Pisalo se je leto 1800. Romantika v umetnosti je po Evropi doživljala vrhunec in takratna Kranjska ni zaostajala, saj je v vasi na Gorenjskem na svet prijokal naš največji romantik France Prešeren. 1. V katerem drevesu, ups!!! vasi na Gorenjskem se je rodil? Mali France se je že zgodaj bolje znašel s knjigami in peresom v rokah kot z vilami pri kmečkih opravilih. Zato so ga predvsem mati zgodaj namenili za gospoda in ga prislinili duhovnikom, ki jih v žlahti ni manjkalo. 2. V katerem suhorobarskem središču na Dolenjskem je bil mladi Ribič zapisan v zlato knjigo odličnjakov? Najmlajša pesnikova sestra Lenka ve povedati, da je med počitnicami rad lenuharil doma in na obiskih pri stricih duhovnikih. Posebej je užival, ko se je od Borovnice po Ljubljanici s čolnom skozi Ljubljano peljal na Savo pri Litiji. Opazoval je meščane, poslušal godbo in s strahom zrl v valove. 3. Ti šment, če mu ni že takrat v glavo kapnila ena njegovih prvih znanih balad! Katera? Da ne bo duhovnik, je France upal povedati šele v pismu pred odhodom na Dunaj. Mati so jokali, oče so se vrgli v delo, Slovenci pa smo s tem dobili največjega pesnika. Vendar mu ni bilo z rožicami postlano, ne kot študentu in ne kot mlademu pesniku. 4. Čeprav ga je celotna žlahta pregovarjala, da naj si premisli, se je nestanovitni France odločil za študij …? Ribičev France je na Dunaju nadvse užival, saj mu je študij tekel kot namazan, imel je prijatelje in dobival je štipendijo. Dokler v letih 1925/26 svojih pesmi ni pokazal od cesarja čislanemu slovenskemu jezikoslovcu. Ta je s trdo kritiko skoraj ugasnil pesniški plamen v njem. 5. Jezični cenzor je našemu pesniku še kasneje grenil življenje, on pa se mu je maščeval s sonetom Apel in čevljar. Kako se konča zadnji verz: ‘’/…/ le čevlje sodi naj … ‘’? ‘’Trnovo, kraj nesrečnega imena!’’ 6. april 1833, velikonočna sobota. France v cerkvi zagleda 17-letno bjondo in pade dol od silne lepote. To je muza muz! Pa še bogata za povrh. Ampak zanj, kot se je izkazalo, popolnoma nedosegljiva. 6. Posledica te neuresničene ljubezni je kar nekaj Prešernovih stvaritev, med njimi izstopa venec s posvetilom Primičevi Juliji. Naslov je? V istem obdobju so poeta zaposlovale še narodnostne, politične in jezikovne aktivnosti in tako so pesmi kar vrele iz njega. Potekal je namreč boj za črkopis, znan kot abecedna vojna ali črkarska pravda, ki je kasneje prerasla v nov slovenski kulturni in literarni program. 7. V katerem osrednjem glasilu slovenske romantike so se bojevali in ‘’kuhali kaβho’’?
Za Prešerna bi lahko trdili, da je bil res ‘’pesnik od fare’’. Brez dlake na jeziku se je znal najbolje izraziti v verzih. Pri tem ni šparal ne nasprotnikov ne najboljšega prijatelja. Takole mu je spustil: ‘’V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da nobene fige.’’ 8. Kdo je ta učeni poliglot, kateremu je posvetil uvodni sonet in pesnitev v verzih Krst pri Savici? Vrh dohtarjevega poklicnega življenja se ni zgodil ne v Ljubljani ne na Dunaju, ampak v gorenjski prestolnici. Tu ga niso poznali le kot uveljavljenega pesnika, ampak kot poštenega, spretnega in neoderuškega odvetnika. 9. Kaj v zvezi s poklicem je končno dobil v Kranju na današnji Prešernovi ulici 7? Še danes prešernoslovci vsak po svoje vrednotijo poetovo življenje in delo. Če se o njegovi literarni veličini v večini strinjajo, ‘’vsak svojo goni’’ glede življenja. To je bilo brez dvoma burno v vseh pogledih. Saj veste, ‘’Ko brez miru okrog divjam …’’ 10. Kako rečemo staremu kranjskemu pokopališču, kjer je France Prešeren končno našel svoj mir? V našem mestu je dr. F. Prešeren končno dočakal še eno pomembno stvar: izid svojih pesmi v samostojni tiskani knjigi. Gre seveda za Poezije doktorja Franceta Prešerna, ki bi morale biti v vsakem slovenskem domu. Šušlja se, da se je manj uspešno poskusil tudi v prozi. 11. Kateri roman je napisal France Prešeren? Mnogi umetniki, ki so kaj dali na svoj sloves, so skušali Prešerna ovekovečiti vsak na svojem področju. Ne manjka literatov, slikarjev, kiparjev … od modernih pa predvsem filmarjev. Tandem, režiser Franci Slak in igralec Pavle Ravnohrib sta se pesniku poklonila dvakrat, z nadaljevanko in s filmom. 12. Kakšen je naslov omenjene nadaljevanke, po kateri je nastal tudi film z naslovom Pesnikov portret z dvojnikom? Nazadnje lubi Kranci, povejte vsi glasno, al’ so vam ljubši žganci, al’ pesmi, ki o nas pojo? Dokaj dni in noči, naj to vprašanje vas pesti. 13. To seveda ni deveta kitica Zdravljice. Če bi bila, kdo bi jo uglasbil, tako kot je uglasbil prvo in sedmo kitico slovenske himne?
Rešitev
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13
Kviz sta za vas sestavila jagra Maja in Jure.