so povzete v nadaljevanju «lanka.

Pasivna hiša Vodice | Leto izgradnje: 2010 | Sistem gradnje:Lahka lesena konstrukcija | Izvajalec:Eko produkt, d.o.o. | Foto: Ag. Lotos

61

VH Analiza

Celotni stroĹĄki standardne in pasivne stanovanjske stavbe Narava investicije v stanovanjsko stavbo je takĹĄna, da nobeden od naÂŤinov gradnje investitorju oziroma kupcu ne prinaĹĄa prihodkov, ampak samo stroĹĄke. Zato sem v analizi ekonomske upraviÂŤenosti projektov med sabo primerjala investicijske in obratovalne stroĹĄke standardnega montaÄ nega objekta, ki je zgrajen v skladu s trenutno veljavno zakonodajo, ter investicijske in obratovalne stroĹĄke pasivnega montaÄ nega objekta. Namen analize je bil ugotoviti, kakĹĄna je stroĹĄkovna razlika med standardno in pasivno gradnjo enostanovanjske stavbe v celotnem Ä ivljenjskem ciklu objekta, tj. v 50. letih. Da bi dobila objektivno oceno, sem v primerjavo vkljuÂŤila stavbe s ÂŤim veÂŤ enakimi parametri, ki so predstavljeni v Tabeli 1.

objekte, in sicer: elovica hiĹĄe, d.o.o., Lumar IG, d.o.o., Marles hiĹĄe, d.o.o., Rihter, d.o.o in ~iher, d.o.o. Od vsakega podjetja sem dobila dva predraÂŤuna; predraÂŤun za standardni leseni objekt, ki je zgrajen v skladu s PURES-om 2 in predraÂŤun za pasivni objekt. Glede na zbrane ponudbe sem izraÂŤunala povpreÂŤno vrednost standardnega in pasivnega objekta.

UpoĹĄtevala sem tudi nepovratne ƤnanÂŤne spodbude Eko sklada, ki jih je moÄ no pridobiti tako za standardno kot pasivno stanovanjsko stavbo.

PovpreÂŤna cena pasivnega montaÄ nega objekta z upoĹĄtevanjem nepovratne ƤnanÂŤne spodbude je 15͘.500 Ěž, kar je 6.500 Ěž oziroma ͘,͘1 Ψ veÂŤ, kot je povpreÂŤna cena standardnega montaÄ nega objekta z upoĹĄtevanjem nepovratnih sredstev (1.500 ĚžČŒ, ki znaĹĄa 1͛͘.500 Ěž.

Standardni montaÄ ni objekt (PURES 2)

Pasivni montaÄ ni objekt

etna speciƤna potrebna raba energije za ogrevanje Qh (kWh/m2)

50

15

Neto povrĹĄina objekta (m2)

150

150

Idealna lega, Ljubljana

Idealna lega, Ljubljana

͘

͘

PritliÂŤje ÎŞ mansarda

PritliÂŤje ÎŞ mansarda

Naravna TI

Naravna TI

Toplotna rpalka zrakȀvoda

Toplotna rpalka zrakȀvoda

Ne

Da

Leseno

Leseno

Dvokapnica, nerazÂŤlenjen ovoj

Dvokapnica, nerazÂŤlenjen ovoj

Brez kleti

Brez kleti

Lega parcele Ĺ tevilo druÄ inskih ÂŤlanov EtaÄ nost Toplotna izolacija Ogrevanje in priprava sanitarne vode (COP ÎŻ 3) PrezraÂŤevanje z rekuperacijo Stavbno pohiĹĄtvo Oblika stavbe Klet

Tabela1: Vhodni podatki

Standardni montaÄ ni objekt

Pasivni montaÄ ni objekt

Povprena vrednost investicije (v ̞ z 9ǥ͙ Ψ DDV)

1͘9.000

1͛1.250

Nepovratna sredstva (v â‚Ź)

1.500

1Í›.250

Rezultat (v â‚Ź)

1͛͘.500

15͘.000

Razlika (v â‚Ź)

-

6.500

Razlika (v Ψ)

-

͘,͘1

Tabela 2: Povpre na vrednost standardnega in pasivnega monta nega objekta

Glede na zgornje predpostavke sem od podjetij, ki se v Sloveniji ukvarjajo z gradnjo montaÄ nih pasivnih objektov, pridobila predraÂŤune za podobne tipske objekte, zgrajene do pete gradbene faze. V analizi so sodelovala slovenska podjetja, ki imajo v ponudbi tipske pasivne

62

Nepovratna ƤnanÂŤna spodbuda Eko sklada Pri izraÂŤunu stroĹĄkov gradnje standardne in pasivne stanovanjske stavbe je treba upoĹĄtevati tudi nepovratna sredstva Eko sklada, ki jih je bilo v letu 2013 mogoÂŤe pridobiti na podlagi javnega poziva 18SUB-OB13 (1ČŒ za nepovratne ƤnanÂŤne spodbude obÂŤanov za nove naloÄ be rabe obnovljivih virov in veÂŤje energijske uÂŤinkovitosti stanovanjskih stavb in je letos Ä e zakljuÂŤen. Za standardno stanovanjsko stavbo, ki je vkljuÂŤena v analizo, je bilo v okviru javnega poziva mogoÂŤe pridobiti nepovratno ƤnanÂŤno spodbudo za vgradnjo toplotne ÂŤrpalke za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode tipa zrakČ€voda, in sicer v viĹĄini 1.500 Ěž.

Za gradnjo pasivne stavbe, ki je vkljuena v ekonomsko analizo, je bilo glede na razred energijske uinkovitosti in glede na vgradnjo toplotnoizolacijskih materialov naravnega izvora mogoe pridobiti 105 ̞Ȁm2 za 150 m2 neto bivalne povrťine, kar skupaj znaťa 15.͛50 ̞ nepovratne Ƥnanne spodbude. Ker je v pasivno hiťo vgrajeno leseno stavbno pohiťtvo, je vlagatelj upravien tudi do dodatne spodbude v viťini 1.500 ̞, in sicer za najve 30 m2 vgrajenega zunanjega stavbnega pohiťtva

VH Analiza

po 50 ̾Ȁm2. Skupna nepovratna Ƥnan«na spodbuda za pasivni objekt, ki je vklju«en v analizo, tako znaša 1͛.250 ̾.

Slika 1: Nepovratna inan na spodbuda Eko sklada za standardni in pasivni objekt ͖͔Ǥ͔​͔​͔ ͕͜Ǥ͔​͔​͔ ͕͚Ǥ͔​͔​͔ ͕͘Ǥ͔​͔​͔ ͕͖Ǥ͔​͔​͔ ͕͔Ǥ͔​͔​͔ ͜Ǥ͔​͔​͔ ͚Ǥ͔​͔​͔ ͘Ǥ͔​͔​͔ ͖Ǥ͔​͔​͔ ͔

ȋ ̾Ȍ ȋ ̾Ȍ , ȋ ̾Ȍ

æ

« æ

Vzdrāevalni stroški

Obratovalni stroški V analizi sem upoštevala samo obratovalne stroške, ki so vezani na ogrevalni sistem. Ostale obratovalne stroške (npr. stroški priprave tople sanitarne vode, internet, kabelska TV itd.Ȍ sem zanemarila, saj predpostavljam, da so v obeh primerih enaki oziroma so odvisni od bivalnih navad stanovalcev ter ne vplivajo na ekonomsko primerjavo med stavbama. Sistem ogrevanja prostorov je v obeh izbranih hišah enak, to je toplotna «rpalka tipa zrakȀvoda.

Letna poraba energije za ogrevanje v pasivni hiši znaša 15 k hȀm2a, kar pri 150 m2 bivalne površine letno pomeni 2.250 k h porabljene energije za ogrevanje. Glede na povpre«ni letni izkoristek toplotne «rpalke porabljena energija znaša ͛50 k h. ,e upoštevamo povpre«no maloprodajno ceno elektri«ne energije 15 centovȀk h (2Ȍ, znašajo stroški za ogrevanje pasivne hiše 112,5 ̾. Pri pasivni hiši se elektri«na energija uporablja tudi za delovanje prezra«evanja, kjer letni stroški elektri«ne energije, ki so potrebni za delovanje prezra«evalne naprave, znašajo okoli 50 ̾. Skupna poraba elektri«ne energije za upoštevane obratovalne stroške znaša 162,5 ̾.

Letna poraba energije za ogrevanje v standardni hiši je višja kot pri pasivni hiši in znaša 50 k hȀm2a, kar pri 150 m2 bivalne površine letno pomeni ͛.500 k h porabljene energije za ogrevanje. Glede na povpre«ni letni izkoristek toplotne «rpalke znaša poraba elektri«ne energije 2.500 k h. Letni stroški za ogrevanje standardne hiše tako znašajo 3͛5 ̾.

Razlika med obratovalnimi stroški med standardno in pasivno stanoSlika 2: Letna poraba energije za ogrevanje v pasivni, standardni in starejši hiši ͔͗​͔​͔​͔ ͖͙͔​͔​͔ ͖͔​͔​͔​͔

ȋ Ȍ

͕͙͔​͔​͔

« ȋ Ȍ

͕͔​͔​͔​͔ ͙͔​͔​͔ ͔ æ « æ æ æ

vanjsko stavbo znaša 212,5 ̾. Ta razlika je od leta 2010, ko se je zaostrila zakonodaja, dokaj majhna. Ve«je so razlike med obratovalnimi stroški med pasivno hišo in starejšo hišo, ki v povpre«ju na leto porabi okoli 160 k hȀm2 za ogrevanje prostorov (3Ȍ. ,e takšno 150 m2 veliko hišo ogrevamo s toplotno «rpalko zrakȀvoda, pomeni, da za ogrevanje prostorov porabimo 2͘.000 k h energije. Glede na povpre«ni letni izkoristek toplotne «rpalke znaša poraba elektri«ne energije 8.000 k h, kar pomeni, da letni stroški za ogrevanje starejše hiše znašajo 1.200 ̾. Vendar je treba poudariti, da se starejše hiše ve«inoma ne ogrevajo z energijsko u«inkovitimi toplotnimi «rpalkami, zato so stroški ogrevanja takšnih stavb ve«inoma mnogo višji.

Tako v standardni kot v pasivni hiši se za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode uporablja toplotna «rpalka zrakȀvoda, zato sem stroške vzdrāevanja toplotne «rpalke zanemarila, ker so v obeh primerih enaki. Prav tako sem zanemarila stroške, ki nastanejo pri vzdrāevanju ogrevalnega sistema v standardni in pasivni hiši, saj predpostavljam, da so le-ti pribliāno enaki oziroma so zaradi kompleksnosti ogrevalnega sistema nekoliko višji v standardni stavbi, po drugi strani pa v pasivni hiši nastanejo stroški menjave Ƥltrov na sistemu prezra«evanja. Tudi stroške ve«je sanacije stanovanjske stavbe (menjava kritine, menjava stavbnega pohištvaȌ, ki nastanejo v obeh primerih pribliāno enkrat v āivljenjskem ciklu objekta, sem zanemarila, saj predpostavljam, da so pribliāno enaki in ne vplivajo na rezultat stroškovne analize. Poleg tega je zaradi napredka tehnologije in posledi«no padanja cen komponent teāko napovedati stroške vzdrāevanja, ki bodo potrebni za sanacijo objekta po ve« desetletjih. Ne nazadnje so stroški vzdrāevanja odvisni tudi od bivalnih navad stanovalcev, saj z rednim vzdrāevanjem doseāemo višjo āivljenjsko dobo naprav, ki so vgrajene v stavbo.

Analiza ekonomske upravi«enosti gradnje pasivne hiše Ekonomsko upravi«enost gradnje pasivnega objekta v primerjavi z gradnjo standardne hiše sem preverila z izra«uni dobe povra«ila, neto sedanje vrednosti, interne stopnje donosa, indeksa donosnosti, diskontirane dobe vra«anja investicije in s pomo«jo metode analize ob«utljivosti. Velikost za«etne investicije (CF0) predstavlja razlika v ceni med pasivno in standardno hišo, kjer so upoštevane tudi nepovratne Ƥnan«ne spodbude Eko sklada. Denarni tokovi (CFn) predstavljajo razliko v obratovalnih stroških, tj. razliko v stroških ogrevanja standardne in pasivne stavbe.

V analizi ekonomske upravi«enosti sem predpostavila, da ima investitor na voljo lastna sredstva za gradnjo objekta. Diskontna obrestna mera, ki sem jo upoštevala pri izra«unih, je ͛ Ψ, kar je v skladu z 8. «lenom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na podro«ju javnih Ƥnanc (͘). ~ivljenjska doba objektov, ki sem jo upoštevala, je 50 let, najmanj kolikor znaša āivljenjska doba objekta. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje se je cena elektri«ne energije za gospodinjstva v Sloveniji od leta 2008 do leta 2011 pove«ala za 22 Ψ, torej povpre«no 5,5 Ψ letno (5). Rast cene elektri«ne energije bo v prihodnjih 50 letih vplivala predvsem na stroške ogrevanja standardne in pasivne hiše. Za velikost za«etne investicije sem uporabila razliko v ceni med klasi«no in pasivno hišo, ki znaša 6.500 ̾. Donosi investicije so sestavljeni iz letnih prihrankov pri stroških ogrevanja v celotnem āivljenjskem ciklu objekta, ki znašajo v pasivni hiši v primerjavi s standardno hišo 212,5 ̾.

63

VH Analiza

Metode vrednotenja investicij

prihranek pri obratovalnih stroških pa 1.0͘6,͘2 ̾.

Pri investicijskih odlo«itvah imamo praviloma omejena Ƥnan«na sredstva, zato je treba preu«iti ve« investicijskih variant, preden se odlo«imo, kam bomo investirali sredstva. V ekonomski teoriji obstaja ve« vrst metod, s katerimi vrednotimo investicije, med njimi so najve«krat uporabljene stati«ne in dinami«ne metode.

Diskontirana doba vra«anja je 6,21 leta, oziroma 6 let in ͛​͛ dni. Ker je doba vra«anja precej krajša od āivljenjske dobe objekta (50 let), je investicija v pasivno hišo z vidika diskontirane dobe vra«anja rentabilna.

Stati«na metoda: Doba povra«ila Od stati«nih metod sem izra«unala samo dobo povra«ila, saj te metode ne upoštevajo diskontne stopnje in pri«akovanega dviga cen elektri«ne energije, ki pomembno vplivata na ekonomsko upravi«enost pasivne gradnje.

Metoda analize ob«utljivosti V nadaljevanju sem poskušala ugotoviti, kaj se zgodi z ekonomsko upravi«enostjo gradnje pasivnega stanovanjskega objekta v primeru, da se sistemati«no spremeni ena od naslednjih spremenljivk: diskontna stopnja, razli«na stopnja rasti cen elektri«ne energije in podraāitev gradnje pasivnega objekta v primerjavi s standardnim, «e gradimo oba objekta brez nepovratnih spodbud Eko sklada.

Doba povra«ila pomeni število let, ki bodo pretekla, da se nam bo dodatna investicija v pasivno hišo povrnila. Dodatna investicija znaša 6.500 ̾, letni prihranek pri obratovalnih stroških pa 212,5 ̾.

Vpliv spremembe cen elektri«ne energije na NSV (neto sedanja vrednost)

Doba vra«anja je v tem primeru 30,59 leta, oziroma 30 let in 215 dni.

Ker je doba vra«anja krajša od āivljenjske dobe objekta (50 let), je investicija v pasivno hišo rentabilna.

Rast cen elektri«ne energije pozitivno vpliva na bodo«e prihranke pri ogrevanju v pasivni hiši v primerjavi s standardno hišo, kar pomeni, da višja rast cen elektri«ne energije posledi«no pomeni tudi višjo neto sedanjo vrednost.

Dinami«ne metode Glavni problem stati«nih metod, to je neupoštevanje razli«nega «asovnega razporeda stroškov in donosov investicij, lahko rešimo z uporabo dinami«nih metod, ki pri vrednotenju investicijskega projekta upoštevajo «asovno opredelitev denarnih tokov (6).

Neto sedanja vrednost (NSV) Pri izra«unu neto sedanje vrednosti sem primerjala sedanjo vrednost dodatne investicije v pasivno hišo in prihranke pri stroških ogrevanja pasivne gradnje v primerjavi s standardno hišo v celotnem āivljenjskem ciklu objekta, tj. 50 let.

Neto sedanja vrednost znaša 6͛3,05 ̾ in je ve«ja od ni«, kar pomeni, da prihodnji denarni tokovi pokrijejo za«etni vloāek. Tako je dodatna investicija v pasivno hišo z vidika neto sedanje vrednosti rentabilna.

Interna (notranja) stopnja donosa (IRR) Interna stopnja donosa je diskontna stopnja, kjer se izena«ijo sedanja vrednost vlaganj v pasivno hišo, ki je 6.500 ̾, in sedanja vrednost donosov.Interna stopnja donosa znaša ͛,͘8 Ψ in je ve«ja od zahtevane stopnje donosa, to je od ͛ Ψ, kar potrjuje ekonomsko upravi«enost gradnje pasivne hiše.

Iz grafa na Sliki 3 je razvidno, da v primeru naraš«anja cene elektri«ne energije po 3-odstotni stopnji znaša neto sedanja vrednost - 1.9͛8,13 ̾, torej je v celotni āivljenjski dobi objekta negativna. To pomeni, da se dodatna investicija v pasivno hišo v 50 letih ne povrne s prihranki pri ogrevanju. ,e cena elektri«ne energije raste po ͛-odstotni stopnji, je neto sedanja vrednost pozitivna in znaša 3.͘29,91 ̾. V tem primeru je dodatna investicija v pasivno hišo upravi«ena.

Sprememba rasti cen elektri«ne energije (v Ψ) Neto sedanja vrednost (v €)

Indeks donosnosti je 80͘,9͘ Ψ. Tudi z vidika izra«una indeksa donosnosti je naloāba v pasivno hišo ekonomsko upravi«ena, saj je izpolnjen pogoj za donosen projekt, ki zahteva, da je indeks ve«ji od ena.

Diskontirana doba vra«anja investicije Diskontirana doba vra«anja investicije v pasivno hišo se izra«una enako kot stati«na metoda doba vra«anja, vendar se pri izra«unu upošteva predvidena 5,5-odstotna rast cen elektri«ne energije in ͛-odstotna diskontna stopnja. Dodatna investicija znaša 6.500 ̾, povpre«ni letni

6͘

5,5

͛

- 1.9͛8,13

6͛3,05

3.͘29,91

Tabela 3: Analiza ob utljivosti investicije na spremembo rasti cen elektri ne energije s kazalnikom neto sedanje vrednosti Slika 3: Analiza ob utljivosti investicije na spremembo rasti cen elektri ne energije s kazalnikom neto sedanje vrednosti 6000

4000

2000

Indeks donosnosti (PI)

0 0

NSV

Indeks donosnosti meri razmerje med sedanjo vrednostjo vseh donosov, ki znašajo 52.321,21 ̾, in sedanjo vrednostjo vseh stroškov, ki so 6.500 ̾.

3

5

10 0

155

20

25

30

35

40

45

50

-2000

-4000

-6000

-8000

Leto 5,5%

3,0%

7,0%

Vpliv spremembe diskontne stopnje na NSV Diskontna stopnja zmanjšuje bodo«e prihranke pri ogrevanju v pasivni hiši v primerjavi s standardno hišo, kar posledi«no pomeni, da je pri višji diskontni stopnji neto sedanja vrednost manjša kot pri niāji.

VH Analiza

Kot je razvidno iz grafa na Sliki ͘, je pri 5-odstotni diskontni stopnji neto sedanja vrednost v celotni Ä ivljenjski dobi objekta pozitivna in znaĹĄa ͘.89͘,81 Ěž, kar pomeni, da je dodatna investicija v pasivno hiĹĄo upraviÂŤena. ,e je diskontna stopnja 9- odstotna, je dodatna investicija v pasivno hiĹĄo ekonomsko neupraviÂŤena, saj je neto sedanja vrednost v celotnem prouÂŤevanem obdobju negativna in znaĹĄa - 1.615,95 Ěž.

Vpliv Ƥnannih spodbud Eko sklada na NSV Sprememba rasti cen elektrine energije (v %)

5

Í›

Slika 5: Analiza ob utljivosti investicije na spremembo dodatne investicije v pasivno hiĹĄo s kazalnikom neto sedanje vrednosti 5000

0

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

5000

10000

9

15000

20000

Neto sedanja vrednost (v â‚Ź)

͘.89͘,81

6͛3,05

- 1.615,95

25000 Z nepov. sredstvi

Tabela 4: Analiza ob utljivosti investicije na spremembo diskontne stopnje s kazalnikom neto sedanje vrednosti Slika 4: Analiza ob utljivosti investicije na spremembo diskontne stopnje s kazalnikom neto sedanje vrednosti 6000

4000

2000

0 0

10

15

20

25

30

35

40

45

50

2000

4000

6000

8000

Leto 5,0%

7,0%

9,0%

,e pri izraunu ne upoťtevamo nepovratnih Ƥnannih spodbud Eko sklada, znaťa dodatna investicija v pasivni objekt v primerjavi s standardnim objektom 22.250 ̞. Ostale vrednosti spremenljivk se ne spremenijo.

Neto sedanja vrednost investicije je v celotnem Ä ivljenjskem ciklu objekta negativna in znaĹĄa - 15.5Í›6,9 Ěž, kar pomeni, da brez nepovratnih sredstev Eko sklada gradnja pasivne stanovanjske hiĹĄe ni ekonomsko uÂŤinkovita, saj se dodatna investicija v pasivno hiĹĄo ne povrne s prihranki pri ogrevanju v celotnem prouÂŤevanem obdobju. V tem primeru je glede na kazalnike trajnostne gradnje takĹĄna gradnja primerna z okoljskega in druÄ beno-funkcionalnega vidika, saj zaradi uporabe trajnostnih materialov in zaradi nizke porabe energije za obratovanje stavbe le-ta prispeva k zmanjĹĄevanju onesnaÄ evanja okolja ter uporabnikom nudi boljĹĄe bivanjske razmere.

ZakljuÂŤek Z vidika ekonomista in po mojem mnenju tudi z vidika veÂŤine investitorjev oziroma kupcev pasivnih objektov je v okviru koncepta trajnostnega razvoja med njegovimi dimenzijami kljuÂŤna ekonomska dimenzija, ki je predstavljena v ÂŤlanku. V okviru analize ekonomske upraviÂŤenosti gradnje pasivne hiĹĄe sem izraÂŤunala dobo povraÂŤila, neto sedanjo vrednost, interno stopnjo donosa, indeks donosnosti, diskontirano dobo vraÂŤanja investicije in metodo analize obÂŤutljivosti.

Brez nepov. sredstev

ZaÂŤetni investicijski stroĹĄki gradnje pasivne hiĹĄe so glede na pridobljene predraÂŤune viĹĄji od standardne gradnje za ͘,͘1 Ψ, ÂŤe pri izraÂŤunu upoĹĄtevamo nepovratne ƤnanÂŤne spodbude Eko sklada, kar je v skladu s podatki drugod po Evropi. Vsi izraÂŤuni v okviru metod vrednotenja investicij kaÄ ejo, da se dodatna investicija v pasivni objekt povrne s prihranki pri stroĹĄkih ogrevanja, kar pomeni, da je investicija ekonomsko upraviÂŤena. Poleg zgornjih izraÂŤunov imajo pomembno vlogo tudi nemerljivi uÂŤinki oziroma koristi, ki so med drugim kakovost bivalnega in delovnega ugodja, okoljske koristi, ki se odraÄ ajo v uporabi naravnih materialov in nizki porabi energije za obratovanje stavbe, in ne nazadnje, ohranjanje vrednosti nepremiÂŤnine, saj zaradi uporabe napredne tehnologije ni priÂŤakovati padca vrednosti pasivne stavbe tudi v primeru priÂŤakovanega zaostrovanja gradbene zakonodaje. Metoda analize obÂŤutljivosti je pokazala, da v primeru, ko cena energentov raste po niÄ ji stopnji od predvidene, in v primeru, ko je diskontna stopnja viĹĄja od diskontne stopnje, ki jo doloÂŤa uredba, ter v primeru, da ne kandidiramo za nepovratna sredstva Eko sklada (oz. jih ni na voljo), investicija v pasivno hiĹĄo ni rentabilna. Kljub temu menim, da ti scenariji skoraj z gotovostjo niso uresniÂŤljivi, saj ni priÂŤakovati, da se bo energija pocenila, kveÂŤjemu nasprotno, poleg tega so v akcijskih naÂŤrtih nepovratne ƤnanÂŤne spodbude naÂŤrtovane vsaj do leta 2020. VH VIRI 1. Javni poziv 18SUB-OB13, Ur. l. RS ĹĄt. 3/13. ͚Ǥ Â–ÂƒÂ–Â‹Â•Â–Â‹ÂŤÂ?‹ —”ƒ† ‡’—„Ž‹Â?‡ Ž‘˜‡Â?‹Œ‡Ǥ ÍšÍ˜Í™Í›Â„ÇĄ Í?Ǥ Â?ƒ”‡… ͚͙͛͘Ǥ ‡Â?‡ ‡Â?‡”‰‡Â?Â–Â‘Â˜ÇĄ Ž‘˜‡Â?Â‹ÂŒÂƒÇĄ ͜Ǥ ÂŤÂ‡Â–Â”Â–ÂŽÂ‡Â–ÂŒÂ‡ ͚͙͚͘ ÇŚ ÂœÂƒÂŤÂƒÂ•Â?‹ ’‘†ƒ–Â?‹Ǥ ͛Ǥ ”ƒœÂ?‹Â?ÇĄ Ǥ ͚͙͙͘Ǥ Â?‡”‰‹Œ•Â?ƒ ’”‡Â?‘˜ƒ Œƒ˜Â?‹Š •–ƒ˜„Ǥ ÂŠÂ–Â–Â’ÇŁČ€Č€Â™Â™Â™Ç¤Â‰Â‹ÇŚÂœÂ”Â?Â?Ǥ‡—Ȁ…‘Â?‡͚…‘Â?Č€ ™’nj…‘Â?–‡Â?Â–Č€Â—Â’ÂŽÂ‘ÂƒÂ†Â• Č€ÍšÍ˜Í™Í™Č€Í˜Í Č€ ”ƒœÂ?‹Â?Ǥ’†ˆ ͜Ǥ ”‡†„ƒ ‘ ‡Â?‘–Â?‹ Â?‡–‘†‘Ž‘‰‹Œ‹ œƒ ’”‹’”ƒ˜‘ ‹Â? ‘„”ƒ˜Â?ƒ˜‘ ‹Â?˜‡•–‹…‹Œ•Â?‡ †‘Â?—Â?‡Â?–ƒ…‹Œ‡ Â?ƒ Â’Â‘Â†Â”Â‘ÂŤÂŒÂ— Œƒ˜Â?‹Š Ƥ Â?ƒÂ?Â…ÇĄ ”Ǥ ŽǤ ÇĄ ̖Ǥ ÍžÍ˜Č€ÍšÍ˜Í˜ÍžÇ¤ Í?Ǥ ‰‡Â?…‹Œƒ ‡’—„Ž‹Â?‡ Ž‘˜‡Â?‹Œ‡ œƒ ‘Â?‘ŽŒ‡Ǥ ͚͙͚͘Ǥ ‡Â?‡ ‡Â?‡”‰‹Œ‡Ǥ Š––’ǣȀȀÂ?ƒœƒŽ…‹Ǥƒ”•‘Ǥ‰‘˜Ǥ Â•Â‹Č€ÇŤÂ†ÂƒÂ–ÂƒÎłÂ‹Â?Â†Â‹Â…ÂƒÂ–Â‘Â”ĆŹÂ‹Â?Â†Ě¸Â‹Â†ÎłÍœÍžÍ™

͞Ǥ ‡Â?ÂŒÂ—Â”ÇĄ Ǥ ͚͚͘͘Ǥ ƒœ˜‘ŒÂ?ƒ ‡Â?‘Â?‘Â?‹Â?ÂƒÇŁ –‡‘”‹Œ‡ ‹Â? ’‘Ž‹–‹Â?‡ ‰‘•’‘†ƒ”•Â?‡‰ƒ ”ƒœ˜‘ŒƒǤ Œ—„ŽŒƒ Â?ÂƒÇŁ Â?‘Â?‘Â?•Â?ƒ ˆƒÂ?—Ž–‡–ƒǤ

Mag. Magdalena Lavre je leta 2008 diplomirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, smer Management in organizacija. Na isti fakulteti je ĹĄtudij nadaljevala na znanstvenem magistrskem programu in leta 2013 pod mentorstvom prof. dr. Marka akliÂŤa magistrirala z nalogo Analiza poslovnega okolja in ekonomski vidik gradnje pasivne hiĹĄe.

Od leta 2010 je zaposlena na Eko skladu, kjer kot strokovna sodelavka dela na podroÂŤju nepovratnih ƤnanÂŤnih spodbud obÂŤanom za nove naloÄ be rabe obnovljivih virov in veÂŤje energijske uÂŤinkovitosti stanovanjskih stavb.

65

VH Aktualno

Lumarjeve hiše energetsko u«inkovite

Hiši Lumar sta prejeli zlato in srebrno priznanje za energetsko u«inkovita objekta v Sloveniji 2013. Na ͘6. Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) so bila podeljena priznanja za energetsko u«inkovite objekte v Sloveniji 2013.

V kategoriji novogradnja stanovanjskih hiš sta bili najboljši hiši Lumar. Zlato priznanje je prejela druāina Šmon za individualno pasivno hišo. Hiša je zasnovana celovito, z dobro toplotno zaš«ito in ustreznim prezra«evanjem.

S primerno veliko son«no elektrarno je objekt energijsko pozitiven, saj bistveno ve« energije proizvede kot jo porabi. Srebrno priznanje je prejela druāina Gradišar-Lavri« za tipsko pasivno hišo Primus-E 13͛. Hiša je zasnovana celovito, z dobro toplotno zaš«ito in ustreznim prezra«evanjem.

Pozitivno vpliva tudi uporaba visoko u«inkovitih gospodinjskih aparatov in razsvetljave. Ravna streha omogo«a postavitev primerno velike son«ne elektrarne v ravnini strehe. ̶Podeljeni priznanji za energetsko u«inkovitost dokazujeta, da smo na podro«ju pasivne in nizkoenergijske gradnje vodilno slovensko podjetje.

Inovativno tehnologijo, izkušnje in znanje uspešno vgrajujemo v vse naše pasivne in nizkoenergijske objekte. Poseben poudarek dajemo kakovosti izvedbe, vgrajenim materialom priznanih proizvajalcev, tehnologiji, opremi in drugim detajlom. Zato lahko trdimo, da ni vsak kvadrat kot Lumarjev kvadrat,̶ je dejal direktor podjetja Lumar, Marko Luki©.

Ve« na: www.lumar.si

Rihter na sejmu Made E po v Italiji

Posvet - Aktualne razmere v gospodarstvu in prehod v 2014

Davorin Leskovar, «lan uprave Banke Celje, d.d.

Banka Celje in Štajerska gospodarska zbornica sta 9. oktobra 2013 v Hotelu Cit v Mariboru organizirali posvet na temo ǽAktualne razmere v gospodarstvu in prehod v 201͘«. Odgovore na to temo je podal priznani ekonomski strokovnjak mag. Velimir Bole. Povedal je, da pri pri«akovanem po«asnem vzpenjanju gospodarskega okolja, nominalni stagnaciji trošenja drāave, dokapitalizaciji treh najve«jih bank konec leta, lahko gospodarstvo v Sloveniji v letu 201͘ ponovno za«ne rasti. ǽGenerator rasti bo izklju«no krepak izvoz, vendar se bo opazno okrepila tudi dinamika investicij,« je še poudaril. Številne navzo«e je pozdravil tudi Davorin Leskovar, «lan uprave Banke Celje, d.d. , ki je izpostavil, da se Slovenija tudi v letu 2013 še vedno ni izkopala iz Ƥnan«ne krize, zato se še vedno iš«ejo ukrepi za oāivitev gospodarske rasti. Podjetja so še vedno prezadolāena, zapadle terjatve pa negativno vplivajo na kvaliteto kreditnega portfelja bank. Banka Celje, druga najstarejša ban«na inštitucija v Sloveniji (naslednje leto bodo obeleāili 150 let obstoja), kljub razmeram posluje stabilno, likvidnostne razmere v banki so dobre.

Za letos na«rtujejo pozitivni izid, oblikovali pa so tudi interno enoto za reševanje slabih naloāb. Banka Celje je sedma najve«ja banka v Sloveniji. Ima dobro razvito poslovno mreāo z enotami po vseh ve«jih krajih celjske regije, poslovalnice imajo tudi v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Sodobne ban«ne storitve in Ƥnan«no svetovanje na najvišjem nivoju so temelj na katerem širijo svojo poslovno mreāo. Ponujajo celovit ban«ni servis doma«ega in mednarodnega poslovanja za prebivalstvo, zasebnike in pravne osebe. Uspešno sodelujejo z razli«nimi slovenskimi skladi in agencijami, kot so Slovenski podjetniški sklad, Sklad RS za regionalni razvoj in avna agencija RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma. V okviru tega sodelovanja nudijo svetovalno storitev in pomo« pri pridobivanju subvencionirane obrestne mere za kredite, garancije za zavarovanja kreditov in pridobivanje nepovratnih sredstev.

Ve« na: www.banka-celje.si

Podjetje Rihter se je na sejmu Made E po v Milanu uspešno predstavilo s številnimi konstrukcijskimi sistemi, referencami in pridobljenimi certiƤkati, ki so pogoj za uspešno delovanje na italijanskem trgu. ,eprav je obiskovalcev na njihovem razstavnem prostoru bilo nekaj manj kot prejšnje leto, ugotavljajo, da je bilo ve« konkretnih kupcev kot lani. Zato so z nastopom na sejmu zadovoljni, saj so si pridobili veliko novih kontaktov, razgovorov o konkretnih projektih, za katere upajo,da bodo v kratkem realizirani.

Njihov razstavni prostor je bil kot celota zelo opazen. Prepri«ani so, da so zelo dobro predstavili svoje podjetje kot tudi sekcijo ǽSlovenski proizvajalci lesenih montaānih stavb«, in s tem tudi Slovenijo.

Ve« na: www.rihter.si

66

VH Aktualno

Lumar predstavlja PRIMUS URBANO in STRATUS

Trend rasti poslovanja Jelovice na italijanskem trgu elovica je svojo ponudbo energijsko var«nih lesenih objektov na sejmu Made E po v Milanu letos predstavila drugi«, in sicer s celotno paleto storitev, raznoliko ponudbo nizkoenergijskih konstrukcijskih sistemov za hiše in razli«nimi moānostmi nadgradnje obstoje«ih objektov. Na tem podro«ju imajo precej referen«nih projektov. Tak odli«en primer je nadgradnja nadstropja hotela v Dolomitih, ki je investitorju z nizkimi stroški pove«ala kapacitete in so jo realizirali v lanskem letu. elovica beleāi trend rasti poslovanja na italijanskem trgu, zato je bil nastop na sejmu pomemben in so kljub nekoliko manjšemu obisku zadovoljni.

Svoje reference so predstavili številnim arhitektom, projektantom in investitorjem. ~elje in potrebe v Italiji so zelo speciƤ«ne, prilagodljivost pa nujna. elovica āe nekaj let uspešno sodeluje z italijanskimi partnerji, ki cenijo predvsem znanje, izkušnje in tradicijo, ki jih podjetju z dolgoletno tradicijo vsekakor ne primanjkuje.

Ve« na: www.jelovica-hise.si

V podjetju Lumar so v svojo ponudbo dodali dve novi hiši.

Druāino svojih tipskih hiš so razširili s hišo PRIMUS URBANO in povsem novo linijo hiš STRATUS. Hiša PRIMUS URBANO dopolnjuje āe dobro uveljavljeno druāino hiš PRIMUS. S svojo dvonadstropno zasnovo povzema bistvene Primusove zna«ilnosti in jih nadgradi s klasi«no simetri«no tlorisno razporeditvijo, ki navzven ponuja elegantno in brez«asno podobo urbane vile. PRIMUS URBANO ohranja prepoznavnost energetsko najbolj u«inkovite in najve«krat prodajane pasivne hiše v Sloveniji, s svojo novo podobo pa zadovolji tudi najbolj zahtevne.

Marles beleāil izjemen obisk V primerjavi z lanskoletnimi negativnimi izkušnjami na sejmu Made E po v Milanu, ko so zaradi slabe lokacije sejemskega prostora imeli malo obiskovalcev, so bili predstavniki podjetja Marles hiše letos izredno zadovoljni. Obisk na letošnjem sejmu je bil izjemen, z rezultati predstavitve so zadovoljni.

Marles je na italijanskem trgu āe uveljavljena blagovna znamka. Bodo«im investitorjem so lahko predstavili številne reference zgrajenih objektov, ki prispevajo k zaupanju v Marlesov na«in gradnje.

Hkrati hiše iz linije STRATUS z enostavno in obvladljivo atrijsko zasnovo omogo«ajo lahkotnost bivanja v vseh āivljenjskih obdobjih. Optimirana tlorisna razporeditev in neposredna povezanost z vrtom je primerna tako za aktivne mlade druāine kot za pare v tretjem āivljenjskem obdobju. Zna«ilna orientiranost na notranjost zemljiš«a, nasprotno od vhoda, izkazuje popolno udobje zasebnosti in u«inkovito oson«enost bivalnih prostorov. Ponujali jih bodo v velikosti 110 in 120 kvadratnih metrov.

Letos so na sejmu obiskovalcem ponudili tudi nov prospekt v italijanskem jeziku, v katerem so predstavili reference druāinskih hiš in javnih stavb. Njihov razstavni prostor so obiskali tudi gospodarstveniki iz Italije, ki so izkazali veliko interesa za poslovno sodelovanje. Veliko je bilo tudi konkretnih razgovorov s projektanti in potencialnimi investitorji za izvedbo posameznih projektov.

Ve« na: www.marles.com

Ve« informacij o obeh hišah in SUPER ESENSKIH UGODNOSTIH najdete na www.lumar.si.

6͛

VH Podjetniške informacije U inkovita raba energije

PASIVNA HIŠA MORA BITI TUDI DOBRO IZOLIRANA Tekst: Primo Bernard, dipl.in .str. | Foto: arhiv Knauf insulation, d.o.o.

Pasivna hiša je uveljavljen izraz, katerega izvor v zadnjih letih pripisujemo predvsem inštitutu iz nemškega Darmstadta in tamkajšnim strokovnjakom na tem podro ju.

Pravzaprav pa je koncept hiše visokega udobja z izredno nizkimi energijskimi potrebami e dolgo prisoten po celem svetu.

Glavni namen teh energijsko zelo var nih objektov je nizka potreba po toploti za ogrevanje in posledi no minimalni stroški ogrevanja ter zaradi celotnega nadzorovanega procesa sistemov lagodno in udobno bivanje. Obi ajna uporaba obnovljivih virov energije doda ekološko naravnanost pasivnih objektov.

V Sloveniji so pasivne hiše v manjšini. V ve ini so narejene kot prefabricirane monta ne hiše in mnogo manj kot klasi ne masivne zgradbe. Razlogi so predvsem v nivoju znanja, ki ga je treba aplicirati e v fazi arhitekturnega na rtovanja, na rtovanja inštalacij in strojnega postrojenja ter ne nazadnje izvedbe. Izvedba klasi ne zidane hiše v pasivnem standardu je izziv in na vseh nivojih gradnje je potrebno mnogo ve znanja in zavedanja, kot smo bili navajeni v preteklosti. Sprejeti moramo tudi nekoliko višjo investicijo, kjer so v precejšnjo pomo e od leta 2008 aktualni razpisi Eko sklada za dodeljevanju nepovratnih sredstev za gradnjo takšnih objektov.

istvene zna«ilnosti pasivnih hiš so: - kompaktna oblika in pravilna orientacija (ugoden oblikovni faktor) - zelo dobro izoliran ovoj stavbe (velike debeline toplotnih izolacij) - kakovostno in visoko izolativno stavbno pohištvo (pasiv house certi ikat) - zrakotesna gradnja (tesnenje vseh elementov ovoja) - mehansko prezra evanje z vra anjem toplote (u inkovit rekuperator) - obnovljivi viri ogrevanja (kolektorji, biomasa)

obra izolacija je osnova var«nosti Zagotavljanje omenjenih zahtev bolj ali manj vpliva na investicijo. Umetnost na rtovanja je zagotovo prav v tem, da se vsaka hiša posebej optimizira za to no dolo eno lokacijo in potrebe ter mo nosti uporabe. V osnovi velja na elo: boljše so karakteristike, višja je cena, kar pa ni nujno tudi optimalno. Izra un ekonomske upravi enosti lahko teoreti no naredimo precej enostavno, nemalo izkušenj pa je potrebnih, da je izra un tudi realen.

Ekonomi no najmanj sporna je nedvomno investicija v ustrezno, kakovostno in dovolj debelo toplotno izolacijo objekta. Kljub velikemu napredku hišne tehnike je dobra izolacija še vedno osnova var nosti. Za relativno zelo majhen vlo ek lahko dobimo izreden u inek, ki ni podvr en okvaram in je prakti no ve en. Kakovostna toplotna izolacija zdru uje še zvo no izolativnost in po arno varnost v enem ter ne potrebuje nobenega vzdr evanja skozi celotno ivljenjsko dobo objekta.

Dobro energijsko u inkovitost zagotavljata zadostna debelina izolacijskih slojev in nizka vrednost toplotne prehodnosti ovoja zgradbe. Oznaka toplotne prehodnosti U z enoto (W/m2K) enostavno pove, koliko vatov energije prehaja skozi 1 m2 konstrukcije pri temperaturni razliki 1K. Ve ja kot je debelina izolacije, manjšo vrednost U dobimo in manjše so t. i. transmisijske toplotne izgube objekta. Le-te pa predstavljajo priblino vseh toplotnih izgub objekta. Spodnja slika nazorno prikazuje pomen debeline toplotne izolacije v naravi.

Enaka logika velja pri hišah. Ostrejše so kli-

68

Za izobra evanje na podro ju pasivnih hiš se v Sloveniji zavzema Konzorcij pasivna hiša, ki s pomo jo fakultete za arhitekturo, gradbenega inštituta in proizvajalcev gradbenih materialov širi znanje o pasivni gradnji. Znanja nam v Sloveniji ne manjka, izkušnje pa so nam na voljo predvsem v Avstriji, Nem iji in Švici, kjer je v funkciji e ve tiso pasivnih hiš. matske razmere, ve ja naj bo debelina izolacije, in bolj kot elimo zmanjšati toplotne izgube, ve ja mora biti debelina toplotne izolacije. Seveda pa tudi tukaj velja razum. eprav ni res, da lahko objekt preve izoliramo, je res, da ima vsak posami ni objekt tudi navzgor omejeno ekonomi no smiselno debelino toplotne izolacije. Pri pasivnih hišah so debeline izolacij velike. Na strehah najmanj 30 cm, na fasadah odvisno od sestave stene okrog 20 cm in v tleh najmanj 15 cm. Natan neje je debeline mogo e opredeliti šele, ko to no poznamo, kateri izolacijski materiali bodo uporabljeni. Danes poznamo celo vrsto zelo razli nih gradbenih materialov s precej razli nimi karakteristikami.

Tudi izolacij je ve vrst. Ve ina se jih uvrš a v pas toplotnih prevodnosti med t. i. razred 030 in 040, torej deklarirane toplotne prevodnosti med 0,030 in 0,040 W/mK. V podjetju Knau insulation smo z znanjem in s tehnologijo izolacij iz mineralne volne dosegli nivo, ki brez te av omogo a izvedbo pasivnih standardov. Paradni produkti so mineralne volne razreda 032, 035 in 036.

Linija mineralnih izolacij ECOSE brez organskih veziv je še dodatno usmerjena v ekološki in trajnostni vidik, kar dokazujemo tudi z EPD okoljskimi dokumenti, ki so na voljo e za skoraj vse naše izolacije.

Na kratko poglejmo dva primera mo ne pasivne sestave dveh glavnih konstrukcijskih elementov zunanjega zidu in strehe.

VH Aktualno

Stark with Riko v Milanu Poudarek nastopa podjetja Riko Hiše na sejmu Made Expo v Italiji je bil na predstavitvi projekta Stark with Riko oziroma linijo hiš, ki so jo razvili skupaj s Philippom Starkom. Razstavni prostor je bil postavljen po konceptu osmih hišic, v skladu z osmimi linijami hiš Stark with Riko. Prejeli so izredno dobre odzive na samo stojnico – tako v smislu dizajna stojnice, ki je vzbudila interes mimoido«ih, kot tudi integracije tabli«nih ra«unalnikov, s katerimi so si lahko obiskovalci s pomo«jo interaktivnega spletnega orodja sami konƤgurirali hišo P.A.T.H. b Starck with Riko, obenem pa si ogledali tudi foto in video reference Riko hiš ter se seznanili s tehni«nimi podrobnostmi njihovega konstrukcijskega sistema.

Dober je bil tudi odziv predstavnikov italijanskih in mednarodnih medijev, ki so se zanimali tako za linijo hiš P.A.T.H. by Starck with Riko kot tudi za leseno gradnjo po meri Riko hiš. Na sejmu Made expo so zaznali generalno gledano upad obiska, a le na ra«un naklju«nih obiskovalcev. Ciljne stranke in arhitekti so jih obiskali v številu, primerljivem z lanskim letom.

Solatube® - inovativna rešitev za neosvetljene prostore Premalo osvetljene bivalne prostore, kot so kuhinje, kopalnice, dnevne sobe, kabineti ali hodniki, lahko že danes hitro in učinkovito osvetlite z dnevno svetlobo. S tem inovativnim sistemom boste razkošno osvetlili tudi pretemna stopnišča, garaže, kletne in druge prostore, kjer vgradnja klasičnih ali strešnih oken ni mogoča ali smiselna.

Nudimo vam brezplačno strokovno svetovanje ter zagotavljamo jamstvo na izdelke in montažo.

Garantirano najučinkovitejši sistem na trgu!

Za več informacij poglejte na www.solatube.si.

Ve« na: www.riko-hise.si

KERBER d.o.o., Medvode, Gorenjska cesta 50a, 1215 Medvode T: 01 36 18 365, E: info@kerber.si, www.solatube.si

Izolacija zunanjega zidu Smiselna sestava zunanjega zidu vedno vklju uje fasadno izolacijo. Kljub temu da imamo v lesenih stenah lahko e zajetno debelino toplotno-izolacijskega materiala, je vedno ekonomi no na rtovati še fasadno izolacijo, saj je fasada na vseh objektih predvidena in avtomati no ponuja mo nost vgradnje toplotne izolacije.

Izolacija strehe

Namesto zaklju«ka:

Za poševne strehe v kontekstu pasivnih hiš ponujamo kakovostne ilce iz mineralne volne s toplotnimi prevodnostmi razreda 032 in 035, imenovane Uni it z mo nostjo nadgradnje s sistemom Termotop. Trde pohodne izolacijske ploš e, ki se vgradijo direktno ez špirovce, so nosilni element zgornjega dela ostrešja. Takšna kombinacija pomeni zelo nizko toplotno prehodnost, dobro toplotno stabilnost, visoko zvo no izolativnost in popolno po arno zaš ito. Poleg tega sistem Termotop zagotavlja enostavno in zanesljivo vgradnjo sekundarne kritine in teoreti no najboljše difuzijske pogoje za leseni del ostrešja.

Zgraditi pasivno hišo je torej enostavno, še la e jo je naro iti. Poznamo tudi nadgradnje pasivnih hiš, t. i. samozadostne ali celo plus energijske hiše. Tehnika in materiali to e brez ve jih te av omogo ajo. Kako dale iti v konkretnem primeru, pa je vprašanje, ki ni ve samo tehni no ali ekonomsko.

Biti mora tudi socialne in ekološke narave.

Osveš enost in zavedanje, da imamo samo en planet, ki ga lahko razbremenimo prekomernega onesna evanja tudi z obnašanjem v gradbeništvu, nam vsekakor narekujeta gradnjo energijsko var nih objektov. Vendar zagotovo ne zgolj energijsko var nih in za vsako ceno. Hiše morajo tudi slu iti svojemu namenu, biti udobne, varne in zdrave. Mi jih takšne pomagamo ustvarjati z našimi izolacijami.

Konstrukcijskih variant je danes mnogo in prakti no vse so mo ne z našimi produkti.

V kombinaciji s fasadno- stenskimi izolacijskimi materiali iz kamene in steklene volne brez te av dose emo prehodnost, manjše od 0,1W/m2K, in isto asno e omenjeno zvo no in po arno zaš ito.

69

MAX predstavlja MAXIMO proizvode

Izdatnost, brez prahu, enerJLMsNa Yar每nost, ekolo拧ka sprejemljivost, ekonomi每nost

722

733

VH Iz sekcije SPLMS

Zakaj je prava pasivna hiša lesena?

S

plošno je znano, da mora pasivna hiša (PH) zagotavljati nizko porabo energije in visoko stopnjo bivalnega ugodja. Za dosego standarda pasivne hiše je treba pasivno hišo zgraditi brez toplotnih mostov, zgradba mora biti zrakotesna, zato je izrednega pomena natan«na izvedba vseh detajlov. Pri gradnji zidane pasivne hiše je zato lahko hud problem zagotovitev gradnje brez toplotnih mostov in zagotavljanje zrakotesnosti.

Kljub temu da projektanti strokovno na«rtujejo detajle, to āal še ni jamstvo za uspeh, ker izvajalci na gradbiš«u vedno ̶najbolje̶ vedo, kako je treba, in velikokrat naredijo po svoje, «eš da na«rtovalci preve« ǽkomplicirajo«.

Prav odnos z izvajalci je hud riziko pri izdelavi tovrstne pasivne gradnje.

Potreben je stalen, zelo natan«en nadzor, ki ga pri montaāni gradnji zlahka doseāemo, saj so klju«ni postopki za zagotavljanje tesnosti in energijske u«inkovitost izdelani v nadzorovanih pogojih v podjetju, kjer je moāen ve«ji nadzor nad kakovostjo izvedenih del.

Pri montaāni gradnji so toplotni mostovi tudi veliko laāe rešljivi ali jih zaradi samega osnovnega gradbenega materiala sploh ni. Nekateri graditelji menijo, da je laāe zrakotesno graditi zidano hišo, saj menijo, da so zidaki tesni, pri tem pa ne upoštevajo, da zrak zaradi tla«nih razlik potuje med reāami ometa, malte, skozi votle zidake in med stiki izolacije v ploš«ah. Problem tesnosti so predvsem vogali, vgradnja oken ter stiki razli«nih materialov, ki kasneje delujejo vsak zase.

Pri dolo«itvi sestave ovoja PH je poleg maksimalne toplotne zaš«ite in izvedbe vseh detajlov brez toplotnih mostov treba pri izbiri gradbenih materialov upoštevati še, da so ti naravni, «loveku prijazni in proizvedeni z minimalno koli«ino vgrajene energije in CO2 v āivljenjskem krogu hiše. Gradnja PH v masivni izvedbi je lahko problemati«na tudi zaradi prevelikega vloāka primarne energije. Tako se lahko zgodi, da v āivljenjski dobi stavbe ne bomo privar«evali toliko energije, kot smo je porabili pri proizvodnji.

Primerjajte gradnjo iz lesa s hišo iz armiranega betona. Industrijski kompleksi za proizvodnjo āeleza, cementa in izolacijskih materialov so eni najve«jih porabnikov energije, ki v vseh svojih fazah sprostijo neznansko koli«ino CO2. Pasivna hiša iz energetsko potratnih materialov svojo domnevno prednost pokuri, preden se stanovalci sploh vselijo vanjo.

V leseni zgradbi se prebivalci po«utijo prijetno āe pri 18Ϋ20 ηC, enako ugodje doseāemo v zidanih hišah šele pri 22Ϋ2͘ ηC. In ne nazadnje je pri gradnji pasivne hiše iz lesa manj odpadnega materiala med gradnjo na gradbiš«u, manj prevozov na gradbiš«e, kar dodatno pomeni manj porabljene energije med gradnjo in manj hrupa v okolici gradbiš«a.

Zaradi vsega naštetega je ve«ina pasivnih objektov danes zgrajenih v montaāni tehnologiji, iz naravnih materialov in lesa kot osnovnega gradbenega materiala, ki pa je tudi sicer prevladujo«a tehnologija gradnje PH v Evropi.

Mirijana Bra i , sekretarka sekcije SPLMS SLOVENSKI PROIZVAJALCI LESENIH MONTA NIH STAVB pri Zdru enju lesne in pohištvene industrije pri GZS www.splms.si

7͘