Cšod domanjševci luka praček by luka.pracek

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

IDEJNA ZASNOVA CENTRA ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI (CŠOD) V DOMANJŠEVCIH magistrsko delo Luka Praček

Mentor doc. dr. Tomaž Novljan, u.d.i.a. Somentor doc. dr. Leon Debevec, u.d.i.a. Konzultant za detajle Viktor Žigon, u.d.i.a. Leto vpisa 2008 / 2009 Leto izdelave magistrske naloge 2017 /2018

Območje obdelave je na vrhu vzpetine, ki se nahaja na robu vasi Domanjševci. Zaradi bližine cerkve se del obdelovanega območja nahaja v prostoru z zaščitenim ambientom. Na parceli je obstoječa šola, ki se trenutno uporablja kot taborniški dom in je v precej slabem stanju. Območje obdelave je oblikovano v tri terase. Na najvišji terasi se nahaja šola z drvarnico, spodnji dve pa sta travnika. V šolo bi umestili nov program – center šolskih in obšolskih dejavnosti, ohranili pa bi taborniško dejavnost, kot že obstoječo dejavnost v okolju. Poleg teh dveh se navezujemo tudi na kolesarsko pot EuroVelo 9, ki prečka Goričko. Program v CŠOD ni celoleten, zato mora objekt biti sposoben sprejemati in izvajati tudi druge programe, kot so razni team buildingi in konference. Ker se objekt nahaja v zavarovanem območju, se obstoječe prenovi in vrne v prvotno namembnost - šolo, nove volumne pa se skrije pod zemljo. S tem bomo dosegli, da z našim posegom nismo invazivni tako za okolje kot za zavarovan ambient. Ključne besede: Zavarovani ambient, skriti volumen, neinvazivni poseg, prenova šole, nov program.

The project area lies on top of a hill near the village of Domanjševci. Due to the proximity of a church, part of the project area has a protected ambient space status. An existing school building, which is currently being used by scouts and is in rather poor condition, is positioned on the plot. The project area is shaped into 3 terraces. A school building with a woodshed is placed on the highest terrace, while the bottom two are meadows. Our aim is to introduce a new program inside the school building – a centre for school and outdoor education, while at the same time preserve the scouts’ activity as an existing element in the environment. In addition to these, we also reference the EuroVelo 9 cycling route, which crosses the Goričko region. The centre for school and outdoor education (CŠOD) program is not year-round, therefore, the facility must also be capable of accommodating other guests, such as team building events and conferences. Since the facility is located in a protected area, the existing construction is to be renovated and returned to its original purpose - a school, while new volumes are to be concealed beneath the ground, thereby achieving that our intervention does not invade the environment or the protected ambient. Key words: Protected ambient, hidden volume, non-invasive intervention, school renovation, new program.

KAZALO

POVZETEK 2 UVOD 5 IZHODIŠČE Šolstvo 8 Programsko izhodišče 14 LOKACIJA Slovenija 18 Prekmurje 20 Krajinski park Goričko 22 Domanjševci 25 Območje obdelave 30 Šola 31 ANALIZE Prostorske analize 38 Foto analiza 42 Izhodišča za razvoj programa 43 Programske potrebe in časovna skladnost 44 Referenčni primeri 46 PROJEKT Umestitev v prostor 52 Scenariji prostorske uporabe 53 Programska zasnova 54 Funkcionalna zasnova 56 Tehnična zasnova 57 Materiali 60 GRAFIČNE PRILOGE Posnetek obstoječega stanja 64 Načrt rušitve 68 Idejna zasnova 72 Vizualizacije 86 ZAKLJUČEK 93 VIRI IN LITERATURA 94 ZAHVALA 96 IZJAVA O MENTORSTVU 97

˝Leave it better than you found it.˝ ˝Zapusti jo boljšo, kot si jo našel (Zemljo).˝ Lord Baden Powell

UVOD

Namen in cilj naloge

Opis problema Obdelovana stavba je začela svoje življenje kot osnovna šola. V svojem času je zamenjala več lastnikov in s tem večkrat zamenjala svojo namembnost. Trenutno se uporablja kot taborniški dom. Sama stavba je v precej klavrnem stanju. Popraviti je treba streho, v nekaterih sobah manjka tlak, okna niso več to kar so bila, sanitarije niso ustrezne... Parcela okoli stavbe se uporablja za namene letnih taborov in drugih taborniških aktivnosti. Taborniški dom se uporablja kot skladišče za opremo tabornikov, saj za drugo ni primeren. Stavba in del pripadajoče parcele se nahajata v zavarovanem ambientu evangeličanske cerkve. Neposredna okolica se uporablja izključno v kmetijske namene. Goričko je del Nature 2000 in ima velike potenciale za razvoj turizma, ki temelji na naravi, kot so kolesarstvo, glamping in podobno, vendar so ti potenciali izjemno slabo izkoriščeni.

Namen naloge je oblikovati center šolskih in obšolskih dejavnosti, ki lahko zadovolji tudi potrebe drugih uporabnikov, vendar s svojimi potezami ne degradira občutljivega okolja.

Metoda dela Metoda dela temelji na sledečih analizah: - analiza obstoječega okolja (naravno okolje in zavarovan ambient), - analiza obstoječih dejavnosti v prostoru, - analiza drugih možnih dejavnosti in njihovih potreb, - analiza referenčnih primerov, - oblikovanje idejne zasnove.

Cilji:

- prenova obstoječe šole za namene CŠOD-ja in team buildingov; - prostor za prenočevanje, ki je primeren tako za uporabnike CŠOD-ja kot za uporabnike team buildingov; - bivalni prostori za namen kolesarskega turizma s pripadajočimi servisi; - servisni prostori za taborniško dejavnost; - izvesti zgoraj omenjene posege tako, da dejavnosti lahko poteka- jo vzporedno; - izvesti zgoraj omenjene posege tako, da ne degradirajo obsto- ječega naravnega in zavarovanega ambienta.

ŠOLSTVO

Šola Šola je ustanova, katere namen je vzgoja. Šola ne vzgaja le z učitelji in učnim načrtom, ampak tudi skozi samo zgradbo. Objekt šole mora učencu na svoj način prenesti osnove o kulturi prostora, členi objekta morajo biti jasno čitljivi, materjali razumljivi in stimulativni. Objekt šole mora pripovedovati zgodbo, ki ni samo fizičena. Šolo postavi v odnos z okolico. Ko je to doseženo, je zgodba zaključena. Povzeto po Sodobna arhitektura šol v Sloveniji, 2008, str. 184.

Zgodovinski pregled šolanja

S1 - Relief učitelja s tremi učenci iz leta 180

Razvoj šolanja je povezan z razvojem pisane besede. Okoli leta 3500 pr.n.š. so v Egiptu poznali različne tipe hireoglifov. Takrat so šolanja bili deležni le vladajoči in najbogatejši prebivalci. Otroci manj premožnejših prebivalcev so bili priučeni obrti staršev. Babilonci so razvili pisavo, ki se je lahko pisala hitreje in posledično se je lahko izobrazilo več ljudi. V večini mest so imeli knjižnice. Tora, božja knjiga iz Izraela veleva, da se besedila iz Tore berejo, učijo in pišejo, kar je zahtevalo pismenost. Zaradi te potrebe so v Izraelu ustavnavljali šole. V antični Grčiji je večija izobraževalnih ustanov bila privatna, z izjemo Špartanskih šol. Šole so bile različne in so poučevale različne predmetnike. Starši so sami prosto vpisali svoje otroke v šolo, ki so si jo izbrali in si jo lahko privoščili. Večina fantov je bila poslana v šolo vsaj za nekaj let. Dekleta so povečini ostala ne šolana. V antičnem Rimu so šole poučevale socializacijo rimskih otrok. Ločeno so šolali otroke obeh spolov. Šolanje je potekalo po razredih in poznali so različne stopnje šol. Popolne izobrazbe so bili deležni le otroci premožnejših staršev. Izobrazba v času antičnega Rima je bila bolj statusni simbol kot potreba. V srednjem veku je monopol nad izobrazbo imela rimokatoliška cerkev. Učili so menihi v sklopu cerkvenih univerz. Šolanje je bilo namenjeno le peščici priviligiranih posameznikov, s čimer so s pomočjo eksluzivnosti izobraževanja preprečevali vstajo ljudstva. V 11. stoletju so se iz cerkvenih razvile javne univerze, ki so bile dostopne vsem. Znanje je postalo dostopno večjemu krogu ljudi in začel se je hitrejši razvoj v umetnosti, kiparstvu, glasbi in arhitekturi. V 19. stoletju se je zaradi industrializacije razvilo javno šolstvo. Predajali so večinoma znanja, ki so bila potrebna za določena delovna mesta, znanja, ki niso bila potreba za delo, so se zanemarjala. V 20. stoletju se je v Italiji razvil sistem šolanja Montessori, v Nemčiji pa Waldorfska šola. Povzeto po https://en.wikipedia.org/. S2 - Freska Aristotelove šole, Gustav Spangenberg

ŠOLSTVO

Zgodovina šolstva na slovenskem Ohranjeni dokumenti dokazujejo, da je stolna šola v Kopru obstajala že leta 1186, v Ljubljani leta 1250 v šentpeterskem predmestju leta 1262 in pri sv. Nikolaju leta 1345. To so bili naravoslobjekti, ki večinoma niso bili sezidani za ta namen. Po zmagi protireformacije so šolstvo prevzeli jezuiti, ki so odprli gimnazije v Ljubljani in v Mariboru, frančiškani pa v Novem mestu. Jezuiti so vzgajali predvsem v verskem smislu, z gospodarskim razvojem v dobi razsvetljenstva pa se je poudarek začel premikati na naravoslovno izobrazbo. Leta 1774 je Marija Terezija izdala zakon o obveznem šolanju, ki pa se je začel uveljavlati počasneje, kot je bilo predvideno, zaradi pomanjkanja laičnih učiteljev. Šole so se delile na tri tipe: trivialne, glavne šole in normalke. Normalke so bile po večini v mestih, trivialke pa na podeželju in niso omogočale vpisa na višje stopnje izobrazbe. V 19. stoletju se je v Avstro-Ogrski monarhiji zaostrilo narodnostno vprašanje. Na ozemlju Slovenije so tuje zasebne šolske organizacije, kot sta bila nemški Schulverein in italijanski Pro Patria zidale nemške in italijanske šole. S slovenske strani so podobno vlogo igrali Družba sv. Cirila in Metoda, Slovenska straža in drugi. Povzeto po Sodobna arhitektura šol v Sloveniji, 2008, str. 14–19. Standardi za gradnjo šolskih objektov

S3 - Gimnazija Jurija Vege v Idriji.

S4 - Zavod sv. Stanislava.

Prvi tipizirani načrti za gradnjo trivialnih šol so bili izdani leta 1788. Predpisi in priporočila, ki so bila podrobnejša, so bila izdana šele proti koncu 19. stoletja. Temeljila so na dognanjih zdravnikov, ki so imeli znanje za zatiranje epidemij. Šola kot objekt, v katerem se v omejenem prostoru zadržuje večje število oseb, predstavlja potencialno nevarnost. Šolski prostori so morali imeti zadosti zraka in svetlobe. Vgrajevala so se največja okna, kot je omogočala gradbena tehnologija. Najposteje so se posluževali severne svetlobe, ki pada z leve, da ni motečih senc pri pisanju. Velikost učilnic in število učencev so določali glede na vidno in slišno oddaljenost poslušalcev od učitelja in šolske table. Predpisi za šole so bili podobni kot za bolnišnice. Povzeto po Sodobna arhitektura šol v Sloveniji, 2008, str. 17.

Gimnazija Jurija Vege v Idriji Je bila prva prva slovenska realka. Ustanovljena je bila leta 1901. (https://sl.wikipedia.org/) Zavod sv. Stanislava Nahaja se v Šentvidu v Ljubljani in je prva popolnoma slovenska gimnazija. Zgrajena je bila leta 1905. (https://sl.wikipedia.org/) Trivialka Tipiziran načrt za gradnjo trivialnih šol, 1788. (Sodobna arhitektura šol v Sloveniji, 2008, str. 16)

S5 - Tloris trivialne šole

S6 - Tloris šole v Domanjševcih

Šola v Domanjševcih Tloris šole v Domanjševcih, ki je bila zgrajena leta 1910.

ŠOLSTVO

S7 - Tloris tekstilne šole Kranj.

S9 - Tloris osnovne šole Stražišče pri Kranju.

Moderna šolska arhitektura na slovenskem

Šola brez hodnikov Emil Navinšek je hotel zgraditi šolo, ki je odprta: svetla, zračna, pregledna in hkrati racionalna in ekonomična. Razvil je model brezkoridorske šole, ki je naslavljala problem zatohlih, temnih in neracionalnih hodnikov. V vsaki etaži je osrednja povezovalna dvorana, ki je osvetljena z dveh strani skozi velika steklena okna. Osrednja dvorana je delovala kot osrednji povezovalni prostor, ki deluje kot notranji trg. Učilnice so bile nanizane ob daljših stranicah avle. Primer šole: Tekstilna tehniška šola Kranj, danes srednja ekonomska šola arhitekta Emila Navinška. Povzeto po Sodobna arhitektura šol v Sloveniji, 2008, str. 20–23. Nizki paviljonski sistem šol Nastal je koncept šole, ki posamezne med seboj povezane volumne razvršča v parku. Primer šole: Osnovna šola Stražišče pri Kranju arhitekta Danila Fürsta. Povzeto po Sodobna arhitektura šol v Sloveniji, 2008, str. 24–29.

S8 - Tekstilna šola Kranj.

S10 - Osnovna šola Stražišče pri Kranju.

Šola iz betona Ideja o prelivanju zunanjega in notranjega prostora je s seboj prinesla težnjo po premoščanju čim večjih razponov in fleksibilnosti tlorisa, kar je omogočala uporaba armiranega betona. Pojem okna se razširi na celotno fasadno opno. Primer šole: Osnovna šola Franceta Prešerna v Kranju arhitekta Stanka Kristla. Povzeto po Sodobna arhitektura šol v Sloveniji, 2008, str. 24–29. Šola regionalno pogojenih kompozicij V 60. in 70. letih so na dan prišle negativne posledice povojne hitre industrializacije. Razvoj je ogrozil tudi naravne konstante. Začel se je vzpon reginalizma v arhitekturi, ki se odraža tudi pri gradnji šol. Primer šole: osnovna šola Kranjska Gora arhitektke Majde Dobravec. Povzeto po Sodobna arhitektura šol v Sloveniji, 2008, str. 24–29. S11 - Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj.

S12 - Tloris osnovne šole Franceta Prešerna Kranj.

S13 - Osnovna šola Kranjska Gora.

S14 - Tloris esnovne šole Kranjska Gora.

ŠOLSTVO

Moderna šola Šola mora biti čim bolj odprta in omogočati izvedbo hitrih prostorskih sprememb, ki jih prinaša sodobni čas. Njena zasnova mora biti zato strukturno in gradbeno zelo preprosta ter energetsko vzdržna. Povzeto po Sodobna arhitektura šol v Sloveniji, 2008, str. 189. Adaptabilnost Adaptabilnost je zmožnost objekta, da premika, dodaja in odvzema obstoječe konstrukcijske elemente, urbane opreme ali inštalacije. Spremembe v šolanju se dogajajo in včasih je potrebna drastična sprememba tlorisne zasnove objekta. Adaptabilnost favorizira skeletno konstrukcijo ali konstrukcijo z velikimi razponi, ki omogoča kasnejše spreminjanje tlorisne zasnove. Favorizira tudi koncentracijo vseh inštalacij na čim manj točkah in najlažji dostop do njih v primeru popravila ali prenove. Povzeto po Arhitektura školske zgrade, 1983, str. 362–363. Fleksibilnost Fleksibilnost je zmožnost prostora, da uporabnikom omogoča izvajanje čim več različnih dejavnosti v enem prostoru. Za razliko od adaptabilnosti, fleksibilnost ne posega v konstrukcijo elementov, temveč je to način oblikovanja prostora, ki se lahko spreminja za potrebe različnih aktivnosti. Povzeto po Arhitektura školske zgrade, 1983, str. 366. Lokalnost V času, ko je večina zadev standardizirana in regulirana, se moramo zavedati, da kar je dobro v Prekmurju, ni nujno dobro na Primorskem. Oblikovalec šole mora poznati okolje, v katerem oblikuje šolo in se mu prilagoditi. Tako s tehnološko zasnovo kot z upoštevanjem različnih socialnih in kulturnih vplivov. Povzeto po Planning and designing schools, 1997, str. 41–42. Trajnostna zasnova S15 - Adaptacija srednje šole Maassluis, Nizozemska

Trajnostna zasnova šole zajema veliko različnih aspektov. Od izbire materialov, ki morajo biti kakovostni, v primeru prenove pa je potreben razmislek o uporabi obstoječega ali novega. Pri zasnovi objekta se je treba ozirati tudi na svetlobo. Bodisi za naravno osvetlitev, bodisi za toplotne dobitke pozimi. Šola je objekt, ki je večino časa prazen, zaradi česar se še posebej splača nameniti pozornost tehnologijam, ki omogočajo čim manjšo potrato energije. Povzeto po Schools and kindergartens (a design manual), 2007, str. 40–41.

Srednja šola Maassluis, Nizozemska Stanje pred adaptacijo Stanje po adaptaciji

ŠOLSTVO

Higiensko-tehnični standardi Posamezniki skozi obdobje šolanja preživijo veliko časa v šolskih ustanovah, v katerih se zadržuje večje število ljudi. Zato je smiselno, da se pri zasnovi teh objektov razmišlja o higiensko-tehničnih standardih. Povzeto po Arhitektura školske zgrade, 1983, str. 240. Osvetlitev Svetloba ima velik psihološki vpliv na posameznike. Naravna osvetlitev je najbolj odvisna od zasnove objekta (orientacija, višina, globina) in velikosti in števila odprtin. Glavni načini naravnega osvetljevanja so: enostransko osvetljevanje, dvostransko osvetljevanje, večstransko osvetljevanje in zenitalno osvetljevanje. Glede na način osvetljevanja so podane smernice za velikost odprtin v razmerju od tlorisne površine, 1:3 do 1:4 za enostransko in 1:4 za dvostransko osvetljevanje. Pri osvetlitvi treba v zakup vzeti tudi morebitno bleščanje in pregrevanje prostora. Povzeto po Arhitektura školske zgrade, 1983, str. 240–246. 350 lux

Prezračevanje Šola je objekt, v katerem se zadržuje veliko posameznikov, kar je idealno za prenos kužnih bolezni. Najlažji način, da to preprečimo, je prezračevanje, ki je lahko bodisi naravno bodisi mehansko. V modernih časih je najpogostejše prezračevanje mehansko, izvedeno skupaj z ogrevanjem, a ker smo se začeli zavedati pomena varovanja narave, se oziramo k metodam, ki delujejo na naravne principe. Naravno prezračevanje je povezano z osvetlitvijo, saj je odvisno od števila oken v prostoru. Prostor z okni na samo eni strani ima manjšo sposobnost prezračevanja. Povzeto po Arhitektura školske zgrade, 1983, str. 247–248.

175 lux

200 lux

20 lux

Ogrevanje Toplotno udobje je zelo pomembno za počutje šolarjev. V šolah se najpogosteje uporablja centralno ogrevanje, bodisi toplovodno s pomočjo radiatorjev ali talnega ogrevanja bodisi s pomočjo klimata. Izvedba in vzdrževanje toplovodnega ogrevanja sta cenejša kot izvedba z mehanskim prezračevanjem. Ima pa ta tudi svoje slabosti: počasno ogrevanje prostorov in prilagajanje zunanjim temperaturam. Vse več šol se odloča za ogrevanje, podprto s pomočjo obnovljivih virov, kot so toplotni kolektorji ipd. Povzeto po Arhitektura školske zgrade, 1983, str. 249. Akustika Pri akustiki sta pomembna dva elementa, akustika v prostoru in izolacija od zunanjih zvokov. Akustika je pomembna z vidika pozornosti, saj je v prostoru, v katerem odmeva ali pa v katerega konstantno vdirajo zvoki iz zunanjosti, koncentracija onemogočena. Je tudi najpogosteje zanemarjen aspekt pri oblikovanju prostorov. Akustiko v prostoru lahko reguliramo na več načinov. Najpogosteje se poslužujemo materialov, ki absorbirajo odvečen zvok, vendar lahko tudi z zamiki sten poskrbimo za ugodno zvočno udobje in preprečevanje odmevov. Pri oblikovanju večjih prostorov se vzamejo v zakup materiali in število poslušateljev. Pogosto se uporabljajo tehnične rešitve v obliki odbojnih površin. Povzeto poSchools and kindergartens (a design manual), 2007, str. 28–32.

1000 lux

400 lux 475 lux

500 lux

400 lux

475 lux 300 lux

300 lux

100 lux

100 lux 50 lux

Osvetlitev v prostoru glede na različne tipe osvetljevanja in vremena.

Oblačno vreme z dežjem brez umetne osvetlitve

Oblačno vreme z dežjem in umetno osvetlitvijo moči 350 lux na sredini prostora.

Oblačno vreme z dežjem in umetno osvetlitvijo moči 400 lux razporejena po celotni površini stropa. Sončno vreme brez oblaka (Arhitektura školske zgrade, 1983, str. 240)

ŠOLSTVO

Vpliv šolske arhitekture na vzgojo posameznika Šolski prostor je prvi stik mladega šloveka z oblikovanim prostorom, arhitekturo. Šolski prostor ima neizmerljiv vpliv na vzgojo mladega človeka. S tega vidika je kakovost tega prostora izredno pomembna. Nemarno ali skrbo oblikovan prostor bo s svojo neverbalno a nič manj intenzivno govorico mlademu človeku pripovedoval o revščini ali pa bogastvu njegovega duha. Šole morajo biti zasnovano moderno in v zakup vzeti možnost kasnejšega napredka. Zavedati se moramo, da se vzorci, ki se jih učenci navadijo v šoli, ponavadi prenesejo tudi v domače okolje, najsi gre za ločevanje odpadkov ali pa kaj bolj globjega, kot je uporaba naravnega prezračevanja in osvetlive, kar je že produkt arhitekturne zasnove objekta šole. V današnjih časih, ko je napredek tehnologije izjemno hiter, se poraja vprašanje o šolah v prihodnosti. Nastajajo pobude o šoli na domu, o šoli preko interneta. Pojavljajo se ideje, da bi šolo kot tradicionalno ustanovo ukinili, saj je zaradi dostopnosti informacij več ne bomo potrebovali. Vendar vse te pobude in ideje zanemarjajo potrebo po socializaciji. Četudi je znanje danes dosegljivo preko virov, ki pred nekaj leti še niso niti obstajali, ne smemo zanemariti vloge socializacije. V nasprotnem primeru lahko dobimo posameznike, ki znajo veliko, vendar niso sposobni medsebojne komunikacije in socialne integracije. (Sodobna arhitektura šol v Sloveniji, 2008, str. 184–191). Maria Montessori (1870–1952), utemeljiteljica poučevanja otrok Montessori pravi: »Povsem verjetno je, da obstaja korelacija med lepoto okolja in aktivnostjo otroka; odkrivanja se bo lotil bolj prostovoljno v lepem okolju, kot v neprivlačnem. Zato moramo prenehati z igranjem vlog ječarjev in se v zameno za pozornost preusmeriti v pripravo okolja, v katerem otroka čim manj utrujamo z nadzorom in navodili« (Montessori, 2012). To tezo podpira tudi raziskava Improved learning through classroom design [Izboljšano učenje skozi oblikovanje učilnice], ki ga je opravila univerza v Salfordu iz Združenega kraljestva s pomočjo arhitekturnega biroja Nightingale Associates Architects. V raziskavo je bilo zajetih 751 učencev v 34 različnih učilnicah. Učenci so bili testirani na začetku in koncu šolskega leta in dokazano je bilo, da kakovostno oblikovana učilnica lahko v do 25 % vpliva na uspeh učenca. Povzeto po http://www.salford.ac.uk/.

Odnos šole z okoljem S16 - Plakat raziskave vpliva okolja na uspeh učenca.

Arhitektura je v primerjavi z literaturo izrazito zapostavljena. Rezultat tega je nizka splošna raven kulture prostora Slovencev. Vlaganje v gradnjo šol pomeni neposredno naložbo v nacionalno kulturo in s tem tudi v nacionalno gospodarsko uspešnost. Šola se mora prilagajati okolju, v katerega je postavljena. Šola na vasi mora biti drugačna kot šola v mestu. Arhitekt z zasnovo šole ne vzgaja le učencev, vzgaja tudi okoliške prebivalce. Zavedati se moramo, da šola pripada skupnosti, ne le šolarjem in učiteljem. Šola mora postati in ostati znotraj meril okolja, v katerega je postavljena. Ne sme preraščati logističnih mej sosedstva in povzročati nerazumno zapletene družinske logistike. Povzeto po Sodobna arhitektura šol v Sloveniji, 2008, str. 184–191.

Povezava šola - center šolskih in obšolskih dejavnosti Poučevanje zadnji dve stoletji poteka enako. Med štirimi stenami učencem znanje predaja učitelj. Pred tem so bili po svojih šolah na odprtem znani Grki. Ministrstvo za šolstvo se je leta 1992 zavedlo pomena drugačnega poučevanja in je ustanovilo center za šolske in obšolske dejavnosti. CŠOD se učenja loteva na drugačen način, kot je to v navadi v šolah. V CŠOD mentorji vodijo aktivnosti, ki se navezujejo na okolje in naravo, v katerem se nahajajo. Tak način dela, ki ga učenci ne doživljajo vsak dan, deluje tako, da razbija monotonost ustaljenega procesa učenja in jih stimulira na drugačen način. Natural learning initiative [pobuda za naravno učenje] fakultete za dizajn iz Severne Karoline v Združenih državah Amerike navaja več razlogov, zakaj je učenje v stiku z naravo bolje. Stik z naravnim okoljem zmanjšuje stres, izboljšuje socializacijo otrok, povečuje fizično aktivnost, povečuje kognitivne sposobnosti in povečuje kreativnost in sposobnost reševanja problemov. Povzeto po https://naturalearning.org.

PROGRAMSKO IZHODIŠČE

Center šolskih in obšolskih dejavnosti CŠOD Centri šolskih in obšolskih dejavnosti so centri, ki srednjim šolam, osnovnim šolam in vrtcem ponujajo izvajanje programov za šole v naravi. Šola v naravi se bistveno razlikuje od učenja v razredu in predstavlja podporo in nadgradnjo učnega načrta pri vseh predmetih. Šola mora šolo v naravi organizirati vsaj dvakratv času obveznega izobraževanja ene generacije. Poleg programov za šole razni centri razvijajo ponudbo tudi za društva, klube, družine in individualne goste. CŠOD-ji ponujajo programe, ki imajo različne teme in trajajo različno dolgo, od dnevnega do tedenskega programa. Vsak program je posebej prilagojen starostni skupini, ki se odloči zanj. Razporejeni so po celotnem območju Slovenije, njihovi programi pa so odvisni od lokacije centra in od njegove okolice. Aktivnosti izvajajo posamezniki, ki so kvalificirani tako za delo z otroki kot za izvajanje teh aktivnosti. Centri imajo tudi vso potrebno opremo za izvedbo teh aktivnosti. Aktivnosti so raznovrstne, kot je raznovrstna Slovenija. Namen centrov za šolsko in obšolsko dejavnost je mladim, ki imajo čedalje manj stika z naravo, pripraviti aktivnosti, ki se načrtno izvajajo v naravi in z njeno pomočjo. CŠOD je leta 2017 praznoval 25. obletnico. Letno jih obišče okoli 95.000 slovenskih šolarjev, v vseh letih delovanja je CŠOD obiskalo 1.988.543 udeležencev. Povzeto po http://www.csod.si/.

S17 - Logotip CŠOD.

Kolesarski turizem Kolo kot prevozno sredstvo je že dobro uveljavljeno. Kolo je na začetku bilo statusni simbol, ki ga je danes izpodrinil avtomobil. Trenutno je največ kolesarjev v revnih in slabo razvitih državah, se pa kolesarjenje v razvitih evropskih državah spet vrača v ospredje zaradi številnih prednosti. Je enostavno in poceni za vzdrževanje, hkrati pa je bolj zdrava alternativa avtomobilskemu prevozu. Kolesarje delimo v 2 skupini: v tiste, ki se vozijo zaradi potrebe, in tiste, ki se vozijo zaradi rekreacije in v turistične namene. Slednje delimo na: kolesarje, ki kolesarijo zaradi telesne kondicije, kolesarje, ki jim kolesarjenje predstavlja druženje, in potovalno-turistične kolesarje. V svoji nalogi se posvečam predvsem slednjim. To so kolesarji, ki se odpravijo na vožnjo, ki je lahko dolga nekaj dni ali pa več tednov. Vse, kar potrebujejo, od obleke do šotorov, peljejo s seboj. Zanje sta zelo pomembni turistična ponudba in naravna lepota. Zaradi dolžine svojega potovanja najraje potujejo po poteh, namenjenih kolesarjem, da se izognejo morebitnim težavam z motornim prometom. Poslužujejo se postajališč, kampov in podobnih objektov, ki jim omogočajo prenočevanje, prehranjevanje in skrb za higieno. Kolesarjenje po Evropi se hitro uveljavlja kot dobičkonosna turistična dejavnost. Turistični kolesar zaradi vseh prednosti velikokrat postane tudi vsakodnevni kolesar, kar pomeni, da je vzpodbujanje turističnega kolesarjenja zelo zaželeno.

S18 - Logotip EuroVelo

Goričko kot hribovito okolje nudi neomejene možnosti kolesarskega turizma. Vsaka turistična točka ponuja svoje trase, vendar je v resnici vsaka cesta uporabna za rekreacijske lokalne vožnje. Povzeto po Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji.

PROGRAMSKO IZHODIŠČE

Taborniško gibanje Sir Robert Baden Powell je leta 1907 organiziral tabor, ki označuje začetek skavtskega gibanja. Leta 1920 je 30 nacionalnih skavtskih organizacij ustanovilo svetovno organizacijo skavtskega gibanja. Med njimi je bila tudi skavtska organizacija Kraljevine Jugoslavije. Leta 1922 so delovali skavti v Ljubljani, Mariboru in Celju. Leta 1925 je iz že obstoječe skavtske enote v Ljubljani nastala gozdovniška organizacija. Gozdovniška je bila bolj svobodna, skavtska pa trdno organizirana. 22. aprila 1951 so nekdanji skavti in gozdovniki skupaj ustanovili Združenje tabornikov Slovenije. Zaradi političnih razmer je Zveza tabornikov Slovenije (kakor se je kasneje preimenovala) postala članica svetovnega skavtskega gibanja WOSM komaj leta 1994. Taborništvo je gibanje za mlade, ki ima poudarek na vzgoji. Je prostovoljno, nestrankarsko in odprto vsem, ne glede na raso, prepričanje ali druge okoliščine. Deluje v skladu z namenom, načeli in metodami svetovnega skavtskega gibanja. Taborniki želijo ustvariti boljši svet skozi vzgojo mladih. Ponujajo vzgojo, ki spodbuja telesni, intelektualni, čustveni, družbeni, duhovni in značajski razvoj posameznika, zaradi česar so njihove dejavnosti izjemno raznolike in pestre.

S19 - Logotip zveze tabornikov Slovenije

Narava je tisto okolje, h kateremu stremijo, ko načrtujejo dejavnosti. Zavedajo se, da so potrebe mladih različne. Najmlajše učijo skozi igro, starejšim pa postopoma predajajo odgovornost, da jih s tem stimulirajo. Mladi cvetijo v stiku z naravo in sovrstniki. Taborniki jim nudijo varno okolje, v katerem lahko odraščajo. Leta 2011 je v Sloveniji bilo okoli 5.179 tabornikov. Društvo tabornikov Rod Veseli veter iz Murske Sobote, edini aktivni rod v Pomurju, šteje okoli 50 članov. Povzeto po http://www.taborniki.si/.

SLOVENIJA Občina Šalovci

Domanjševci

Občina Šalovci leži na Goričkem, ki je severovzhodni del Slovenije. Je gričevnata pokrajina, ki meji na Avstrijo in Madžarsko. Njen najvišji vrh je Sotinski breg, ki se dviguje do 418 m nadmorske višine. Goričko ima sorazmerno suho podnebje in kislo ter slabo rodovitno prst. Najpomembnejši dejavnosti sta sadjarstvo in živinoreja. Kmetijske parcele so razdrobljene in majhne.

Murska Sobota

Na goričkem prevladuje evangeličanska veroizpoved. Tukaj najdemo tudi največji grad na Slovenskem, grad Grad na Goričkem. Goričko je odmaknjeno od velikih mestnih središč in pomembnih prometnih tokov, zato je tam bolj mirno in za človeka zdravo okolje. Ker se kmetijska panoga tam ni nikoli industrializirala, pristna kulturna krajina tam ni izginila. Gričevnat svet Goričkega nudi dobra izhodišča za izletniški turizem, predvsem pohodniški in kolesarski. Povzeto po http://www.salovci.si/obcina.

Ljubljana

Slovenija Občina Šalovci Domanjševci 25 km Lokacija Domanjševec v Sloveniji. (http://www.salovci.si/obcina)

Lokacija centrov šolskih in obšolskih dejavnosti po Sloveniji Domanjševci

V severovzhodni Sloveniji se CŠOD nahaja le v Murski Soboti, ki pa je v drugačnem okolju kot so naselje Domanjševci in zato nudi drugačne izhodišča za razvoj programa.

Peca

Trilobit

Planinka

Planica

Kavka Centrala

Soča Cerkno

Vojsko Medved

Čebelica

Rak

center šolskih in obšolskih dejavnosti

Lipa Jurček

Slovenija

Breženka

Domanjševci 25 km

Štrk Gorenje

Bohinj

Radenci

Burja

Lokacije CŠOD po Sloveniji. (http://www.csod.si/)

Fara

Murska Sobota

Škorpijon

Ajda

Kranjska Gora

Ptuj

SLOVENIJA

Lokacija taborniških domov po Sloveniji Martinje

V severovzhodni Sloveniji sta trenutno le dva taborniška domova. Nekdanja vojaška karavla v Martinju ter obdelovana šola v Domanjševcih.

Glažuta

Obretanovo Radovna

Domanjševci

Šija Šmartno na Pohorju Pokljuka

Bohinj Vežica

Laški Rovt Škofja Loka Čepovan Pšenk Kovk

Postojna

taborniški dom Slovenija Domanjševci Marindol

25 km

Lokacije tabornih domov po Sloveniji. (http://www.taborniki.si/)

EuroVelo Domanjševci

EuroVelo je projekt Evropske kolesarske federacije za razvoj kakovostnih kolesarskih poti po celotni Evropi. Povzeto po http://eurovelo.si/. Centri šolskih in obšolskih dejavnosti trenutno razvijajo program kolesarske transverzale. Za ta namen jim Zavod EuroVelo Slovenija pomaga z idejno zasnovo, trasiranjem in obeleževanjem kolesarske transverzale, poimenovane EUROVELKO CŠOD KOLESARSKA TRANSVERZALA. Povzeto po http://www.csod.si/.

EuroVelo 8 - Cadiz (Španija) - Primorje - Atene (Grčija) EuroVelo 13 - Barentsovo morje (Norveška) - Goričko - Črno morje (Turčija) EuroVelo 9 - Gdansk (Polsjka) - Šentilj - Portorož - Pula (Hrvaška) Slovenija Domanjševci

EuroVelo trase po Sloveniji. (http://eurovelo.si/)

25 km

PREKMURJE Strategija razvoja državnega kolesarskega omrežja za Republiko Slovenijo Direkcija Republike Slovenije za ceste je leta 2000 izdala Strategijo razvoja državnega kolesarskega omrežja za Republiko Slovenijo. Namen strategije je izboljšava programa za kolesarski promet. Strategija hoče približati kolesarstvo ljudem in uporabo kolesa predstaviti kot alternativo motornemu prometu. Kolesarske poti se klasificirajo kot: D - daljinske kolesarske poti so namenjene povezovanju z omrežjem evropskih kolesarskih smeri in omogočajo tranzit skozi Slovenijo. G - glavne kolesarske poti so namenjene povezovanju med središči regionalnega pomena. R - regionalne kolesarske poti so namenjene dostopu do pomembnih turističnih območij ter središč in območij izjemnih naravnih znamenitosti. Povzeto po Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji, 2005, str 21-23.

Domanjševci

D4 - Maribor - Gornja Radgona - Murska Sobota - Dolga vas G13 - Lendava - Ormož

Murska Sobota

G14 - Hodoš - Gornji Petrovci - Murska Sobota R17 - Banovci - Beltinci - Moravske Toplice R18 - Petišovci - Lendava R19 - Hodoš - Dobrovnik R20 -Gornji Petrovci - Rogašovci - Kramarovci Slovenija Domanjševci 10 km

Kolesarske poti po Sloveniji. (Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji, 2005)

Šalovci Šalovci ležijo poleg stare tranzitne poti, ki je povezovala Ljubljano in Trst z Budimpešto. To pot sta predstavljali cesta in železniška proga. Danes večina prometa v Budimpešto poteka preko avtoceste, ki mejo prestopi v Pincah pri Lendavi in se vije mimo Murske Sobote.

Šalovci Budimpešta

Gornji Petrovci

Do Domanjševcev je najlažje priti po regionalni cesti iz smeri Murske Sobote proti Budimpešti, in v Šalovcih zaviti na lokalno cesto do Domanjševcev. Najbližji bencinski servis je v Šalovcih. Tam sta tudi železniška postaja in pošta. Najbližja trgovina je v Gornjih Petrovcih, kjer se nahajajo tudi policija, zdravstveni dom in lekarna, železniška postaja ter pošta. Od obeh vasi so Domanjševci oddaljeni približno 10 minut vožnje z avtom, Do Murske Sobote, pomembnejšega pomurskega regionalnega centra, pa je mogoče priti v 35 minutah vožnje.

Domanjševci

Oddaljenost Domanjševcev od pomembnejših krajev: Šalovci 6 km Gornji Petrovci 7 km Murska Sobota 26 km Maribor 80 km Ljubljana 200 km Budimpešta 300 km

Murska Sobota

regionalna cesta lokalna cesta

Ljubljana

železniška proga železniška postaja Pomurje

Budimpešta

Domanjševci 10 km

Dostopnost.

PREKMURJE

Krajinski park Goričko Krajinski park Goričko je ustanova, katere namen je zaščita prepletenosti naravnih prvin s kmetijsko kulturno krajino. Park ohranja zdravo naravo, pestrost travnikov, sadovnjakov, močvirij in suhih rastišč. Je slovenski del Trideželnega parka, katerega del sta še Narodni park Raab v Avstriji in Narodni park Õrség na Madžarskem. Sedež vseh treh parkov je v Gradu na Goričkem.

Grad Domanjševci

Park obsega 462 km2, 11 občin in 90 vasi. Leta 2002 je v parku v 6.699 družinah živelo 23.418 prebivalcev. Park ponuja možnosti pridobivanja dodatnih razvojnih sredstev, svetovanje pri razpisih, pomoč pri razvoju kmetijstva, turizma in drugih dejavnostih, obveščanje o novih rešitvah pri gozdarjenju, kmetovanju in lovstvu, pomoč pri obnovi kulturno zaščitenih objektov, trženje pod skupno blagovno znamko, razvoj turizma in prodor na mednarodni trg. Povzeto po http://www.park-goricko. org/.

Murska Sobota

Krajinski park Goričko Krajinski park v Avstriji in na Madžarskem Slovenija Domanjševci 10 km Krajinski park Goričko. (http://www.park-goricko.org/)

Natura 2000 Natura 2000 je omrežje varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Glavni cilj Nature 2000 je ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju Nature 2000 se ohranjajo živalske in rastlinske vrste ter redki in ogroženi habitati. Najpomembnejši sta direktiva za habitate, ki ščiti življenjski prostor redkih živali, in pa direktiva za ptice, ki ščiti tako njihov življenjski prostor kot njihove poti. Domanjševci

Leta 2014 je Evropska komisija potrdila predlog varovanih območij, ki jih je predlagala Slovenija. Od takrat je v Sloveniji 355 območij, ki spadajo pod Naturo 2000. 324 jih je določenih na podlagi o direktive o habitatih, 31 pa na podlagi direktive o pticah. Območja Nature 2000 predstavljajo 37,16 odstotkov površine Slovenije . Direktivi ne izključujeta človeškega poseganja v prostor, skrbita le, da bodo živali tukaj tudi za naslednje rodove. Povzeto po http://www.natura2000.si.

Murska Sobota

Natura 2000 Slovenija Domanjševci 10 km Natura 2000. (http://www.natura2000.si)

KRAJINSKI PARK GORIČKO Prenočišča V Krajinskem parku Goričko se najpogosteje pojavljata 2 tipa nastanitev, in sicer gostišča in prenočišča. Prenočišča so ponavadi počitniške hišice ali sobe, ki se jih lahko najame in imajo pripadajočo parcelo. Gostišča pa so gostilne ali kmečki turizmi, ki imajo kot osnovno dejavnost gostinsko storitev, vendar ponujajo tudi ležišča. Oba tipa ponujata nastanitve, vendar za različne stranke. Prenočišča za turiste, ki iščejo oddih in so prišli na dopust, gostišča pa za posameznike, ki iščejo le sobo za eno noč. Večina objektov z nastanitvenimi kapacitetami se nahaja ob glavnih cestah, v neposredni bližini Domanjševcev ni nobenega. Povzeto po http://www.park-goricko.org/.

1 2

1 1

1 2

1 1

gostišče

2 1 1 1 1 1

prenočišče

Krajinski park Goričko Domanjševci

5 km

Prenočišča v Krajinskem parku Goričko. (http://www.park-goricko.org/)

Kulinarika Pojavljajo se 3 tipi objektov z gostinskimi storitvami. Najpogostejše je gostišče, ki ponuja hrano, velikokrat pa lahko tam ponujajo tudi prenočišča. V veliki meri se pojavljajo tudi turistične kmetije oz. kmečki turizmi, ki prav tako ponujajo hrano, vendar s poudarkom na kakovostni, doma pridelani hrani. Tudi tukaj ponavadi ponujajo prenočišča. Najredkejši tip je vinotoč. Vinotoči se osredotočajo le na serviranje in prodajo vina. Po večini so to manjše prenovljene vinske kleti. Največ gostiln se nahaja ob glavnih cestah. Največja gostota gostiln je na zahodnem delu krajinskega parka, kar je posledica bližine Avstrije in cenejše kakovostne hrane. Domanjševcem najbližja gostilna je gostilna v Križevcih. Tudi v Domanjševcih je do pred nekaj leti obratovala gostilna, vendar je sedaj zaprta. Povzeto po http://www.park-goricko.org/.

3 3

gostišče turistična kmetija

111

1 1 1

2 1 11 1

1 1 1 1 1

2 2

1 1

3 1

1 1 1

1 2 3

2 1

1 1

vinotoč Krajinski park Goričko

1 11

Domanjševci

5 km

11 3 3

3 Ponudniki kulinaričnih storitev v Krajinskem parku Goričko. (http://www.park-goricko.org/)

KRAJINSKI PARK GORIČKO

Dediščina

5 3

5 25

5 6 6

5 26

5 5 22

3 6

3 5

5 5 5 2 5

5 6

V Krajinskem parku Goričko imamo obsežno nepremično kulturno dediščino. Tukaj se nahaja največji grad v Sloveniji, grad Grad. Med bolj znanimi je tudi cerkvica Rotunda v Selu. Obe cerkvi naj bi začeli graditi vitezi templjarji. Največ je cerkvenih objektov, od velikih cerkva do manjših znamenj. Te cerkve ponavadi pripadajo evangeličanski cerkveni skupnosti, vendar najdemo tudi katoliške. Od posvetne arhitekture je največ ohranjenih domačij in nekaj mlinov. Ker so ti objekti starejši od obstoječega cestnega omrežja, niso vsi dostopni preko glavnih cest. V Domanjševcih imamo 2 cerkvi in 2 mlina. Povzeto po http://www.park-goricko.org/.

5 2

5 25 1

5 4 2

4 2

2 5

22 6

3 2 5 43 5 5 2 2

1 2 3 4 5 6

5 3

5 5

5 5 5

6 52 4

grad cerkev kapela znamenje domačija mlin Krajinski park Goričko Domanjševci

5 km

Nepremična dediščina v Krajinskem parku Goričko. (http://www.park-goricko.org/)

Tradicija Krajinski park Goričko ima tudi pestro ponudbo pristnih lokalnih obrti. Največ delavnic se izvaja na Gradu na Goričkem, ki je informacijska točka in sedež Krajinskega parka. Na Goričkem se najde veliko število še živečih obrti, ki jih ni drugod po Sloveniji. Med njimi izstopajo obrti naravne gradnje, kot so slamokrovstvo in ilovnati ometi. Najdejo se tudi lončarstva, medičarstva, tkalstvo in izdelki iz lesa. Večina ponudnikov se nahaja v bližini glavnih cest. Povzeto po http://www.park-goricko.org/.

5 1

6 6

7 4

2 4

5 7

1 2 3 4 5 6 7

grad lončarstvo medičarstvo tkalstvo leseni izdelki slamokrovstvo ilovnati ometi Krajinski park Goričko Domanjševci

Ohranjene tradicinalne obrti v Krajinskem parku Goričko. (http://www.park-goricko.org/)

5 km

KRAJINSKI PARK GORIČKO Znamenitosti

Število znamenitosti v Krajinskem parku Goričko ni zanemarljivo. Največ je naravnih, veliko je tudi učnih poti, kar je odlično za izvedbo programa za center šolskih in obšolskih dejavnosti. Tu najdemo tudi 3 jezera, vsako s svojo posebnostjo. Bukovniško jezero ima pustolovski park in Vidov izvir z zdravilno vodo v neposredni bližini. Hodoško jezero ima učno pot o vidri, ki jo upravlja društvo Aqualutra, ki ima svoj sedež in drugo učno pot v Križevcih, poleg Domanjševcev. V Fuks grabi se nahaja učna pot o gozdu, na Tromejniku, ki meji na Avstrijo in Madžarsko, pa splošna učna pot. Pri Gradu se nahaja doživljajski park Vulkanija, v katerem se lahko naučimo nekaj o vulkanskih kamninah, ki sestavljajo gorička tla. Najvišja vrha na Goričkem sta Sotinski s 418 m.n.v, ki ima lesen razgledni stolp, in Serdički s 416 m.n.v. Zanimiv je tudi izvir mineralne vode v Nuskovi. (http://www. park-goricko.org/)

2 97

10 7

1 2 3 4 5 6

Ledavsko jezero- učna pot Bukovniško jezero - pustolovski park Hodoško jezero - učna pot Aqualutra - učna pot

7 8 9

Vulkanija doživljajski park

Tromejnik - učna pot

10 izvir mineralne vode 11 Frimov vodnjak

Fuks graba - učna pot

12 Vidov izvir

Sotinski breg Serdički breg

Krajinski park Goričko

12 2

Domanjševci 5 km

Znamenitosti v Krajinskem parku Goričko. (http://www.park-goricko.org/)

Smernice razvoja občine Šalovci Spodbujanje razvoja delovnih mest in s tem zmanjševanje dnevnih migracij predvsem v občinskem središču Šalovci. Prednostna območja za razvoj poselitve je občinsko središče Šalovci in vsa ostala podeželska naselja z razvito centralno dejavnostjo: Domanjševci, Dolenci in Markovci.Spodbuja se zapolnjevanje vrzeli in zaokroževanje obstoječih naselij. Ker prebivalstvo upada, občina dovoli poselitev tudi pri območjih razpršene poselitve, upoštevajoč obstoječo infrastrukturo. Spodbujanje razvoja turizma, razvoj obnovljivih virov energije, razvoj primarnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti. To so osnovni potenciali občine, ki se nahaja v dokaj naravnem okolju in ni v bližini večjih urbanih središč, zato lahko nudi kakovostno in zdravo bivalno okolje. V Občini Šalovci so posebna območja, kjer se lahko gradijo samo počitniške hišice, vinske kleti ter zidanice definirane na gričevnatem delu v k.o. Domanjševci, kjer ni možna gradnja stanovanjskih objektov. Počitniške hišice, vinske kleti in zidanice pa tudi nimajo funkcije stalnega bivališča. Razvoj proizvodnih in poslovnih dejavnosti se usmerja v in ob občinsko središče oziroma tudi ob regionalni cesti prvega reda R1-232, ki vodi skozi občino. V ostalih naseljih se spodbuja razvoj obstoječih dejavnosti ter zagotovi razvoj servisnih in obrtnih dejavnosti. Razvoj kmetijske dejavnosti se ohranja v vseh naseljih. Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Razvoj športnih, rekreacijskih in turističnih dejavnosti se usmerja na že določene in nove površine v in izven naselij. Povzeto po Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Šalovci. Meja občine Šalovci Regionalna cesta R1-232 - razvoj proizvodnih in poslovnih dejavnosti Občinsko središče Šalovci - prednostno območje za razvoj poselitve Domanjševci - del za počitniške hišice 5 km

Smernice razvoja (Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Šalovci)

DOMANJŠEVCI

Domanjševci Domanjševci so strnjeno, obcestno naselje v dolini potoka Mala Krka. Nahajajo se na severovzhodnem robu Goričkega, ob meji z Madžarsko. Naselje je dolgo okoli 2,5 km in je v območju Nature 2000. Leži na nadmorski višini med 240 in 270 m. Statistično območje naselja obsega 11,58 km². V naselju trenutno živi okoli 300 prebivalcev, od katerih je večina madžarske narodnosti. 90 % prebivalcev je evangeličanov. Domanjševci so dvojezična vas. Dolinsko dno je v celoti obdelano. Na dnu prevladujejo travniki, na sončnih pobočjih pa njive. Slemena so porasla z gozdovi bukve in bora. Nekaj kmetij se ukvarja z živinorejo. Na griču južno od vasi se nahajata katoliška pokopališka cerkev sv. Martina in evangeličanska cerkev sv. Nikolaja, poleg katere je tudi šola. Domanjševci so v preteklosti bili pomembna vas. Pred turškimi vpadi se je vas nahajala na ˝Starem vreju˝. Na ˝Starem vreju˝ so bili samostan dominikancev, cerkev in latinska šola – gimnazija. Šola je bila znana in obiskovali so jo otroci premožnejših staršev od blizu in daleč. Cerkev, samostan in šolo so Turki požgali do tal. Zgradbe so stale na pobočju, na katerem so danes zasajeni vinogradi. Domanjševci naj bi ime dobili po dominikancih. Iz zgodovinskih zapisov Domonkusolz (1431) in Domonkosfa (1758) se vidi, da ime naselja izhaja iz imena Dominik, madžarsko Domonkos. Oblika Muncu (izg. Monko) je skrajšana oblika imena Domonoko. Tudi zemljepisna lega priča, da je krajevno ime Munci identično z današnjim naseljem. Povzeto po https://sl.wikipedia.org/.

zazidava cestno omrežje voda državna meja obdelovana parcela pogled 500 m Domanjševci. (https://sl.wikipedia.org/)

Koordinate: 46°47′2.5″N 16°17′15.33″E Občina: Šalovci Statistična regija: Pomurska Pokrajina: Prekmurje Nadmorska Višina: 252.1 m Površina skupno: 11,58 km2 Prebivalstvo: 270 Gostota prebivalstva: 23 preb./km2

S20 - Pogled na Domanjševce

DOMANJŠEVCI

7 Nepremična dediščina

1 2 3 4 5 6 7

Ambient ob evangeličanski cerkvi

Pokopališka cerkev Sv. Martina Vaški zvonik Jakončina hiša

Domačija Balerovi Žlebičev mlin

Čahukov mlin

zazidava cestno omrežje

voda državna meja obdelovana parcela pogledi 500 m Nepremična dediščina v Domanjševcih. (http://giskd6s.situla.org/)

S21 - pogled na ambient evangeličanske cerkve 1 - Ambient ob Evangeličanski cerkvi - Ambient sestavljajo cerkev sv. Nikolaja (1901-1902), župnišče iz leta 1929 (na mestu starega župnišča iz leta 1874), nekdanja šola iz leta 1871 in gospodarska poslopja. - tretja četrtina 19. stol., 1871, druga četrtina 20. stol., 1929 (http://giskd6s.situla.org/giskd/)

Evangeličanska cekev sv. Nikolaja. Neoromanska enoladijska cerkev iz leta 1902 ima zahodni zvonik. Fasado členijo oporniki, bifore, neoromanski podstrešni venec in velika okna. Cerkev je delo arhitekta Alojza Kleiberja.

DOMANJŠEVCI

S22 - Cerkev Sv. Martina

S23 - Vaški zvonik

S24- Jakončina hiša

S25 - Domačija Balerovi

2 - Pokopališka cerkev Sv. Martina - Enoladijska opečna romanska cerkvica, nekdanja kapela, ima na jugozahodu stopnjevan romanski portal iz 13. stoletja s figuralnim okrasom v luneti. - Prva polovica 13. stol. 3 - Vaški zvonik - Zvonik je izdelan v preprosti leseni konstrukciji, iz tesanih brun. Prekriva ga majhna dvokapna pločevinasta strešica. - prva četrtina 20. stol. 4 - Jakončina hiša - Pritlično hišo iz leta 1926, z zanimivo fasadno profilacijo na čelni strani, pokriva eternitna štirikapna streha. - 1926. 5 - Domačija Balerovi - Domačijo iz prve četrtine 20. stoletja sestavljajo stanovanjska hiša s fasadno profilacijo, hlev, svinjak in vodnjak. - prva četrtina 20. stol. 6 - Žlebičev mlin - Lesen, delno zidan kmečki mlin z ohranjenim mlinskim mehanizmom, kamnom in vodnim kolesom. Pokrit je z opečno čopasto streho. Mlin je z začetka 20. stol. - prva četrtina 20. stol.

S26 - Žlebičev mlin

S27 - Čahukov mlin

7 - Čahukov mlin - Kmečki, delno lesen in delno zidan potočni mlin, grajen v nizu z gospodarskim poslopjem. Ohranjeno ima še vodno kolo, rake in zapornico. Mlin je iz 19. stol., lesen mehanizem je bil obnovljen 1921.- 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1921 (http://giskd6s.situla.org/giskd/)

DOMANJŠEVCI Prometna infrastruktura Skozi Domanjševce poteka regionalna cesta, ki povezuje mejni prehod na Hodošu z mejnim prehodov v Pincah pri Lendavi. Ostale ceste so lokalne. Naša lokacija je dostopna iz 2 točk v Domanjševcih. Do tja pelje ozka enopasovna asfaltirana pot. Na obdelovani parceli je možno parkiranje za do 6 avtomobilov. Drugače je parkiranje urejeno po predhodnem dogovoru z župnikom pri cerkvi. Tam je kapaciteta parkirišča 30 avtomobilov oz. 2 avtobusa. Parkira se lahko tudi vzdolž ceste, ki pelje po slemenu od obdelovanega objekta proti vasi, in pri nogometnem igrišču ob vznožju griča. Ker je obdelovana lokacija odmaknjena od vasi, morebitno parkiranje večjih vozil ni moteče za prebivalce v naselju.

regionalna cesta lokalna cesta prostor za parkiranje zazidava voda državna meja obdelovana parcela 500 m Prometna infrastruktura v Domanjševcih.

Grajeno tkivo V naselju se nahajajo gasilsko društvo, osnovna šola in vrtec ter avtobusno postajališče. Pod vznožjem griča pri dostopni cesti je tudi nogometno igrišče. V naselju obratuje tudi pekarna, ki se ukvarja s peko brezglutenskih izdelkov. Včasih sta obratovali tudi trgovina in gostilna, vendar sta sedaj obe zaprti. Vsi objekti se nahajajo pod gričem in so odmaknjeni od obdelovane parcele, tako da s svojim delovanjem ne motijo programov, ki se odvijajo v centru šolskih in obšolskih dejavnosti.

1 2 3 4 5

1 2

gasilsko društvot vrtec in osnovna šola avtobusno postajališče

nogometno igriščet pekarna zazidava cestno omrežje voda državna meja obdelovana parcela 500 m Grajeno tkivo v Domanjševcih.

DOMANJŠEVCI

Krajina Na ravnem delu naselja je zaradi vlage v tleh pas travnikov. Na gričevnatih predelih proti jugu prevladujejo gozdne površine. Med njimi so obdelovane kmetijske površine. Ob vznožju griča se nahaja vodno zajetje, ki se je včasih uporabljajo za kopanje. To vodno zajetje je trenutno zaraščeno in ima precej nizek vodostaj, zaradi česar se trenutno v njem ne da kopati.

travniki obdelovane kmetijske površine gozd zazidava cestno omrežje voda državna meja obdelovana parcela 500 m Krajina v Domanjševcih.

Zgodovina Goričkega Goričko je bilo skozi zgodovino vedno bolj ali manj poraščeno z gozdovi in zato ni bilo nikoli gosto poseljeno. Najpomembnejša prazgodovinska naselbina je bila najdena pri Bukovnici, sledovi naselbin se nahajajo še na porečjih Ledave, Krke in Kobiljanskega potoka. Grobišča iz rimskih časov se nahajajo po celem Goričkem, naselbine pa v porečju Ledave. Sledila je naselitev Slovanov v okolici Gradišča v Selu. Slovanski naselitvi je sledil prodor Madžarov, ki so v 12. stoletju območje današnjega Prekmurja vključili pod svoj upravo – v železno županijo. Po koncu vojn je sledila delitev fevdalne zemlje in ponovna kolonizacija. Fevdalni gospodje Amadejci in nato Széchyji (Sečiji) so naseljevali okoliško slovensko prebivalstvo. Na zahodni meji je živelo nemško, ob vzhodni pa madžarsko prebivalstvo. Največje fevdalno zemljšče se je formiralo okoli gradu Gornja Lendava (današnji Grad). Skozi kraj je peljala pomembna cesta iz Monoštra do Nemških vrat (današnji Gederovci). Na Goričkem prevladujejo protestantska vera, evangeličani in nekaj kalvincev v Motvarjevcih. Ena izmed prvih protestantskih skupnosti je bila v času reformacije pri Sv. Benediktu v Kančevcih, kjer je deloval tudi samostan. V času protireformacije in turških vpadov se je prebivalstvo močno razredčilo. Sledila je ponovna kolonizacija v 17. in 18. stoletju. Med novimi zemljiškimi gospodi so bili pomembni Bátthyányiji in Nádasdyiji. Goričko je bilo območje izrazito ekstenzivnega kmetovanja, zato je v drugi polovici 19. stoletja prišla zelo pomembna zemljiška odveza. S to odvezo so se začele množične migracije delovne sile, tako sezonske kot trajne. Do preloma stoletja naj bi se odselila tretjina goričkega prebivalstva. Trtna bolezen je popolnoma uničila goričke vinograde in prva agrarna reforma 1919 stanja ni nič izboljšala. Stanje se je popravilo komaj z drugo agrarno reformo in še to na račun izseljenega nemškega prebivalstva. Povzeto po http://www.park-goricko.org/. Podnebje Podnebje na Goričkem je sorazmerno suho, letno pade okoli 850 l/m² padavin, kar je najmanj na Slovenskem. Povzeto po https://sl.wikipedia.org/. Gospodarstvo Trenutno so značilne dnevne migracije zaposlenih v Mursko Soboto, zato so vse ceste na Goričkem speljane v smeri sever – jug. Življenski standard prebivalstva je nizek, zaposleni na Goričkem prejemajo 88,73 % povprečne slovenske plače. Stopnja brezposelnosti se je v zadnjih 8 letih povečala za 4,7 %, največ brezposelnih je starih med 30 in 49 let in imajo končano I. ali II. stopnjo izobrazbe. Slabo je razvito tudi podporno okolje. Največ kmetij se ukvarja z mešano živinorejo, kateri sledita mešana rastlinska pridelava in živinoreja. Največ kmetijskih površin za poljščine se nameni pridelavi pšenice, pri reji živali pa prevladuje prašičereja. Velik je tudi delež vinogradnikov. Značilna je nizka stopnja tržne usmerjenosti, le 38,39 % družinskih kmetij svoj pridelek nameni prodaji preko posrednika. Med pomembne panoge sodijo tudi dopolnilne dejavnosti. Najpogostejše so dejavnosti storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela. Povzeto po http://www.park-goricko.org/. Prebivalstvo Kaže se trend padanja števila prebivalstva. Leta 2008 je na Goričkem živelo 49.137, leta 2014 pa 47.690. Delež žensk je višji od deleža moških. Kaže se tudi trend staranja prebivalstva. V letu 1999 je bilo 15,17 % otrok do 14 let in 15,55 % starih 65 ali več let, v letu 2014 pa je bilo le 12,77 % mladih do 14 let in 19,44 starih 65 ali več. Prevladujejo prebivalci s srednješolsko izobrazbo, katerih je 48,09 %, prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo je 33,25 %, prebivalcev z najmanj višjo izobrazbo pa je 15,36 %. Povzeto po http://www.park-goricko.org/. Goričko je s svojimi griči izjemno zanimiva lokacija za rekreacijske kolesarje in pohodnike. Občine razvoju novih poti namenjajo veliko pozornosti. Obstoječe poti so solidno označene, vendar med seboj nepovezane. Osnovno turistično infrastrukturo ob poteh ponujajo zasebni ponudniki. Na Goričkem so trenutno tri učne poti in ena geološka pot. Znamenitosti so pogosto slabo označene in težko dostopne. Narava se tukaj uspešno upira sprembam, ki jih prinaša človek. Dokaz za to je izjemno ohranjena biotska raznovrstnost. Povzeto po http://www.park-goricko.org/.

OBMOČJE OBDELAVE V neposredni bližini objekta nekdanje šole se nahajta tudi župnišče in evangeličanska cerkev, v kateri še poteka bogoslužje. Zaradi bližine cerkve se del obdelovane parcele nahaja v območju z zavarovanim ambientom. Ambient ob Evangeličanski cerkvi je sestavljen iz sakralno profane stavbne dediščine in se varuje s prostorskimi akti. Varovani ambient obsega skupino objektov, ki je sestavljena iz Evangeličanske cerkve, župnišča, nekdanje šole in dve gospodarski poslopji. Evangeličanska cerkev je klasificirana kot sakralna dediščina in je razglašena za spomenik. Pri stavbni dediščini se varuje: gabarite, gradivo in konstrukcijsko zasnovo. Oblikovanost zunanjščine. Funkcionalno zasnovo v notranjem in zunanjem prostoru. Komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na okolico. Prostorski kontekst, pojavnost in vedute. Varujemo tudi širšo okolico objekta. V stavbno dediščino lahko posegamo z vzdrževalnimi, sanacijskimi, raziskovalnimi in obnovitvenimi deli. Povzeto po strokovni zasnovi varstva kulturne dediščine za območje občine Šalovci, 2008.

3 2

1 2 3 4 5 6

šola drvarnica evangeličanska cerkev župnišče garaža pokopališče parcelna meja zaščiteno območje varovani ambient območje obdelave 50 m Obdelovana parcela. (http://prostor3.gov.si/)

Kulturnovarsteni pogoji številka 2451/11, datum 19. 10. 2011 Leta 2011 bili izdani kulturnovarstveni pogoji zastavbo nekdanje šole. - Višinski gabariti stavbe morajo zaradi neposredne bližine cerkve in tipologije stavb v vpivnem območju ostati nespremenjeni. -Gabariti strehe morajo ostati nespremenjeni. - Morebitni prizidek k stavbi je možen le kot prizidek v obliki črke L na zadnji strani objekta, ki ga je možmo oblikovati v povsem sodobnem načinu kot sekudarni prizidek. - Prizidek v obliki črke L ne sme presegati več kot polovico tlorisa obstoječe stavbe v širini in v celotni dolžini ne več kot je dolžina obstoječe stavbe. - Okolico stavbe se uredi kot zatravljeno površino. -Morebitno parkirišče se uredi kot peskano površino v kombinaciji z grmovnicami. (Kulturnovarsteni pogoji številka 2451/11 (19. 10. 2011)) S28 - Zračni posnetek letnega tabora 2017 Rodu Veseli veter iz Murske Sobote in XI. SNOUB Ljuba Šercerja iz Maribora

ŠOLA

Zgodovinski pregled Prve omembe šole segajo že v leto 1595. Takrat naj bi se začela zgodovina šolanja na območju Domanjševcev. Od takrat do danes je na tem območju bilo zgrajenih 5 stavb, ki so se uporabljale za potrebe šolanja. Dve obstajata še danes, vendar ima le ena vlogo šole. Šola in cerkev z župniščem se nahajata na griču južno od Domanjševcev. Objekti so bili postavljeni tam zaradi tega, da bi bili dostopnejši tudi prebivalcem ostalih vasi. Cerkev in šola sta tesno povezani, saj so z izjemo zadnje šole vse bile zgrajene v sklopu evangeličanske cerkvene skupnosti. Naš objekt je začel svoje življenje leta 1910 kot šola z dvema razredoma. Leta 1953 je šola prišla v državno last, leta 1961 pa so šolo renovirali. Eno izmed učilnic so razpolovili, tako da je šola imela 3 učilnice. Naredili so prizidek, ki je vseboval sanitarije in kabinet za ravnatelja. Uredili so tudi dostop do podstrešja in vgradili večja okna. Streha na šoli je še vedno originalna. Leta 1980 so v Domanjševcih zgradili novo osnovno šolo in vrtec, ta objekt pa je postal last občine, ki je do danes brez uspeha iskala vsebino. Takrat se je za objekt tudi nehalo skrbeti, ta pa se je degradiral. Čez nekaj let so objekt v uporabo dobili taborniki, ki so ga zaradi stanja uporabljali samo za skladišče in kot parcelo za letne tabore. Leta 2011 je Zveza tabornikov Pomurja kot edini interesent odkupila objekt. Zveza tabornikov Pomurja se je prijavila na mednarodni razpis Go in Nature, na katerem je dobila denarna sredstva za ureditev zunanjega prostora po standardu kampov z namenom večanja števila nočitev. Denarna sredstva projekta se bodo uporabila tudi za prenovo strehe in velike učilnice.

100 m Lokacija šole in lokacija Starega Vrha. (http://egp.gu.gov.si/egp/)

1750 1595 prva omemba evangeličanske šole 1754 lesena šola za dečke

1800

1850

1800 lesena cerkev

1950

1900

2000

1899 cerkev porušena 1966 zidana šola porušena

1808 prva zidana šola 1874 župnišče 1929 župnišče porušeno

1901 obstoječa cerkev

1980 1910 1953 prodaja državi konec uporabe kot šole, preide v občinsko last obstoječa šola 1992 1928 zazidana drvarnica dom za begunce 1935 2011 menjava žlebov in strelovoda preide v last Zveze tabornikov Pomurja 2017 1961 projekt Go in Nature renovacija in prizidek 1929 obstoječe župnišče

1980 nova osnovna šola in vrtec v Domanjševcih

ŠOLA

Valorizacija ambienta Ambient je sestavljen iz skupine objektov, ki se nahajajo na vzpetini nedaleč stran od naselja Domanjševci. Na tej lokaciji so se že v preteklosti nahajali lesena šola, cerkev in župnišle, ki so bili porušeni in nadomeščeni z obstoječimi zidanimi. Ta lokacija je zakoreninjena v zavesti prebivalcev vseh okoliških vasi, saj sta cerkev in šola bili zgrajeni na tej lokaciji z namenom čim boljše dostopnosti. Ambient, ki se pojavi na tej lokaciji, je drugačen od ambientov, ki se pojavijo v naselju Domanjševci.

Zunanjost

S29 - Pogled iz vzhoda

Pogled iz vzhodne strani na ambient šole in evangeličanske cervke.

Pogled iz severne strani na prednjo fasado šole in vhod.

Pogled iz južne strani. S30 - Pogled iz severo-zahoda

S31 - Pogled iz juga

ŠOLA

Stavba nekdanje šole Šola je enostavna pritlična stavba s streho z naklonom 45°. Široka je 20 m, dolga 11 m in visoka 10,5 m. Stropi v učilnicah so visoki 4 m. Ko so šolo zgradili, je imela 2 učilnici, hodnik in neizkoriščeno podstrešje in je bila osno simetrična. Na prednji (severni) in zadnji (južni) fasadi sta učilnici imeli po 2 okni, na stranskih (vzhodna in zahodna) pa po 4. Leta 1961 so stavbo renovirali. Eno izmed učilnic so razpolovili tako, da so dobili 3 učilnice. Zamenjali so tudi okna. Velika učilnica je izgubila okna na prednji in zadnji (severni in južni) fasadi, na stranski (vzhodni) pa je dobila 3 večja okna. Manjši učilnici sta izgubili okna na stranski (zahodni) fasadi, na prednji in zadnji (severna in južna) pa sta dobili 2 večji. Na zadnji strani objekta so dodali prizidek, do katerega dostopamo na koncu hodnika. Ta prizidek je podkleten. V kleti se nahajajo sanitarije, nad njimi pa kabinet za ravnatelja. Uredili so dostop do podstrešja, vendar ga niso uporabljali.

Tloris leta 1910.

Tloris leta 1961.

Prerez leta 1910.

Prerez leta 1961.

merilo 1 : 250 Tloris in prerez obstoječe šole pred in po penovi leta 1961 (lasten vir).

ŠOLA

Materiali Temelji so pasovni in so iz betona. O njihovi globini nismo prepričani. Tla v učilnicah so bila iz nasutja in lesenih nosilcev, na kere je bil položen parket. Tla na hodniku so betonska. Stene so opečnate in so debeline 40 cm. Z izjemo stene, ki razpolavlja eno izmed učilnic in je bila zgrajena naknadno so vse stene nosilne. Stene so ometane in opleskane. Stropna konstrukcija je sestavljena iz kovinskih nosilcev med katere so vstavljena obokana opečnata polnila. Ta polnila so zasipana z zemljo, da konstrukcijo dodatno utrdijo. Strešna konstrukcija je lesena in nalega na obodni kolenčni zid. Streha je štirikapnica in je obložena z oblogo iz eternita v dveh odtenkih sive tako, da se tvori vzorec. Strešna obloga je še prvotna. Okna so za svoj čas velika in so dvokrilna. Okvir oken je lesen. Vrata so lesena.

S32 - Stenska konstrukcija

S33 - Stropna konkstrukcija

S34 - Ostrešje

S35 - Streha

Materiali šole

Temelji šole so betonski, stena je opečnata.

Strop nosijo kovinski nosilci med katerimi so obokana opečnata polnila.

Strešna konstrukcija je lesena.

Strešniki so iz eternita v dveh odtenkih sive tako, da tvorijo vzorec.

ŠOLA

Valorizacija stavbe nekdanje šole Šola se je v preteklosti navezovala na cerkev tudi vizualno, vendar so ob kasnejših prenovah na cerkvi zamenjali strešno kritino. S tem posegom so pretrgali del vizualne vezi. Prizidek, ki je bil zgrajen naknadno predstavlja tujek, ki k stavbi ne prinaša dodatne kvalitete, vendar sam po sebi ni moteč. Nosilna stenska in stropna konstrukcija sta v dobrem stanju. Prav tako ostrešje. Na stenah ni vidnih razpok in znakov vdora vode. Strešna kritina je še prvotna in je že dotrajana. Zaradi predhodnih posegov v objektu je tlak samo na hodniku, v učilnicah pa ne. Najbolj dotrajani so dimniki.

S36 - Velika učilnica

S37 - Mala učilnica

Notranjost Pogled v večjo učilnico. Trenutno poteka obnova v sklopu projekta Go in Nature. Napeljana je nova električna napeljava in narejen nov omet. Sledi izdelava novega tlaka. Pogled v eno izmed manjših učilnic, ki se trenutno uporablja kot skladišče. Pogled po hodniku proti sanitarijam in kabinetu. Pogled na podstrešje. S38 - Hodnik

S39 - Podstrešje

PROSTORSKE ANALIZE Morfološka analiza Domanjševci so učbeniški primer obcestne vasi. Bivalni objekti se nahajajo neposredno ob cesti, za njimi so gospodarska poslopja, ki se odpirajo na ozke in dolge parcele za njimi. Šola, cerkev in župnišče predstavljajo gručo, ki je odmaknjena od same vasi in je postavljena na grič, južno od naselja.

zazidava cestno omrežje obdelovana parcela 250 m

Analiza terena Obdelovana lokacija je odmaknjena od naselja in se nahaja ob cerkvi na slemenu griča. Medtem ko se cerkev nahaja na taki lokaciji, da se odpira proti naselju, je naša šola postavljena tako, da se obrača v drugo dolino, proti naravi. Zaradi postavitve cerkve, še posebej pa zaradi višine zvonika, je cerkev vidna z vseh delov naselja, zaradi česar je naša lokacija vizualno povezana z naseljem.

250 metrov n. v. 260 metrov n. v. 270 metrov n. v. 280 metrov n. v. 290 metrov n. v. 300 metrov n. v. zazidava cestno omrežje voda obdelovana parcela 250 m

PROSTORSKE ANALIZE

Analiza naklona Zaradi parcelacije obdelovanega prostora in naklona terena so se v preteklosti oblikovale 3 terase. Najvišja terasa služi kot dostopna pot od šole do nižjih parcel, medtem ko se travnik pod šolo deli na 2 terasi.

250 metrov n.v. 255 metrov n. v. 260 metrov n. v. 265 metrov n. v. 270 metrov n. v. 275 metrov n. v. 280 metrov n. v. 285 metrov n. v. terase zazidava cestno omrežje obdelovana parcela 50 m

Analiza polno-prazno Z analizo polno-prazno ugotavljamo, kaj je tisto, kar nam zapira ali odpira ta prostor. V našem primeru nam hrbet ščitita šola in cerkev, ob desnem boku imamo linijo gozda. S to potezo nam narava sama narekuje, kam se obračajo naši pogledi.

polno prazno zazidava cestno omrežje obdelovana parcela 50 m

PROSTORSKE ANALIZE Analiza najpogostejših poti Med uporabo prostora se nam zaradi oblike terena nakazujejo najpomembnejše poti. Poti se jasno ločijo, saj so odvisne od aktivnosti in od jasno ločenega terena. Vse poti se orientirajo vzdolžno po parceli, proč od cerkvenega ambienta. Ob dostopu na parcelo lahko vstopimo v šolo. Če gremo mimo šole med drvarnico, lahko nadaljujemo pot vzdolžno ob parcelni meji po dvignjeni terasi. Tako dostopamo do nižje terase. Tam lahko nadaljujemo pot proti koncu parcele ali pa zavijemo po diagonali na nižjo parcelo. Če hočemo dostopati do sredinske terase, takoj za šolo zavijemo diagonalno proti njej. Šolo lahko tudi zaobidemo in pridemo okoli nje.

najpogostejša pot zazidava cestno omrežje meja obdelovane parcele 25 m

Zaznavna analiza Pri tej analizi ugotavljamo, da zaradi načina uporabe prostora, predvsem zato, ker se okoli šole ponavadi parkirajo avtomobili in se ta del uporablja tudi za prehod uporabnikov prostora, del med šolo in drvarnico predstavlja ozko grlo. Od tega dela naprej se uporabniki in aktivnosti razpršijo, najbolj proti sredinski terasi.

aktivnosti zazidava cestno omrežje meja obdelovane parcele 25 m

PROSTORSKE ANALIZE

Analiza najpomembnejših pogledov Analiza najpogostejših pogledov nadgrajuje analizo najpogosteje uporabljenih poti. Poti, ki jih najpogosteje uporabljamo, nam dajo najpomembnejše poglede. Začnemo s potjo med šolo in drvarnico. To je najpogostejši pogled, saj se tam začenjajo vse poti. Ta pogled je ozek in gleda mimo spodnjih teras. Ko pridemo mimo šole do srednje terase, se nam odpre pogled. Takrat prvič vidimo celo dolino. Ta pogled se ponovi na meji med srednjo in spodnjo teraso. Zadnji pomemben pogled je pogled na najvišji terasi, na terasi od šole. To je edini pogled, ki gleda tudi proti vzhodu. Tukaj dobimo najširši pogled oz. panoramo.

pogledi gozd zazidava cestno omrežje meja obdelovane parcele 50 m

Sinteza V Domanjševcih so 3 točke, na katerih se ljudje zadržujejo. V centru pri šoli in vrtcu, pri vznožju griča na nogometnem igrišču in pri evangeličanski cerkvi nasproti našega obdelovanega objekta. Z izjemo prostora ob šoli in vrtcu se na teh lokacijah ljudje zadržujejo samo občasno. Pri evangeličanski cerkvi se ljudje zbirajo samo ob nedeljah in za praznike. Ko pregledamo vse opravljene analize, vidimo, da zaradi je prostor, ki ga obvladuje naša parcela zaradi naklona terena in orientacije same parcele obrnjen proti jugu in vzhodu, proč od cerkve in varovanega ambienta.

250 metrov n. v. 260 metrov n. v. 270 metrov n. v. 280 metrov n. v. 290 metrov n. v. 300 metrov n. v. pogledi najpogostejše poti gozd meja obvladovanega območja zazidava cestno omrežje obdelovana parcela 50 m

FOTO ANALIZA

S40 - Pogled 1

S41 - Pogled 2

S42 - Pogled 3

IZHODIŠČA ZA RAZVOJ PROGRAMA Naravoslovje

Družboslovje opazovanje zvezd

dvojezičnost

flora

travnik in gozd sadovnjak in njiva

Slovenci na tujem Madžarska skupnost na slovenskih tleh

vera in religija

Evangeličanska verska skupnost

favna

divje živali in njihove sledi Aqualutra - učna pot Vidra

življenje na Goričkem

življenje kmeta peka črnega kruha

preživetje v naravi

premikanje po naravi ogenj užitne rastline orientacija

Program letnega taborjenja 7:30

bujenje in jutranja igra

8:00

umivanje

8:15

jutranji zbor, dvig zastave

8:30

zajtrk

9:00

dopoldanska gozdna šola

Izhodišča za ravoj programa centra šolskih in obšolskih dejavnosti

Šport

astronomija

šege in navade

program šege in navade