Drevo življenja

AUTANA, DREVO VSEH PLODOV

Na začetku časa, ko je svet šele nastajal, je bog Vahari izvedel, da v pragozdu raste veliko drevo. Kuavei – tako se je namreč drevo imenovalo – se je šibil pod sadeži vseh mogočih barv in vonjev. V njem so gnezdile najbolj nenavadne ptice, kar si jih je mogoče zamisliti.

To je bilo drevo vseh plodov. V njihovih semenih so bili zametki vseh rastlin, ki so komaj čakale, da vzklijejo in se razbohotijo po vsej Zemlji.

Kuavei je bilo edino drevo, ki je segalo do neba. Raslo je globoko v gozdu, obdanem z gorami, v katerih izvirajo mogočne reke, ki še danes oplajajo amazonsko ozemlje.

Ali je bilo to res? Vahari se je hotel prepričati na lastne oči. Ko se je znašel pred mogočnim drevesom, polnim zrelih in dišečih sadežev, ki bi zlahka nasitili vse lačne ljudi, se je odločil, da bo drevo posekal. Sadeži so rasli previsoko, da bi si jih ljudje lahko natrgali sami. Resda so bili drevesu v okras, haska pa od njih ni bilo nobenega.

Vahari je vedel: če bo ljudem ponudil zrele sadeže, bodo pojedli dišeče meso, semena pa bodo izpljunili. Iz njih bodo zrasla nova drevesa, ki bodo Zemlji in ljudem koristila.

Toda sam orjaškega drevesa ni mogel podreti. Na pomoč je poklical dvojčka Vaikuni in Redia, prednika strele in groma. Z združenimi močmi so naskočili orjaka, vendar mu tudi tokrat niso bili kos. Kuavei se ni hotel vdati. Lotili so se ga na napačnem koncu, in sicer pri dnu, kjer je bilo drevo najmočnejše. Čez čas je Vahari predlagal, da bi ga posekali tik pod krošnjo, kjer je bilo deblo tanjše. Tako se je tudi zgodilo.

Kuavei se je pod udarci končno zgrudil in svet je do zadnjega kotička preplavilo ihtenje, tako silno in slovesno, da se je stresla vsa Zemlja. Drevesni štor se je spremenil v veličastno planoto, ki so si jo bogovi izbrali za svoje bivališče. Planoti so nadeli ime Autana, drevo življenja.

Semena Kuaveievih sadežev so oceani in reke odnesli do roba sveta. Veter in ptice so jih raztrosili po vsej zemeljski obli. Ampak čudežev še ni bilo konec. Svetloba, ki se je razlivala po gozdu, je obarvala liste na drevesih v zelene, nebo pa v modrikaste in rožnate odtenke. Na Zemlji so kot za stavo poganjala drevesa in rože vseh mogočih barv in oblik. Ljudje in živali so se veselili življenja, hrane je bilo v izobilju.

Vahari je ljudem prinesel blaginjo in jim položil na srce, naj si med sabo pomagajo. Ljudje potrebujemo drug drugega, samo skupaj lahko premagujemo ovire.

Vseh skrivnosti pa nam Vahari vendarle ni razkril. Živa bitja predstavljajo levo, znano stran Autane. Na senčni desni pa stoji svetišče nerojenih bitij. Kdor si upa stopiti vanj, se preda neznanim in nevidnim silam stvarstva.

venezuelska ljudska pravljica