ro -i d
ig
iP o
n o
d
is ra k l a d n 2 :3 0
ra
st
n
g
d ra
a
a
g
n
Št. 182 • letnik 35
N
Z
September 2010
Nova nihalka v Dubrovniku povezuje staro mestno jedro z „domačim hribom“ Srd, na katerem so postavili novo restavracijo in amfiteater. Str. 10
Enotirni funifor za Bezau (Avstrija) Povečanje veljave celotne regije pri poletnem in zimskem turizmu. Str. 2
Tirna vzpenjača v južnotirolskih Dolomitih Udobno iz St. Ulrich v dolini Gröden do narodnega parka Puez Odle. Str. 6
Nihalki – svetovni rekorderki na področju žičnic Vozita lahko tovore do 40 ton Str. 12
Singapurska kabinska žičnica se sveti kot zvezde „Jewel Ride“ s pridihom najnovejše tehnologije in veliko novostmi. Str. 14
Alpska vasica v Koreji Uch za prireditelja zimskih olimpijskih iger 2018. Str. 16
Več udobja v postajah Dvig kabin za več nadstropij na zelo majhnem prostoru. Str. 18
Revija za stranke in sodelavce
Žičnica BUGA v Koblenzu je julija 2010 odprla vrata prvim potnikom. Na sotočju Rena in Mozele, pri kraju „Deutschen Eck“, povezuje levi in desni breg Rena. Str. 4
Skupina Doppelmayr/Garaventa
2
Z občutkom umeščeno v prostor Iz Bezaua v Bregenzerwaldu (Avstrija) je postavil Doppelmayr na
F
unifor je zamenjal dvodelno 55 let staro nihalko, katere zmogljivost je bila že dolgo premajhna. Poleg tega bi se leta 2014 žičnici iztekla tudi koncesija.
pobočje veličastnega Winterstaudeja (1.800 m) prvi funifor v Avstriji.
Pohodniki, športniki ter obiskovalci restavracije in dnevni gostje Občinski možje v Bezauu so se lotili problema temeljito. Prenovili so žičnico, poleg tega pa nameravajo z novo ekskluzivno panoramsko restavracijo za 400 oseb, v sklopu katere so tudi konferenčni
prostori, privabiti v kraj nove ciljne skupine gostov. Za kaj takega pa je seveda nujna udobna in zanesljiva povezava. Nenadejani vetrovi niso nobena redkost Na grebenu vedno piha, kar ne pusti ravnodušnih letalcev z jadralnimi padali in zmaji. Še zlasti, če lahko svojo letalno napravo udobno pripeljejo na vrh z žičnico. Kadar zgornji del stare nihalke ni obratoval zaradi premočnega vetra, je preostal le še „nožni“ transport. Od sre-
Ogleda ni vredna le sama žičnica. Tudi arhitekturo postaj in gorsko restavracijo odlikuje sodobna oblika, poleg tega pa so nemoteče in prav vzorno umeščene v pokrajino. Št. 182 • Letnik 2010
Skupina Doppelmayr/Garaventa
3
Kaj je potrebno za učinkovito inovativnost?
dnje postaje naprej so si opremo oprtali na hrbte in se podali navzgor. „Od obiskovalcev restavracije ali udeležencev konference pa seveda česa takega ne moremo pričakovati“, ugotavlja Fidel Meusburger, direktor bezauskih žičnic. Zmagoslavje nad vetrom Po temeljitem premisleku so se odločili za enotirni funifor. Poleg izjemne odpornosti proti vetru so z novo žičnico podvojili zmogljivost.
Široka podpora prebivalstva Dobro so jo sprejeli prebivalci celotne regije. Fidel Meusburger pravi: „Pomembna ni le za Bezau. Prispevala bo tudi k oživitvi smučišča Andelsbuch/Niedere na drugi strani gorskega hrbta“. Hkrati z gradnjo bezauskega funiforja so namreč speljali tudi novo povezovalno progo na drugo stran hriba. Še ena novost: odlična sankaška proga. Na hitro so predelali ceste, ki so jih potrebovali med gradnjo.
Vodstvo žičnice v Bezauu ima dolgo tradicijo. V podjetniško usmerjeni družini Meusburger je bil oče direktor obeh starih naprav. Sin Fidel (slika) je bil kot predstavnik občine Bezau dolga leta član nadzornega odbora, od leta 1997 pa skrbi za vodenje žičnice. Najpomembnejše prednosti funiforja v Bezauu:
• Široka vrvna proga - izjemna odpornost proti vetru • Kratka obesa, ki omogoča gradnjo kompaktnih in nizkih postaj • Vrvna zanka s spletom, enostavno vzdrževanje
Inovacije morajo biti učinkovite; in sicer v smislu tržne upravičenosti in prilagojenosti trgu. Zato potrebujemo dobre ideje, pogum in veliko energije. To so lastnosti, s katerimi morajo biti v izdatni meri obdarjeni žičničarji, če se želijo uspešno prilagajati zahtevam trga ali celo biti na vodilnem mestu in sami postavljati nove tržne trende. Tudi inženirji skupine Doppelmayr/ Garaventa veliko mislijo na pogosto citirano načelo „roba krožnika“ in so se zato sposobni hitro in prilagodljivo odzvati na nove zahteve. Stranke določijo cilj, naša naloga pa je, najti pravo pot do njega. Pravzaprav je vsaka žičnica skupine Doppelmayr/Garaventa unikat izdelan po zahtevah stranke. Nekatere vzbudijo zanimanje javnosti zaradi svoje velikosti, druge zaradi oblike, spet tretje zaradi neobičajnih konstrukcijskih rešitev. Primeri iz nedavne preteklosti so največja tovorna žičnica za velika bremena v švicarskih alpah, trivrvna žičnica za interni mesti promet v Koblenzu (Nemčija) ali kabinska žičnica v singapurskem pristanišču. S tem pa še zdaleč nismo prišli do konca seznama inovativnih rešitev na področju žičničarstva v skupini Doppelmayr/Garaventa. Vrhunske inovacije so ena naših temeljnih nalog. O uspehu odločajo naše stranke. Njihovo pripravljenost na sodelovanje ne moremo nikoli dovolj prehvaliti.
60-FUF Bezau
Arhitektoma Berndu Fricku in Markusu Innauerju je se je res posrečilo. Št. 182 • Letnik 2010
Zmogljivost
345 oseb/h
Čas vožnje
5,2 min
Hitrost vožnje
12,0 m/s
Kabine
1
Poševna dolžina
2.170 m
Višinska razlika
930 m
Število podpor
2
Pogon
Sp. postaja
Napenjanje vlečne vrvi
Sp. postaja
Michael Doppelmayr
Skupina Doppelmayr/Garaventa
4
Koblenz: zmogljiva mestna žičnica Nemško mesto Koblenz s 106.000 prebivalci ima novo in zelo zmogljivo prevozno sredstvo: žičnico BUGA, ki vozi čez Ren.
Ž
ičnica je predvidena za veliko porensko „Zvezno cvetličarsko razstavo Koblenz 2011“ (15. aprila do 16. oktobra). BUGA ima tri osrednja področja: Knežji grad na obrežju Rena v starem mestu, cvetlični vrt v kraju Deutschen Eck na sotočju Rena in Mozele ter trdnjavo Ehrenbreitstein na nasprotni obali Rena. Dela so se začela v sredini maja 2009. Postaje in podpore so bile pripravljene decembra 2009, žicovod pa so potegnili konec januarja 2010: helikopter je najprej povlekel najlonsko vrv z zgornje postaje na desni breg Rena. Obe jekleni predvrvi so nato s pontonom spravili čez Ren. Slednji je bil zato štiri ure zaprt za ladijski promet. Prometne zapore so bile potrebne tudi pri postavitvi zaščitnih konstrukcij čez zelo prometno tovorno železniško progo (od 22. do 4. ure) in magistralno cesto (kratkotrajno). Ekološko in ekonomsko smiselno Strokovnjaki pravijo, da je žičnica ekološko in ekonomsko veliko boljša od avtobusnega prometa.
Doppelmayr je upravljavec žičnice Žičnica je začela z javnim obratovanjem 4. julija 2010 ob tretji obletnici razstave BUGA. Upravljavec žičnice je Doppelmayr: najprej do 4. oktobra, nato sledi prekinitev do 15. aprila 2011, ko bo otvoritve razstave BUGA. Novembra 2013 načrtujejo demontažo naprave, saj bi sicer ogrozili UNESCO-ov status področja z zaščiteno kulturno dediščino, ki ga ima pokrajina Zgornje Porenje. Stotisoči rož V okviru razstave BUGA je predvidenih 3.000 prireditev. Posadili bodo 300 dreves in na stotisoče rož.
Svetovna premiera: nov reševalni koncept Ker poteka velik del proge nad vodo, so razvili reševalni sistem, pri katerem ni potrebna posebna žičnica. Sistem zagotavlja, da je možno v kakršnihkoli okoliščinah varno prepeljati kabine v postaje.
BUGA traja pol leta. Pričakujejo 2 milijona potnikov. Žičnica bo obratovala tudi v poletnih mesecih 2012 in 2013. Št. 182 • Letnik 2010
„Res ste me navdušili – to je enostavno treba poskusiti!“, je izjavil ministrski predsednik porenske pokrajine, Kurt Beck (desno) po prvi vožnji z žičnico BUGA v Koblenzu. Na levi je nadžupan Prof. Dr. Joachim Hofmann-Göttig, v ozadju direktor razstave BUGA Hanspeter Faas. 3S-BUGA Koblenz Zmogljivost (obe smeri)
7.600 oseb/h
Čas vožnje
4,0 min
Hitrost vožnje
4,5 m/s
Kabine za 35 oseb
18
Časovni razmak
33,3 s
Poševna dolžina
890 m
Višinska razlika
112 m
Število podpor
2
Pogon
Zg. postaja
Napenjanje
Sp. postaja
Št. 182 • Letnik 2010
Skupina Doppelmayr/Garaventa
6
Sodobna tirna vzpenjača za narodni park Puez Odle Doppelmayr/Garaventa je zamenjala leta 1952 v južnotirolskih Dolomitih postavljeno enosedežnico Raschötz s sodobno tirno vzpenjačo.
A
mbiciozni projekt je uresničilo podjetje Sessellift Raschötz GmbH. Namesto enosedežnice se od poznega poletja 2010 na 2.281 m visoki Raschötzer Alm v južnotirolskih Dolomitih vzpenja sodobna tirna vzpenjača. Zahtevajo tudi pristojni organi: varno in „toplo“ do vrha gore Kot pravi predsednik družbe in njen večinski lastnik Peter Comploj, so se za tirno vzpenjačo odločili iz več razlogov: obratovalno dovoljenje za staro žičnico je poteklo. Pristojni organi ne bi pristali na sanacijo naprave zaradi predolgega trajanja vožnje (25 minut) in sicer pozimi zaradi mraza, poleti pa zaradi možnosti, da potnike preseneti nevihta. Edina možnost je bila torej hitrejša in udobnejša žičnica. Tirna vzpenjača se je izkazala za najboljšo rešitev V ožjem izboru so bile enovrvna sklopljiva žičnica, nihalka in tirna vzpenjača. Že zelo hitro se je kot najboljša rešitev izkazala tirna vzpenjača: • profil proge je naravnost idealen; • pomanjkanje prostora na spodnjii postaji ni ovira; • razprava o številu in višini podpor ni bila potrebna; • obratovalni stroški so – če upoštevamo celotno življenjsko dobo naprave – nižji kot pri sklopljivi žičnici; • žičnica ima daljšo življenjsko dobo; • tirna vzpenjača je cenejša, še zlasti če upoštevamo, da bi v vsakem primeru potrebovali vmesno postajo. „Vsekakor potrebujemo srednjo postajo, da s tem omogočimo sankanje tudi takrat, ko je na spodnjem delu premalo snega!“, poudarja Peter Comploj.
Nujno potrebujemo sankaško progo Jeseni 2009 so podrli staro žičnico in začeli z gradnjo nove. Uporabili so lahko progo enosedežnice: spodnja postaja se nahaja prav v središču St. Ulricha, zgornja postaja pa v bližini gorske restavracije Resciesa. Most čez železniški usek je zaradi varovanja pokrajine čim krajši. 90-metrski tunel tik za spodnjo postajo prispeva k dvigu kakovosti življenje prebivalcev. Srednja postaja je urejena pri izogibališču. Prednost za celotno regijo Tirna vzpenjača je pomemben gradnik v infrastrukturnem mozaiku. Poleg tega, da omogoča prevoz na goro Raschötzer Alm in restavracijo „Resciesa“ na zgornji postaji, je še skrajšala in olajšala dostop do gorskih koč. Eno od njih, kočo Resciesa, v kateri je 50 ležič, je na novo postavila občina St. Ulrich.
„Naša nova tirna vzpenjača je veliko bolj zanimiva od stare enosedežnice“. Direktor Peter Comploj zato pričakuje veliko večje število obiskovalcev: „Pri stari žičnici smo v enem letu prodali 110.000 voženj. Tudi če smo pri napovedi previdni, lahko računamo, da bo nova žičnica prinesla vsaj 70-odstotno povečanje!“ 90-FUL Raschötz Zmogljivost Čas vožnje Hitrost vožnje Poševna dolžina Višinska razlika Pogon
828 oseb/h 4,5 min 10,0 m/s 2.388 m 822 m Zg. postaja Št. 182 • Letnik 2010
Skupina Doppelmayr/Garaventa
Tako imenovani „Zugele“, ki pelje od St. Ulricha v dolini Gröden na Raschötzer Alm, je zelo privlačno prevozno sredstvo. Pri projektiranju so skrbno pazili na ohranitev pokrajine, saj poteka proga prav po robu območja Št. 182 • Letnik 2010
7
Natura-2000 „Narodni park Puez Odle“. Regulacijo je izdelalo podjetje Doppelmayr-Italia ostalo tehnično opremo žičnice pa Garaventa. Izdelavo postaj in ostala gradbena dela je naročnik zaupal lokalnim obrtnikom.
Skupina Doppelmayr/Garaventa
8
Podzemska železnica v Bilbau: Vozovnice po potrebi V Santurciju, 17 kilometrov severno od Bilbaa je začela obratovati nova tirna vzpenjača. Povezuje mestno četrt Marmariga s podzemsko železnico.
B
ilbao je eno od največjih mest v severni Španiji. Mesto samo ima 350.000 prebivalcev, širše mestno področje pa skoraj milijon. Marmariga leži pri končni postaji podzemske železnice, ki jo nameravajo v naslednjih letih podaljšati. Cilj nove povezave je, da bi višje ležeče dele mesta povezali z omrežjem podzemske železnice. Urnik vožnje je prilagojen predvideni obremenitvi
Podžemska železnica je dobro razvejana in zelo učinkovita ter zato zelo priljubljeno prevozno sredstvo. Dnevno jo uporablja 275.000 potnikov. Vzrok za njeno priljubljenost vidimo že v zasnovi voznega reda nove tirne vzpenjače: Vlaki vozijo po določenem urniku. Zasedenost se beleži samodejno. Ko je vlak zaseden 80 odstotno, odpelje takoj, v najkrajšem možnem času pa sledi naslednja vožnja. Ker traja vožnja le dve minuti, na vlak ni potrebno dolgo čakati. V celoti pod zemljo, zelo tiho delovanje. Proga tirne vzpenjače je speljana pod zemljo. Da bi zagotovili kar najboljšo razpoložljivost, so vzporedno postavili dve ločeni progi. Pogona prog
sta neodvisna. Samodejno mazanje tirov skrbi za tiho obratovanje in majhno obrabo. Podvozje z enojnimi kolesi omogoča prihranek pri teži in pogonski energiji. Obratovanje z akumulatorji pri izpadu omrežnega napajanja Pri izpadu električnega napajanja lahko pelje vlak navzgor s pomočjo akumulatorskega napajanja. Naročnik je mesto Bilbao, upravljavec pa Metro (Consorcio de Tranporte de Bizkaia). Naročilo je prevzela španska podružnica Doppelmayr-ja za izdelavo pa je poskrbela Garaventa.
Tirne vzpenjače Tirne vzpenjače vozijo neodvisno od vremena in so odporne proti vetru. Vlaki z različnimi kompozicijami lahko vozijo naenkrat tudi več sto potnikov s hitrostjo, ki lahko doseže tudi 14 m/s.
Golfo de Biscaia Metro Santurtzi Bilbao
Ría de Bilbao
Št. 182 • Letnik 2010
Vlaki vozijo sicer po prej določenem voznem redu, vendar se takoj, ko je vozilo polno, vrine dodatna vožnja. 45-FUL Bilbao Zmogljivost
550 oseb/h
Čas vožnje
2,0 min
Hitrost vožnje
6,0 m/s
Poševna dolžina
353 m
Višinska razlika
44 m
Pogon
Zg. postaja
Napenjalna utež
Sp. postaja
Prebivalci Bilbaa so „krstili“ cevem podobne postaje podzemske železnice iz stekla in jekla „Fosterinos“. Ime so dobile po svojem avtorju, mednarodno priznanem arhitektu Siru Normanu Fosterju (slednji je med drugim odgovoren tudi za nov pralament v Berlinu). Št. 182 • Letnik 2010
Skupina Doppelmayr/Garaventa
Dubrovnik: dolgoletna tradicija – nova žičnica Hrvaško obalno mesto Dubrovnik ima ponovno postavljeno eno svojih značilnosti: žičnico na hrib Srd. Prvotno je bila postavljena v letu 1969, sedaj pa jo je Garaventa povsem obnovila. 10. julija 2010 so se prvi turisti odpeljali do zgodovinskega križa na vrhu hriba1.
Ž
ičnica se povzpne do ruševin trdnajve „Imperial“ iz 18. stoletja. Slednja leži na hribu Srd, ki se dviguje tik nad morjem. V kabinah stare žičnice je bilo prostora za 15 oseb, nove jih sprejmejo 30. Zaradi nepozabnega razgleda na staro mesto in otoke v njegovi okolici, je žičnica ena od večjih dubrovniških zanimivosti. Ker bi rada večina obiskovalcev čim dlje uživala v razgledu, vozi žičnica praviloma v počasnejšem načinu ECO, ne pa z normalno hitrostjo. Ohranjen zgodovinski izgled Pri ponovni postavitvi žičnice so morali paziti na izgled, saj leži spodnja postaja na robu zgodovinskega mestnega jedra, ki je kot kulturna dediščina pod zaščito UNESCA. Sicer pa so morali razen fa1
Darilo Napoleona Bonaparta.
30-ATW Dubrovnik Zmogljivost
470 oseb/h
Čas vožnje Normalno obratovanje
3,0 min
Eco način
3,5 min
Hitrost vožnje Normalno obratovanje Proga
6,5 m/s
Podpora
5,5 m/s
Eco način Proga
6,0 m/s
Podpora
5,0 m/s
Vstop v postajo
počasna vožnja
Poševna dolžina
778 m
Višinska razlika
367 m
Število podpor
1
Pogon
Sp. postaja
Napenjanje
Sp. postaja
sade spodnje postaje in cevi podpor zamenjati skoraj vse. Spodnjo postajo so morali povečati, da je lahko sprejela sedlasto konstrukcijo podvozja kabine. Pogon so lahko spravili v obstoječo strojnico. Povečati so morali vstopni pomol in napenjalne uteži. V nasprotju s spodnjo postajo, je bila zgornja tako uničena, da ni bila več uporabna. Št. 182 • Letnik 2010
Kabine so pobarvali v posebno svetlo oranžno barvo, ki se odlično ujema z opečnatimi strehami starega mestnega jedra.
Kavarna in amfiteater na hribu V sklopu nove zgornje postaje sta tudi dve panoramski terasi in prodajalna spominkov ter kavarna z okrepčevalnico. Tik poleg postaje so postavili amfiteater za 250 oseb. Otvoritev žičnice je sovpadala z otvoritvijo amfiteatra in je potekala v okviru 61. Dubrovniških iger Št. 182 • Letnik 2010
(10. julij – 25. avgust). Dubrovniške igre slovijo po svojem bogatem programu gledaliških iger ter klasičnih in modernih glazbenih prireditvah. Žicovod čez prometno cesto Žicovod ni bil enostaven, ker vrv med drugim prečka tudi glavno cesto za do-
stop v mesto. Zato so morali dosledno upoštevati skopo odmerjene časovne roke. Podpora je dobro vidna iz mesta in zato naj bi jo optično čim manj spreminjali. Postavljena je na skalnato pobočje, po katerem vodi le strma pešpot. Za pomoč pri montaži novega vrvnega sedla so postavili Garaventini monterji majhno tovorno žičnico.
Skupina Doppelmayr/Garaventa
12
Nihalki – svetovni rekorderki – za gradnjo hidroelektrarne Maja, niti pol leta po otvoritvi prve, je začela obratovati tudi druga žičnica za prevoz težkih tovorov, ki jo potrebujejo za gradnjo črpalne hidroelektrarne Limmern z močjo 1000 MW v galrnškem visokogorju (Švica). Žičnici, ki sta konstrukcijsko enaki, sta srčika gradbenega projekta „Linthal 2015“.
Muttsee
N
a velikanskem gradbišču hkrati obratuje več kot deset gradbenih in montažnih mest. Osnovno montažno mesto Tierfehd je na 800 m nadmorske višine, višje ležeča gradbišča pa so dosegljiva samo z žičnico. Zato so postavili nihalki „Gradbiščna žičnica 1“ in „Gradbiščna žičnica 2“. Prva je načrtovana za tovore do 40 ton (Gradbiščna žičnica 1), druga (Gradbiščna žičnica 2) pa prenese največ 30-tonski tovor. Za prevoz delavcev je vsaka nihalka opremljena še s kabino za 40 oseb. V Chalchtrittliju, zgornji postaji nihalke Gradbiščna žičnica 1, pretovorijo blago na poseben tovornjak. Od tam potuje blago pod zemljo po poševnem rovu do tri kilometre oddaljene spodnje postaje nihalke Gradbiščna žičnica 2. Druga tovorna žičnica povezuje spodnjo postajo nihalke Gradbiščna žičnica 2 („Ochsenstäfeli“), ki leži ob vznožju pregrade akumulacijskega jezera Limmernboden (1.711 m) z 2.500 m visokim Muttenalpom. Ima vmesno postajo, ki omogoča dostop do povezovalnih rovov. Poleg strojev in gradbenega materiala je bilo potrebno prepeljati še ogromne količine i z ko p a -
Gradbiščna žičnica 2 Vmesna postaja Centrala elektrarne ji dn
a
a
n Tir
v
jač en p z
ra vg
i aln v o ez Pov
Gradbiščna žičnica 1 Tierfehd
i rov
Limmernsee
nega materiala. Samo gradnja kavernske centrale je k tej količini prispevala 500.000 ton kamnine. Ta material so po transportnem traku prepeljali do spodnje postaje nihalke Gradbiščna žičnica 2, od tam pa so ga vozili na Muttenalp, kjer so ga porabili za gradnjo pregradnega jezu. Zahtevna gradnja žičnice Pri žicovodu nihalke Gradbiščna žičnica 1 so potrebovali posebna vozila, ki so lahko pripeljala osem 114-tonskih navitkov (tulcev) z nosilno vrvjo do Tierfehda. Predvrv so s helikopterjem odpeljali na Chalchtrittli. Nosilno vrv za nihalko Gradbiščna žičnica 2 so v Tierfehdu odvili s tulcev in jo z nihalko Bauseilbahn 1 povlekli do Chalchtrittlija in nato po rovu še do Ochsenstäfelija. Tam so jo zaradi vmesnega skladiščenja ponovno navili na tuljave. Vrv druge nihalke so namestili na isti način kot pri prvi. Tudi pri betoniranju in montaži jeklene konstrukcije postaj in podpor nihalke Gradbiščna žičnica 2 so uporabili helikopter. Pri postavitvi prve podpore v Ochsenstäfeliju so uporabili 72 m visok gradbeni žerjav. Ko bodo dela končana, bodo žičnici odstranili . Tirna vzpenjača za transport transformatorjev Da bi pripeljali štiri mogočne transformatorje (vsak tehta precej več kot 200 ton) v kaverno centrale, bodo na Tierfehdu (prav tako Garaventa) do leta 2012 zgradili tirno vzpenjačo. V letih 2009/10 so izkopali približno 200-metrski rov do spodnje postaje. Žičnico bodo uporabljali za vzdrževanje centrale hidroelektrarne tudi po zaključku gradbenih del. Skupno vodenje projekta je prevzela Garaventa-Schwanden, samo žičnico je projektirala Garaventa, ki bo izpeljala tudi žicovod, za montažo pa je poskrbelo podjetje Inauen-Schätti. Št. 182 • Letnik 2010
Za Rolfa Baumanna, vodjo transporta, je zanesljivost zelo pomembna. Žičnici obratujeta poleti in pozimi v treh izmenah. Gradbiščna žičnica 1 Tierfehd – Chalchtrittli Zmogljivost
100 t/h
Nosilnost
25 do 40 t
Kabine za 40 oseb
1
4 nosilne vrvi ø
90 mm
Vlečna vrv ø zgornja
58 mm
spodnja
30 mm
Čas vožnje
7,1 min
Hitrost vožnje
5,0 m/s
Poševna dolžina
1.922 m
Višinska razlika
1.051 m
Podpore
2
Pogon
Zg. postaja
Nazivna moč
1.150 kW
Fiksno napenjanje
Sp. postaja + Zg. postaja
Gradbiščna žičnica 2 Ochsenstäfeli – Muttsee Zmogljivost
100 t/h
Nosilnost
25 do 30 t
Kabine za 40 oseb
1
4 nosilne vrvi ø
90 mm
Vlečna vrv ø zgornja
58 mm
spodnja
35 mm
Čas vožnje
6,4 min
Hitrost vožnje
5,0 m/s
Poševna dolžina
1.771 m
Višinska razlika
596 m
Podpore
5
Pogon
Zg. postaja
Nazivna moč
1.160 kW
Napenjanje nosilne vrvi
Sp. postaja
Št. 182 • Letnik 2010
Upravljavci žičnice so prepričani, da bodo v bljižnji prihodnosti vsako leto prepeljali tudi do 1,7 milijona potnikov.
Nacionalni simbol v Singapurju Po 35 letih obratovanja
P
rvotno dvovrvno žičnico je leta 1974 postavil Von Roll, nato pa je je prišel čas za bila še večkrat posodobljena. S pozamenjavo žičnice, ki stavitvijo nove žičnice, so v celoti zamev Singapurju povezuje njali električno in mehansko opremo žič- n a h a j a celino in zabaviščni otok nice. Ms. Susan Teh, izvršilna direktorica na celini, na Sentosa. Doppelmayr podjetaj Mount Faber Leisure Group, je zelenenem griču Mona otvoritveni tiskovni konferenci pojasni- unt Faber. je namesto nje postavil la: „To je več kot novi mejnik v razvoju naosupljivo opremljeno šega podjetja in singapurskega turizma. Vmesna postaja v 15. Nadstropju 8-MGD. Od otvoritve Ta naprava je pravi nacionalni simbol«. Vmesna postaja je v 15. nadstropju stolsredi julija spada med Silen naval obiskovalcev pnice Harbour Front. Tam je tudi nakutiste zanimivosti, ki si jih povalni center „Vivo-City“ z dostopom mora ogledati vsak turist. Zamenjava žičnice je bila nujno potreb- do podzemske železnice, številnimi avna zaradi velikega povečanja števila tobusnimi postajami in začetno postajo obiskovalcev: mesečno obišče Singapur enotirne železnice „Sentosa-Express“. milijon turistov. Veliko se jih odloči tudi za Postaje stare dvovrvne žičnice so preobisk zabaviščnega parka na Sentosi. delali. Na betonska stebra stare žičnice Skupna zmogljivost vseh prevoznih sred- so namestili kovinsko konstrukcijo. „Pulau stev enostavno ni več zadoščala. Žični- Selegu Tower“ na obali Sentose je zaca ima tri postaje. Pogonska postaja se radi novega trikrakega predalčnega steŠt. 182 • Letnik 2010
Ponoči se svetijo diode na kabinah kot dragulji – od tod tudi ime blagovne znamke „Jewel Ride“. Mestna četrt (Celina) Mount Faber bra zrasel s 85 m na 115 m. „Seah Im Tower“, dvostebrna podpora med Jewel Boxom in Harbour Frontom, je tako kot prej visoka 85 m. Garaža za kabine je v obeh končnih postajah. Prigrizek visoko v zraku Kabine imajo globoko izrezana panoramska stekla in preklopne sedeže. Dobro je poskrbljeno za prezračevanje. Za večerni „Sky Dining ™“ so predvidene mize, ki jih z lahkoto pritrdijo v kabine in prav tako enostavno spet odstranijo. VIP kabina s sedmimi zvezdicami je znotraj in zunaj ozaljšana s kristali Swarovski. Ima še steklena tla, usnjene sedeže, mini bar in priključni vmesnik za I-Pod/-Phone z zvočnim sistemom. Postaja na celini je v sklopu bogato razsvetljenega kompleksa Jewel Box, v katerem sta še restavracija in nakupovalni center. V otoški postaji so prodajalna suvenirjev in lokali za prigrizke. Št. 182 • Letnik 2010
Zapora pristanišča med nameščanjem vrvi
HarbourFront station
Med nameščanjem vrvi so morali zapreti pristanišče. Nad nosilno vrvjo sta nameščeni še dve strelovodni vrvi. Na eni so nameščene opozorilne krogle za zračni promet, druga pa se uporablja za prenos podatkov. Reševalni sistem, ki ne vliva strahu potnikom Nad vodo klasično reševanje ni izvedljivo. Zato so poskrbeli za celo vrsto ukrepov (pomožni sistemi), s katerimi bi se izognili reševanju s kabin na progi. Za skrajni primer so skupaj s singapursko vojsko razvili reševalno košaro, ki jo s helikopterejm pripeljejo do kabine. Poleg tega je Doppelmayr uredil v zračnem oporišču vadbeno napravo z dvema podporama ter originalno nosilno vrvjo in kabino, na kateri lahko redno vadijo reševalni poseg.
Sentosa Island
8-MGD Jewel Cable Car Ride Zmogljivost
2.800 oseb/h
Čas vožnje
8,1 min
Hitrost vožnje
5 m/s
Kabine
93+1
Časovni razmak
10,3 s
Poševna dolžina
1.727 m
Višinska razlika
46 m
Število podpor
9
Pogon
Celina
Napenjanje
Sentosa
Skupina Doppelmayr/Garaventa
Alpska vasica v Koreji V novem rekreacijskem središču „Alpensia“, dve uri vožnje vzhodno od južnokorejske prestolnice Seul, je postavil Doppelmayr tri sedežnice. Območje se poteguje za prireditelja zimskih olimpijskih iger leta 2018.
A
lpensia se je potegovala že za prireditev olimpijskih iger leta 2014, vendar je bil Soči uspešnejši. Sedaj se trudijo, da bi dobili igre leta 2018. Če bodo v drugem poskusu uspešni, bodo spremenili ime v „PeyongChang’s Winter Olympic Park“. Alpsko vzdušje je magnet za obiskovalce
Gradnja projekta Alpensia, vrednega 1 milijardo evrov, se je začela leta 2006. Na vrhuncu poletja 2010 so zaključili z deli. Oglašujejo se kot celoletni počitniško-športni center. Na površini 5,5 km2 nudijo alpsko in nordijsko smučanje, poleti pa golf (igrišče s 47 luknjami), sankanje, pohodništvo v gorovju Taebaek in na splošno številne možnosti za Wellness (PeyongChang pomeni v prevodu „mir in uspešnost“.) Posebej ponosni so na arhitekturo povsem nove hotelske vasice z 238 sobami. Zgrajena je po zgledu alpskih zaselkov v Avstriji in Švici – tako je tudi dobila ime Alpensia, ki je skovanka sestavljena iz besed „Alpe“ in „Azija“. Mednarodni standardi Guverner province Gangwon je pri potegovanju za Olimpijado 2014 hvalil Alpensio kot „popolnoma ustrezajočo mednarodnim standardom na področju tekem v alpskem smučanju, smučarskih skokih, biatlonu in smučarskih tekih“. Vendarle: proge so skupaj dolge le 5,5 km in imajo površino 20 ha. Tri Doppelmayr-jeve sedežnice – dve 6-CLDs in ena 4-CLD – lahko v eni uri prepeljejo največ 8.570 oseb1. Pri poletnem sankanju nataknejo sani ročno na sedeže žičnice 6-CLD št. 2. Žičnice imajo garaže za sedeže na spodnjih postajah – kar je v Koreji še običajno. Doppelmayr je nastopil v vlogi poddobavitelja generalnega izvajalca, gradbenega koncerna „Taeyoung Industry“.
Naval obiskovalcev je velik. Smučarji in obiskovalci Wellnessov ne prihajajo le iz Južne Koreje, temveč tudi iz Japonske in Kitajske. Uprava Alpensie pričakuje 300.000 obiskovalcev letno, pri čemer računajo na 65.000 smučarjev in 45.000 deskarjev, preostali pa so poletni gostje oziroma obiskovalci, ki ne smučajo.
Skupaj 14 žičnic, šest Doppelmayr-jevih in šest podjetja Nippon Cable, japonskega lastnika Doppelmayr-jeve licence.
1
Št. 182 • Letnik 2010
"Alpensia" se bo potegovala za prireditelja zimskih Olimpijskih iger leta 2018. 6-CLD Lift 1
6-CLD Lift 2
4-CLD Lift 3
Zmogljivost
3.085 oseb/h
Zmogljivost
3.085 oseb/h
Zmogljivost
2.400 oseb/h
Čas vožnje
2,6 min
Čas vožnje
2,6 min
Čas vožnje
2,3 min
Hitrost vožnje
5,0 m/s
Hitrost vožnje
5,0 m/s
Hitrost vožnje
5,0 m/s
Hitrost vožnje
44
Hitrost vožnje
43
Hitrost vožnje
45
Časovni razmak
7,0 s
Časovni razmak
7,0 s
Časovni razmak
6,0 s
Poševna dolžina
687 m
Poševna dolžina
679 m
Poševna dolžina
583 m
Višinska razlika
194 m
Višinska razlika
194 m
Višinska razlika
78 m
Število podpor
6
Število podpor
6
Število podpor
5
Pogon
Sp. postaja
Pogon
Sp. postaja
Pogon
Sp. postaja
Napenjanje
Sp. postaja
Napenjanje
Sp. postaja
Napenjanje
Sp. postaja
Št. 182 • Letnik 2010
Skupina Doppelmayr/Garaventa
18
Vzpenjanje po stopnicah je preteklost Smučarji ne hodijo radi po stopnicah. S smučarskimi čevlji na nogah to ni le neudobno, temveč pogosto tudi nevarno. Ampak kaj storiti, če je premalo prostora za enonivojsko postajo žičnice? Doppelmayr pozna odgovor: čarobna beseda je "poševni transporter".
P
rincip delovanja poševnega transporterja je kolikor mogoče enostaven: potniki vstopijo v kabine v pritličju. Kabine nato potujejo navzgor do štartnega mesta, po potrebi tudi okoli vogalov ali v loku. Take rešitve so že preskušene. Najbolj nam je ostalo v spominu „veliko kolo“ pri funitelu v St. Antonu na Arlbergu (Avstrija). Že leta 1992 so pri 12-MGD Tracouet Nendaz (Švica) prvič uporabili primerljiv sistem za kabinsko žičnico. Sistem so prilagodili današnjim tehničnim dosežkom. Pri poševnem transporterju za kabinske žičnice zadošča
že pičlo odmerjen prostor. 8 m x 4 m zadošča za vstop in izstop iz kabin. Kabine nato potujejo navzgor do pravega nivoja postaje po samonosilni zvočno izolirani konstrukciji z dvotočkovnim naleganjem. Tam se nato vpnejo v Doppelmayr-jev transportni sistem. Enostavno in hitro. Ta poševni transporter premosti višinsko razliko do 12 m, največji naklon pa je lahko 45 stopinj! Z zaporedno postavitvijo več poševnih transporterjev lahko premostimo še večje višinske razlike, denimo 36 m pri površini 3 m x 12 m!
Doppemayr-jev poševni transporter se odlično izkaže pri dviganju že zasedenih kabin. Ta sistem se izkaže pri postajah v gosto pozidanih krajih ali v postajah, ki so del večnadstropnih objektov s trgovinami, pisarnami, restavracijami in servisnimi prostori. Št. 182 • Letnik 2010
Skupina Doppelmayr/Garaventa
19
Uživajte na smučeh s Skippyjem Pozdravljeni otroci! Spet sem tukaj, vaš Skippy. Danes bi vam rad pokazal, kako pravilno in povsem varno sedimo na sedežnici. Pozorno poglejte slike in se naučite, kako je potrebno pravilno ravnati, potem pa tega nikar ne pozabite!.
No, torej! To znajo pa otroci bolje.
Nahrbtniki spadajo v naročje in obe palici v eno roko, pri čemer morajo biti konice obrnjene navzdol. Le tako se bomo vsi varno pripeljali navzgor.
Tako je prav. Kaj hočemo, včasih se lahko tudi odrasli kaj naučimo od otrok.
Pripravil sem nekaj stvari za veseli zimski dan. Skoraj vse stvari so po parih. Le en predmet je brez para. Ga lahko poiščete?
Če vas veseli, mi lahko napišete, kaj ste vse opazili med smučanjem. Dobite me na naslednjem naslovu: skippy@doppelmayr.com Št. 182 • Letnik 2010
Skupina Doppelmayr/Garaventa
20
Novi vodja službe za stranke Oddelek poprodajnih storitev pri Doppelmayr-ju je dobil novega vodjo - Petra Thurnerja. Dosedanji vodja Werner „Jack“ Kohler se je upokojil. Doppelmayr-jeva služba za stranke ima zaradi hitrega odziva, kompetentnosti in obsežnega nabora storitev – od vzdrževanja do razpošiljanja rezervnih delov – velik pomen pri ohranjanju vrednosti Doppelmayr-jevih naprav.
Nagradna igra
Smučarji so zavzeli žičnico v Koblenzu sredi julijske vročine. Ko so sredi julija, v prekrasnem vremenu in pri 32°C v senci odprli žičnico BUGA, so si obiskovalci le začudeno pomeli oči: približno 40 dobro razpoloženih smučarjev s smučarskimi očali, čeladami, volnenimi kapami in grelniki za ušesa si je utiralo pot proti spodnji postaji z željo, da bi se skupaj odpeljali navzgor do trdnjave Ehrenbreitstein. S pomočjo spletne strani Facebook so se dogovorili za tako imenovani „Flashmob“ na žičnici. Rekviziti, ki so jih prinesli (smuči, smučarske deske in drsalke) so morali žal ostati zunaj. V kabinah žičnice BUGA se iz varnostnih razlogov namreč ne smejo transportirati zimskošportni pripomočki. Da bi se jim zato malo odkupili in hkrati nagradili odlično idejo, so se lahko smučarji brezplačno peljali z žičnico.
Naraščaj v Doppelmayr-jevem živalskem vrtu V Doppelmayr-jevem živalskem vrtu v Wolfurtu imajo spet naraščaj, med drugim tudi pri zebrah, alpakah, oslih, kengurujih, rakunih, južnoameriških nosatih medvedih, vietnamskih svinjah, velikih kanadskih goseh, pritlikavih kozah in avstralskih mrtvaških labodih. V živalskem vrtu je 62 živalskih vrst, vsega skupaj pa okoli sto primerkov. Doppelmayr upravlja ta živalski vrt od leta 1970. Odprt je Vodja živalskega vrta Dietmar Flatz z mladičem pritlikave koze. Mladič nosatega medveda
Vprašanje za nagradno igro v septembru 2010 se glasi: v katerem nemškem mestu bo potekala leta 2011 zvezna cvetličarska razstava? Kot nagrade se vam nasmihajo trije iPod-i. Uporaba pravnih sredstev ni dopustna. Vaš odgovor pošljite po elektronski pošti do 29. oktobra 2010, na naslov wir@ doppelmayr.com, v polje „zadeva“ pa vpišite „Gewinnspiel“ [nagradna igra]. Pravilni odgovor nagradnega vprašanja iz 181. številke je: „Skippy“. Med pravilnimi odgovori smo z žrebom izbrali naslednje dobitnike nagrad: Ivo Reichlin, Goldau (Švica), Sebastian Fuchs, Bregenz (Avstrija) družina Kaufmann-Inäbnit, Grindelwald (Švica), Walter Bucher, Celovec (Avstrija), Felix Inauen, Kirchberg (Švica). Vsak dobitnik prejme digitalni okvir za slike. Prisrčno čestitamo! vsak dan, vstop je brezplačen. Še zlasti pri družinah, ki prihajajo iz celotnega področja Bodenskega jezera (Avstrija, Švica, Nemčija, Liechtenstein), je zelo priljubljen. Lastnik medija in izdajatelj: Doppelmayr Seilbahnen GmbH, A 6961 Wolfurt • Redakcija in produkcija: WIR Public Relations Wolfgang M. Wagenleitner, Weißacherg. 19, A 6850 Dornbirn • www.wirpr.at • wir@doppelmayr.com Št. 182 • Letnik 2010