BIOIDENTIČNI HORMONI V medicini hormone uporabljamo že več desetletij. Hormonska kontracepcija nam je prinesla svobodo in nas ženske zarisala v zemljevid enakopravnih. Hormonska nadomestna terapija nam je olajšala simptome menopavze. Koliko bolnikov je umrlo zaradi sladkorne bolezni en dan pred iznajdbo inzulina? Koliko je inzulin naredil za nosečnice z nosečnostno sladkorno in koliko otrok je rojenih zdravih samo zaradi inzulina? Kdo ne pozna najmanj ene sosede ali prijateljice, ki jemlje ščitnične hormone? Hormoni torej zajemajo precejšen delež zdravil, ki jih ponuja sodobna medicina. HORMONI V GINEKOLOGIJI Kar oglašujemo kot naravne estrogene, so hormoni, pridobljeni na primer iz urina brejih kobil (hormonsko nadomestno zdravljenje v menopavzi) ali na primer iz rastlin (bioflavonidi iz soje). Za razliko od naravnih, so bioidentični hormoni pridelani sintetično, vendar pa so popolna replika človeškega hormona. RAVNO V TEM JE NJIHOVA PREDNOST. Ali je bolj naraven človeški hormon, ki smo ga v 21. stoletju pridobili s tehnološkim procesom, ali tisti, ki smo ga sicer pridobili iz urina breje kobile in prilagodili z bio-tehnološkimi procesi? Ker ne jem sena in ne bom rodila žrebička, mi je ljubša tehnologija, ki dela človeške hormone. Kljub temu, da smo vse pripadnice človeške vrste, pa smo si kljub temu med sabo različne v vsaki posamezni podrobnosti. Vsaka ima svoj prstni odtis in vsaka ima svojo hormonsko sestavo in delovanje. Terapija z bioidentičnimi hormoni je zasnovana individualno za vsakega posameznika. V terapijo je vključen uporabnik sam, zdravnik in farmacevt imata vlogo svetovalca in varuha terapije. Zdravnik kvalitativno in kvantitativno spremlja učinkovitost zdravljenja. Farmacevt skrbi za odmerjanje in način uporabe, ter jamči za kvaliteto zdravila. Možni so različni načini aplikacije bioidentičnih hormonov: v tabletah, tabletah za pod jezik, v obliki pršil, krem in gelov. Da bi se izognili prvemu prehodu hormonov skozi jetra, sama ne uporabljam in ne svetujem aplikacije hormonov preko prebavil. Jetra bodo zaznala povečano količino in bodo delovanje usmerila v to, da koncentracijo vseh hormonov v krvi zmanjšajo. Hormoni, ki jih pogoltnemo, bodo torej neučinkoviti, poleg tega lahko pride celo do zmanjšanja nivoja ostalih hormonov. Hormoni so zdravilo, katerega učinek je viden takoj. Zato so bolje sprejeti od npr. vitaminov ali antioksidantov, ki jih jemljemo leta in leta , učinka pa morda neposredno nikoli ne občutimo.
PROGESTERON Progesteron je trenutno eden bolj iskanih hormonov. Vse ženske smo že občutile neravnovesje, ki ga povzroča zmanjšan nivo progesterona v telesu. Boleče dojke v drugi polovici ciklusa, PMS (predmenstrualni sindrom), kopičenje kilogramov in vode pred menstruacijo, nespečnost, nora potreba po čokoladi pred menstruacijo, depresija ali tesnoba, čustvena nestabilnost. Čeprav večina od nas pozna učinke nihanja hormonov v ciklusu, so le ta včasih in za nekatere ženske neznosna. Lahko so simptomi tako hudi, da se ženske zatečejo po pomoč k zdravniku. Zdravniki predpisujemo protibolečinska, protivnetna zdravila, zdravila za anksioznost, depresijo, uspavala, diuretike in odvajala, zdravila za hujšanje in vitamine.
Farmacevtska industrija z ženskami te skupine zasluži precej denarja. Zakaj ne bi zamenjali uspaval, diuretikov, odvajal, anksiolitikov, analgetikov, antidepresivov, za eno samo mazilo s progesteronom? Bioidentičen progesteron bo hkrati ublažil vse simptome PMSja: otekanje, nespečnost, boleče dojke, čustveno nestabilnost, pridobivanje telesne teže. Progesteron, ki je enak ženskemu lastnemu hormonu deluje hitro in učinkovito. Terapija z njim je zasnovana individualno. Vsaki ženski je odmerjen po potrebi ali količini, ki ji ustreza. Naravni progesteron vse rodno obdobje ščiti žensko pred boleznijo. Od nas pa pa življenje in družba terjata, da moramo biti uspešne in zdrave tudi še dolgo po menopavzi. BIOIDENTIČNI PROGESTERON NI ENAK GESTAGENOM Bioidentični progesteron ima prednost pred gestageni ali progestageni, derivati progesterona. V vseh zdravilih, ki jih poznamo v ginekologiji, imamo namesto progesterona gestagene ali progestagene. Gestageni delujejo na enake receptorje kot progesteron, vendar nimajo enakega zaščitnega delovanja (zdravilnega), kot progesteron sam. Progesteron je hormon, ki pripravlja telo ženske na nosečnost. Ima izjemno vlogo v času, ko je ženska podvržena ogromnim telesnim spremembam in obremenitvam, mora pa biti najbolj zaščitena, če se želi človeška vrsta razmnoževati in obstati. Največje spremembe doživijo rodila, dojke, srce in žile. Vsi ostali organi nosijo manjše deleže ogroženosti. Celice, ki se živahneje delijo, so bolj podvržene mutacijam, s tem pa nastanku rakastih celic. Celice dojke in maternice se v nosečnosti živahno delijo. Dojke in maternica rastejo. Žilje in srce, katerega celice se ne morejo več deliti, se prilagodijo tako, da delujejo na zgornjem robu svoje zmogljivosti. Če je organ preobremenjen, bi bila lahko obraba prevelika. Da bi bilo od nosečnosti ogroženo telo maksimalno zaščiteno, skrbijo hormoni. Progesteron in estriol (E3 oblika estrogenov in ne E2, ki ga najdemo v nadomestni hormonski terapiji) sta varuha nosečnic. V nosečnosti je vznik raka na dojki ekstremno redek pojav in tudi srčni infarkt pri nosečnici je izjemna redkost. Progesteron ženske ima močno zaščitno vlogo za dojke, maternico in srce z žilami. Gestageni pa so, ravno nasprotno, odsvetovani pri vseh naštetih boleznih, bolezni srca in ožilja, karcinomu dojke in raku na rodilih. Progesteron žensko zaščiti pred boleznijo, gestageni jo celo ogrožajo. Ko govorimo o pravilnem delovanju hormonov, govorimo o ravnovesju med njimi, o skupnem delovanju. Vloga progesterona skozi menstrualni cikel ženske je uravnotežanje estrogenov. Simptomi se ne pojavijo samo zato, ker je z leti vedno manj progesterona, pač pa zato, ker progesterona ni dovolj, da bi uravnotežil nezmanjšan estrogen. Simptomi pomanjkanja progesterona niso nič drugega kot znaki presežka estrogenov.
Lajšanje simptomov in bolečin je zdravnikova največja vrednost. Predvsem pa zdravniki ne smemo povzročati škode. Cenim individualnost in verjamem, da se od narave lahko naučimo veliko o zdravilih. NEVARNOSTI Mnogi utegnejo zaradi enostavnosti in načina aplikacije (kreme, geli), napačno pomisliti, da bioidentični hormoni ne morejo povzročiti škode. V tem vidim veliko nevarnost terapije z bioidentičnimi hormoni. V prosti prodaji in v obliki kreme ne spominjajo na pravo zdravilo.
Hormoni so učinkovita zdravila, ki jih ne bi smeli jemati brez zdravnikove kontrole. Zloraba ali nepravilna raba zdravil spremeni zdravilo v strup. Če imamo srečo, se nam lahko zgodi samo to, da zdravilo ne bo učinkovalo. Kljub temu, da so nekatere kreme v prosti prodaji, vsebujejo hormone, hormoni pa so zdravilo. Sabina Senčar
DHEA ali dihidroepiandrosteron je hormon, ki ga proizvaja nadledvična žleza. Nadledvična žleza proizvaja tudi adrenalin in kortizol. DHEA je prekurzor testosterona, tako pri moških kot pri ženskah. Leta 1996, ko sem se jaz začela ukvarjati z anti-ageing (proti-staranju) terapijo, je bil to najpopularnejši hormon. Samostojno je obetal pomlajevanje. Za DHEA, kot tudi za vse znane hormone, je dokazano, da ima svoj vrh v telesu pri 25ih letih in nato postopno upada njegova koncentracija v krvi do menopavze. Po menopavzi je upad hormona dramatičen. DHEA se prosto prodaja v svetu kot dodatek prehrani, ne kot zdravilo. Zdravil naj bi vse, os stresa, utrujenosti, izčrpanosti in depresije. Kot prekurzor testosterona naj bi vračal libido. Objavljene so celo študije, ki dokazujejo njegovo vlogo pri zaščiti pred kardiovaskularnimi boleznimi in zaščitnika imunskega sistema. Sama sem zadržana do hormonov in ostalih zdravil, ki obljubljajo enostavno pomladitev. Predvsem pa je zravljenje z BH v iskanju ravnotežja med vsemi delujočimi hormoni v telesu. Veseli bi bili, če bi bil recept za izgubljeno ravnotežje hormonov v telesu samo v eni ali dveh tabletkah. Pa žal ni tako. Utrujenost, debelost, kardiovaskularne bolezni, slaba imunost in izgorenost so predvsem posledica dolgotrajne zlorabe našega organizma. Za ponovno harmonično delovanje pa potrebujemo več energije, kot jo skriva ena sama tabletka. DHEA ima sicer mesto v terapiji z BH in vendar ne bi precenila njegove moči. Lep pozdrav, Sabina Senčar
Pozdravljeni g. Safi! Me veseli, da ste načeli zelo perečo temo predmenstrualni sindrom (PMS) v perimenopavzi. Po 40. letu starosti ni več vsaka mesečna krvavitev menstruacija. Po definiciji je menstruacija tista krvavitev, ki sledi ovulaciji. Po 40. letu ne pride v vsakem mesečnem ciklu do ovulacije. V ciklusu, v katerem v jajčniku ni prišlo do sprostitve jajčeca (ovulacije), ne pride do tvorbe progesterona. Progesteron se sintetizira v rumenjakovem telescu, na mestu, kjer se je iz folikla sprostilo jajčece. Ker je torej ta ciklus brez progesterona, pride do estrogenske dominance. V perimenopavzi so PMS simptomi pogostejši, močnejši in zelo moteči: zadrževanje vode ali otekanje, boleče, vozličaste dojke, čustvena nestabilnost, nespečnost, nezmožnost koncentracije, bolečine v sklepih. Posledično sledi nespečnosti in izčrpanosti tudi somatska simptomatika, kot so motnje srčnega ritma in druge. Krvavitev, ki je zaključek ciklusa brez ovulacije je močnejša, daljša in včasih tako dramatična, da se konča na urgenci. Estrogena je še dovolj, da se sluznica v maternici zadebeli, progesterona pa ni, da bi uravnotežil rast sluznice. Zato so krvavitve obilne in se dolgo ne ustavijo. Med drugim je posledica lahko tudi slabokrvnost ali anemija.
Dodatek BH progesterona v perimenopavzalnih PMS dela čudeže. Obilne krvavitve že sedaj zdravimo z gestageni (Orgametril), progesteron pa je nativni hormon, kemično enak človeškemu. Zdraviti s hormonom, katerega pomanjakanje je vzrok za simptome, bi moralo biti zdravilo prve izbire. Z veseljem vas sprejmem v moji ambulanti. lep pozdrav, Sabina Senčar.
BIOIDENTIČNI HORMONI V medicini hormone uporabljamo že več desetletij. Hormonska kontracepcija nam je prinesla svobodo in nas ženske zarisala v zemljevid enakopravnih. Hormonska nadomestna terapija nam je olajšala simptome menopavze. Koliko bolnikov je umrlo zaradi sladkorne bolezni en dan pred iznajdbo inzulina? Koliko je inzulin naredil za nosečnice z nosečnostno sladkorno in koliko otrok je rojenih zdravih samo zaradi inzulina? Kdo ne pozna najmanj ene sosede ali prijateljice, ki jemlje ščitnične hormone? Hormoni torej zajemajo precejšen delež zdravil, ki jih ponuja sodobna medicina. HORMONI V GINEKOLOGIJI Kar oglašujemo kot naravne estrogene, so hormoni, pridobljeni na primer iz urina brejih kobil (hormonsko nadomestno zdravljenje v menopavzi) ali na primer iz rastlin (bioflavonidi iz soje). Za razliko od naravnih, so bioidentični hormoni pridelani sintetično, vendar pa so popolna replika človeškega hormona. RAVNO V TEM JE NJIHOVA PREDNOST. Ali je bolj naraven človeški hormon, ki smo ga v 21. stoletju pridobili s tehnološkim procesom, ali tisti, ki smo ga sicer pridobili iz urina breje kobile in prilagodili z bio-tehnološkimi procesi? Ker ne jem sena in ne bom rodila žrebička, mi je ljubša tehnologija, ki dela človeške hormone. Kljub temu, da smo vse pripadnice človeške vrste, pa smo si kljub temu med sabo različne v vsaki posamezni podrobnosti. Vsaka ima svoj prstni odtis in vsaka ima svojo hormonsko sestavo in delovanje. Terapija z bioidentičnimi hormoni je zasnovana individualno za vsakega posameznika. V terapijo je vključen uporabnik sam, zdravnik in farmacevt imata vlogo svetovalca in varuha terapije. Zdravnik kvalitativno in kvantitativno spremlja učinkovitost zdravljenja. Farmacevt skrbi za odmerjanje in način uporabe, ter jamči za kvaliteto zdravila. Možni so različni načini aplikacije bioidentičnih hormonov: v tabletah, tabletah za pod jezik, v obliki pršil, krem in gelov. Da bi se izognili prvemu prehodu hormonov skozi jetra, sama ne uporabljam in ne svetujem aplikacije hormonov preko prebavil. Jetra bodo zaznala povečano količino in bodo delovanje usmerila v to, da koncentracijo vseh hormonov v krvi zmanjšajo. Hormoni, ki jih pogoltnemo, bodo torej neučinkoviti, poleg tega lahko pride celo do zmanjšanja nivoja ostalih hormonov. Hormoni so zdravilo, katerega učinek je viden takoj. Zato so bolje sprejeti od npr. vitaminov ali antioksidantov, ki jih jemljemo leta in leta , učinka pa morda neposredno nikoli ne občutimo.
PROGESTERON Progesteron je trenutno eden bolj iskanih hormonov. Vse ženske smo že občutile neravnovesje, ki ga
povzroča zmanjšan nivo progesterona v telesu. Boleče dojke v drugi polovici ciklusa, PMS (predmenstrualni sindrom), kopičenje kilogramov in vode pred menstruacijo, nespečnost, nora potreba po čokoladi pred menstruacijo, depresija ali tesnoba, čustvena nestabilnost. Čeprav večina od nas pozna učinke nihanja hormonov v ciklusu, so le ta včasih in za nekatere ženske neznosna. Lahko so simptomi tako hudi, da se ženske zatečejo po pomoč k zdravniku. Zdravniki predpisujemo protibolečinska, protivnetna zdravila, zdravila za anksioznost, depresijo, uspavala, diuretike in odvajala, zdravila za hujšanje in vitamine. Farmacevtska industrija z ženskami te skupine zasluži precej denarja. Zakaj ne bi zamenjali uspaval, diuretikov, odvajal, anksiolitikov, analgetikov, antidepresivov, za eno samo mazilo s progesteronom? Bioidentičen progesteron bo hkrati ublažil vse simptome PMSja: otekanje, nespečnost, boleče dojke, čustveno nestabilnost, pridobivanje telesne teže. Progesteron, ki je enak ženskemu lastnemu hormonu deluje hitro in učinkovito. Terapija z njim je zasnovana individualno. Vsaki ženski je odmerjen po potrebi ali količini, ki ji ustreza. Naravni progesteron vse rodno obdobje ščiti žensko pred boleznijo. Od nas pa pa življenje in družba terjata, da moramo biti uspešne in zdrave tudi še dolgo po menopavzi. BIOIDENTIČNI PROGESTERON NI ENAK GESTAGENOM Bioidentični progesteron ima prednost pred gestageni ali progestageni, derivati progesterona. V vseh zdravilih, ki jih poznamo v ginekologiji, imamo namesto progesterona gestagene ali progestagene. Gestageni delujejo na enake receptorje kot progesteron, vendar nimajo enakega zaščitnega delovanja (zdravilnega), kot progesteron sam. Progesteron je hormon, ki pripravlja telo ženske na nosečnost. Ima izjemno vlogo v času, ko je ženska podvržena ogromnim telesnim spremembam in obremenitvam, mora pa biti najbolj zaščitena, če se želi človeška vrsta razmnoževati in obstati. Največje spremembe doživijo rodila, dojke, srce in žile. Vsi ostali organi nosijo manjše deleže ogroženosti. Celice, ki se živahneje delijo, so bolj podvržene mutacijam, s tem pa nastanku rakastih celic. Celice dojke in maternice se v nosečnosti živahno delijo. Dojke in maternica rastejo. Žilje in srce, katerega celice se ne morejo več deliti, se prilagodijo tako, da delujejo na zgornjem robu svoje zmogljivosti. Če je organ preobremenjen, bi bila lahko obraba prevelika. Da bi bilo od nosečnosti ogroženo telo maksimalno zaščiteno, skrbijo hormoni. Progesteron in estriol (E3 oblika estrogenov in ne E2, ki ga najdemo v nadomestni hormonski terapiji) sta varuha nosečnic. V nosečnosti je vznik raka na dojki ekstremno redek pojav in tudi srčni infarkt pri nosečnici je izjemna redkost. Progesteron ženske ima močno zaščitno vlogo za dojke, maternico in srce z žilami. Gestageni pa so, ravno nasprotno, odsvetovani pri vseh naštetih boleznih, bolezni srca in ožilja, karcinomu dojke in raku na rodilih. Progesteron žensko zaščiti pred boleznijo, gestageni jo celo ogrožajo. Ko govorimo o pravilnem delovanju hormonov, govorimo o ravnovesju med njimi, o skupnem delovanju. Vloga progesterona skozi menstrualni cikel ženske je uravnotežanje estrogenov. Simptomi se ne pojavijo samo zato, ker je z leti vedno manj progesterona, pač pa zato, ker progesterona ni dovolj, da bi uravnotežil nezmanjšan estrogen. Simptomi pomanjkanja progesterona niso nič drugega kot znaki presežka estrogenov.
Lajšanje simptomov in bolečin je zdravnikova največja vrednost. Predvsem pa zdravniki ne smemo povzročati škode. Cenim individualnost in verjamem, da se od narave lahko naučimo veliko o zdravilih.
NEVARNOSTI Mnogi utegnejo zaradi enostavnosti in načina aplikacije (kreme, geli), napačno pomisliti, da bioidentični hormoni ne morejo povzročiti škode. V tem vidim veliko nevarnost terapije z bioidentičnimi hormoni. V prosti prodaji in v obliki kreme ne spominjajo na pravo zdravilo. Hormoni so učinkovita zdravila, ki jih ne bi smeli jemati brez zdravnikove kontrole. Zloraba ali nepravilna raba zdravil spremeni zdravilo v strup. Če imamo srečo, se nam lahko zgodi samo to, da zdravilo ne bo učinkovalo. Kljub temu, da so nekatere kreme v prosti prodaji, vsebujejo hormone, hormoni pa so zdravilo.
MELATONIN 06.01.12 22:18
Moderato r
Staranje in možgani Staranje prizadene vse organe v našem telesu. Ritem hormonov se prične rušiti, imunski sistem slabi, začnejo se degenerativni procesi vseh organskih sistemov. Tudi v možganih se kažejo procesi staranja. Poruši se arhitektonika spanja, spomin postaja manj zanesljiv, vse težje je učenje novih podatkov, misli se zdijo manj okretne. Končna posledica staranja možganov je globalni upad kognitivnih funkcij, kar strokovno poimenujemo demenca. Če bi znali v celoti preprečiti staranje možganov, bi bila to pot v nesmrtnost. Tako kompleksna rešitev je zaenkrat še znanstvena fantastika. Živčevje je zelo specializirano tkivo, ki je v evolucijskem razvoju postalo življensko odvisno od pravilnega delovanja vseh drugih organov v telesu. Energijo za delovanje mu priskrbijo in prilagodijo zdrava prebavila. Dihala nepretrgoma oskrbujejo kri z zadostnimi količinami kisika, zdrava kri pa prenaša hranila ter kisik v možgane in odpadne produkte iz njih. Tudi bolezen srca (črpalke) in žil (cevi) lahko ogrozi preskrbo možganov. Nepravilno delovanje katerega koli organa v telesu se odraža v bolezni vseh ostalih. Tudi možganov. Lahko pa je primarna poškodba vendarle nastala v možganskih celicah in se le-ta odraža tudi drugje v telesu. Le skladna obravnava vseh organov v celoti lahko da želene rezultate. Melatonin - pomemben antioksidant v možganih Izmed vseh znanih antioksidantov je za možgane neposredno najpomembnejši melatonin. Melatonin je hormon, ki ga sintetizira žleza češarika v možganih. Kontrolira dnevni ritem drugih hormonov, spanje, imunski sistem in miselne (kognitivne) funkcije možganov. Količina hormona, ki ga uspe sintetizirati češarika, po 25. letu začne upadati. Po 80. letu starosti ga ne izdeluje več. Melatonin nima samo hormonske funkcije, ampak je tudi pomemben antioksidant. Ker je topen tako v maščobah kot v vodi, lahko prehaja skozi celične membrane in vstopa v celične organele (mitohondrije). Kot antioksidant je tako lahko prisoten povsod v možganih. Je edini antioksidant, ki vstopa v mitohondrije, kjer se odvija celično dihanje. Tam nevtralizira proste radikale takoj ob njihovem nastanku. Melatonin nevtralizira najbolj reaktivne hidroksilne in peroksidne radikale. Je boljši antioksidant od glutationa. V medicini se melatonin uporablja kot zdravilo za nespečnost ali zdravljenje porušene arhitektonike spanja. Ima veliko prednosti pred vsemi ostalimi uspavali (to so večinoma uspavala skupine benzodiazepinov). Melatonin, ki je naravna sestavina, omogoča zdravo arhitektoniko spanja (menjavanje REM in NEREM faz spanja) in jo celo na novo vzpostavlja. Ne povzroča odvisnosti in ni toksičen v predpisani dozi. Edina slabost je cena, saj morajo pacienti v celoti plačati stroške
zdravljenja. Melatonin že dalj časa uporabljajo pri nespečnosti zaradi časovnih sprememb pri daljših letalskih poletih. Ena od funkcij melatonina je tudi varovanje DNA (genetski zapis celice) pred oksidacijskimi poškodbami. Kumulativne poškodbe DNA so glavna posledica staranja celic zaradi prostih radikalov. Ko je DNA že dovolj okvarjena, ne more proizvajati proteinov (npr. nevrotransmiterjev v možganih) in njena funkcija je trajno okvarjena. Melatonin lahko prepreči veliko takšnih poškodb. Melatonin lahko dobimo tudi s hrano. Prisoten je v vseh organizmih prehrambene verige: od primitivnih enoceličarjev do rastlin in mesa sesalcev. To pomeni, da je bil melatonin prisoten v hrani skozi celotno evolucijo, več sto miljonov let. V rjavem rižu, ovsenih kosmičih in koruzi ga je do 0.5 mg na kilogram. Pol toliko ga je tudi v paradižniku in bananah. Melatonin je prisoten v naši prehrani že od začetka človeštva, zato se je v našem telesu sčasoma razvil tak encimski sistem, ki zna molekulo melatonina uporabiti za več nalog, vključno z lovljenjem prostih radikalov. Ko telo raste, samo izdeluje melatonin iz aminokisline l-triptofana. Po 20. letu se proizvodnja upočasni, po 50. letu pa telo izdela le še eno tretjino količine melatonina iz mladosti. Zato ga tudi imenujemo hormon mladosti. Če nam uspe vzdrževati nivo melatonina v možganih v koncentracijah kot so pri 25letnikih, smo že korak bližje večni mladosti. Zakaj večini od nas ne uspe nadomestiti zadostnih količin melatonina s hrano? Žal danes hrana ni več tako bogata z melatoninom kot pred stoletji: v rastlinah vzgojenih za večjo produkcijo ni več dovolj melatonina, hrano uživamo že predelano, kar jo še dodatno osiromaši, jedilniki so slabo sestavljeni, manjši kalorični vnos pomeni manjšo količino zaužite hrane; manj je mikroelementov, obstoj kroničnih bolezni zmanjšuje izrabo hrane, sočasna uporaba zdravil vpliva na absorbcijo melatonina ali pa zviša njegovo porabo. Melatonin je netoksičen v koncentracijah do 3mg. Do 30. leta starosti je priporočena doza 1mg, kasneje pa 3mg dnevno. Za večje doze žal še ni objavljenih uradnih rezultatov, najverjetneje pa je v fizioloških dozah od 1-3mg najučinkovitejši antioksidant. Znanstveniki s primerno uporabo melatonina obljubljajo podaljšanje dobe zdravega delovanja možganov do 20 let.