8
Dom v številkah
Res je, da vedno ne obožujemo številk ...
Včasih se jih celo izogibamo, sploh ko želimo zakriti svoja leta ...
bilten zavoda marianum in salezijanskega poslanstva v veržeju 2024
9- 11
Blagoslov v nesreči
Na Jožefovo je Marijanišče utrpelo nemalo škode zaradi nesreče s požarom na kotlovnici in gospodarskem poslopju.
15
V salezijanski skupnosti se je v letu 2024 zgodilo kar nekaj personalnih sprememb.
Preizkušnja in moč
Vsaka preizkušnja človeka lahko utrdi, mu daje novih moči in odpira bolj jasen pogled naprej. V rokah imate novo številko biltena DOM 112. V biltenu je povzetek in kratek pregled delovanja Zavoda Marianum v preteklem letu. Leto 2024 je bilo zaznamovano s številko 112. Številka 112 je tudi klicna številka, ki nas največkrat poveže z intervencijo, oziroma z gasilci. V preteklem letu sta nam bila blizu dva pregovora, ki ju dobro poznamo: Nesreča nikoli ne počiva in Težko je človeku v nesreči biti sam V mesecu marcu 2024 smo se soočili s požarom v kotlovnici in servisnem objektu.
To je razlog, da želimo letos postaviti v ospredje prav pomoč gasilcev. Vsa tri gasilska društva naše občine Veržej so nam prihitela na pomoč. Sredi noči je bila intervencija sorazmerno zahtevna. Požar je potekal na energetskem objektu, ki je namenjen oskrbi s toploto za celotno hišo, zraven pa so še drugi pomožni prostori. Požar so gasilci najprej omejili, da se ni razširil na sosednje objekte in ga za tem tudi uspešno pogasili. Nadaljevali smo s čiščenjem požarišča, odstranjevanjem ožganega lesa in porušenega materiala. Pri sanaciji nam je pomagalo veliko prostovoljcev, gasilcev, podjetij, obrtnikov, društev, kmetov in po-
sameznikov. Tudi salezijanci smo se vključili v čiščenje in pospravljanje. Nekateri pa ste nam pomagali tudi z darovi. Ne smem pozabiti na mlade, ki so bili zelo zavzeti pri pospravljanju in čiščenju. Takoj za tem smo lahko začeli z obnovitvenimi deli na samem objektu. Namestili smo novo ostrešje, uredili servisne prostore, zalogovnik za sekance in namestili opremo nove kotlovnice. V mesecu septembru smo tako zaključili z obnovitvenimi deli in predali objekt svojemu namenu. Življenje v ustanovi se zaradi tega ni ustavilo in smo lahko nadaljevali s programi. Potrebne pa so bile določene prilagoditve danim oko-
liščinam, a smo nadaljevali z delom in tako izpeljali vse začrtane cilje. Z dobrim medsebojnim sodelovanjem v kolektivu in salezijanski skupnosti smo lahko izvedli programe Penziona Mavrica, Centra DUO in Marijanišča. Vsak se je potrudil po svojih močeh, da naši gostje in obiskovalci, razen z nekaterimi omejitvami, niso čutili večjih posledic zaradi nesreče. Kot vsako leto, so bile v ospredju družine, zakonske skupine, mladina in šole. Poleg tega so potekala še druge dejavnosti, kot so srečanja za birmance, prvoobhajance in za skupine, ki si želijo duhovne poglobitve. Vsako leto se
radi vračajo tudi upokojenci, invalidi in druge zaključene skupine. Ne smemo pozabiti na veliko individualnih gostov, ki želijo nekaj odmika in oddiha. Vsako leto tako poskušamo postaviti v ospredje kakšen dogodek ali določeno skupino. V letu 2024 so to gasilci in gasilska društva, ki so sodelovala pri gašenju požara. S tem jim želimo pokazati hvaležnost in našo pozornost. Veseli smo, da naš Zavod Marianum še služi svojemu namenu in tako tudi salezijanci odgovarjamo na izzive časa, v katerem živimo. Blaž Cuderman, direktor
Lepo urejene sobe.
•••
Izjemna hrana, občutek domačnosti, lepa kapela.
•••
Prijazno osebje, ugodne cene v kavarnici pri Štrku ...
•••
Zelo prijazni ljudje in dobra hrana.
•••
Pohvala vsemu osebju.
•••
Super mirna okolica.
•••
Urejeno, odlična hrana, odlično osebje, čisti prostori, lepa ustanova, vse top 10/10.
•••
Osebje tukaj je res prijazno in pripravljeno pomagati.
Hrana je odlična, všeč mi je, da imajo tudi vegeterijanski menu, in da si hrano lahko sam postrežeš po želji. Na voljo so nam bili tudi športni rekviziti, dvorane za naša predavanja so bile velike, stoli v njih pa zelo udobni.
Vzdušje je bilo prijetno, domače in ne hrupno. Hiške so bile lepo urejene.
•••
Zelo prijazno osebje, ki si zasluži najboljše pohvale. Res se zahvaljujem za vse.
•••
Vsi so bili zelo prijazni in gostoljubni, vse je bilo čisto in mirno.
•••
Izjemno doživetje, čudovit kraj in prijazni ljudje.
Odzivov gostov in obiskovalcev smo vedno veseli. Mnogi to povedo neposredno, drugi zapišejo v knjigo, spet drugi na aplikacijo. Trudimo se upoštevati želje, opombe, kritike, da bi se pri nas počutili dobro, boljše, najboljše ...
Usposabljanje salezijanskih animatorjev, 5.—7. 1. 2024.
Lepo je res na deželi. Srečanje kmetovalcev in delavcev v kmetijski panogi, 5.—8. 2. 2024
Tukaj se vedno dobro počutimo, se umirimo. Lepo je tudi vedno znova videti znane obraze. Tokrat pa smo bili še posebej navdušeni nad gospo Urško, pri kateri smo imeli lončarske delavnice v Centru DUO. Krasno zna delati z otroki, pa tudi midva z možem sva prišla na svoj račun in odkrivala lepote lončarjenja.
Iskrena hvala za odprtost srca, srčnost, prijaznost, ažurnost, prilagodljivost … Dneve v Prlekiji ste nam naredili nepozabne.
•••
Hvala vam za lepo počutje, duhovno vodenje Petra Pučnika in odlično hrano.
Starejša zakonska skupina Rakovnik, 28. 2.—1. 3. 2024
Duhovne vaje salezijancev, 3.—8. 3. 2024
Duhovne vaje ministrantov iz Lendave, 28. 2.—1. 3. 2024
Plenum škofijske karitas Murska Sobota, 9. 3. 2024
Gostoljubnost in odprtost z občutkom domačnosti so atributi hiše, ki jih noben hotel ne zmore nuditi. In čas, ki ga nam posvetite pa še duhovno smo oskrbljeni. Nenazadnje tudi vedno odlična domača hrana. Res se z veseljem vračamo.
Veseli smo, da Veržej in Marijanišče vsako poletje kar tri tedne gostita člane Družine in Življenja, društva, ki se zavzema za gradnjo odnosov, za katere je vredno živeti in jih prenašati naprej. Tu si naberemo novih moči, da v vsakdanjem življenju to poslanstvo tudi zares udejanjamo.
Najbolj pa naše misli strne naslednji zapis:
Kot aktivna DiŽ-evca se z največjim veseljem redno udeležujeva seminarjev in v tej družbi se vedno počutiva več kot odlično. Iskreno, ne poznava družine, ki bi se iz Veržeja vrnila razočarana. Ne vem, če sem že od katere slišala, da se v Veržej ne vrne več. Sedaj, ko je Veržej že dolgo za nami, je jasno: O Veržeju ne moreš pisati, Veržej moraš doživeti. V Veržej prideš kot tujec in odideš kot prijatelj. V Veržej prineseš svoje veselje in svoje skrbi in ko odideš, je prvo dejansko podvojeno in drugo razpolovljeno. V Veržeju se napolni in spočije še tako podhranjena duša, okrepi še tako majav duh in odpočije še tako utrujeno telo. Veržej je skupek popolnih gostiteljev in vrhunske organizacije in znotraj obojega si povsem sproščen.
V Veržeju sva midva cenila predvsem popolno razmerje med časom za duhovno rast, časom za naju ter časom za družino in druženjem z ostalimi. Nabralo se je spoznanj, dogodivščin, zabavnih anekdot in objemov za polno leto obujanja spominov! Pa naj se sliši še tako zlajnano, bom zapisala: Ob slovesu je srce pokalo od hvaležnosti! S toplino, s kakršno smo zapustili Veržej, se še vedno grejemo. In verjamemo, da se bomo še dolgo. Da o vsem sladoledu in kopanju v Banovcih sploh ne začnem, ker se nam še zdaj oči kar svetijo! Eden naših fantov dodaja: »Mami, pa ne pozabi napisat’, da je bila hrana oooodlična!«
Če torej Veržeja še niste doživeli – spodbujam, vreden je kakršne koli oblike odpovedi.
Mojca
Zakonci in pari, ki se zbiramo v okviru Družine in Življenja se zavedamo, da je naša težnja k »več« odmev hrepenenja po brezpogojni ljubljenosti, ki ga je v našo bit postavil Stvarnik ... Družina in življenje, Temelji
Inšpektorialni zbor SDB, 1.—6. 4. 2024
RadŽivim senjorji, 10.—14. 3. 2024
Duhovne vaje za birmance, 28. 2.—1. 3. 2024
Srečanje upokojencev Veržej, 27. 3. 2024
Oratorij za družine, 29. 6.—5. 7. 2024
Skupina Ilco, 26.—31. 5. 2024 Šola zdravja, 15.—19. 4. 2024
Družine z Vrhnike, 24.—26. 3. 2024
Družine Šmartno pri Litiji, 8.—10. 3. 2024
Kot vsako leto nas je tudi to poletje pot, zdaj že desetič, popeljala v Veržej. V vasici sredi polj smo plesalci znova preživeli nepozaben teden, obarvan s tistim, kar nas v življenju navdihuje, sprošča in napolni – argentinskim tangom. Plesali, učili in družili smo se od jutra do pozne noči, delili misli, smeh, objeme in tisto spoštljivo prisotnost s sočlovekom, ki za nas predstavlja bistvo argentinskega tanga. Naš tango potop pa nikoli ne bi bil tako popoln in brezskrben, če nas ne bi gostili v Zavodu Marianum Veržej, kjer tako dobro poznajo naše želje, da se te izpolnijo, še preden jih izrečemo. Plesalci od blizu in daleč – tokrat iz Nemčije, Avstrije, Velike Britanije, Švedske, Irske, Italije, Francije – se leto za letom ne vračajo le zaradi tanga, temveč zaradi neizmerne gostoljubnosti, izvrstne domače hrane, brezskrbnosti bivanja in možnosti popolnega odklopa ter zlasti zaradi neusahljive prijaznosti in srčnosti gostiteljev. Tudi tokrat se je znova potrdilo prepričanje, ki že nekaj let kroži med evropskimi tango plesalci, da je Veržej tisti čudežni kotiček pod soncem, kjer tudi nemogoče postane mogoče. Kako le ne bi, ko pa srca rastejo celo po cesti! Alja
Geštalt duhovne vaje za družine, 18.—21. 7. 2024
Družine z Iga, 27.—29. 9. 2024
Pevski zbor LAZ, 27.—29. 9. 2024
Emanuel I., 5.—10. 7. 2024
Družine sv. Janez Bosko Maribor, 4.—6.10. 2024
Liebe Mitarbeiter!
Ich war schon oft in Veržej zum Tangowochenende von Alja und Sašo zu Gast im Marianum.
Dieses Jahr zum ersten Mal auch zu den Tangoholidays von Montag bis Freitag. Meine Unterkunft habe ich selbst mitgebracht- einen kleinen Wohnwagen, der einen sehr schönen Stellplatz gegenüber vom Gebäude fand. Sanitäre Anlagen waren tiptop!
Und die mitgebuchte Halbpension war wunderbar abwechslungsreich!
Was aber immer wieder besonders zu erwähnen ist die herausragende Freundlichkeit und Hilfsbereitschaft der Mitarbeiterinnen und Mitarbeiter des Marianums! Danke dass ihr jedes Problem löst.
Vielen Dank für die tolle Gastfreundschaft die immer spürbar ist. Barbara •••
Freundlich mit Hilfsbereitschaft wurde ich am Sonntag im Haus empfangen. Der Koch freute sich sein Deutsch zu besten zu geben. Als Camper wurde mir ein schöner Stellplatz zwischen den Apfelbäumen zugewiesen in ein Eingefriedetes und sauberes Areal. Auch das Sanitäshaus war im besten Zustand. Am nächsten Tag erhielten wir hervorragenden Unterricht von Alja und Sašo. Bildhaft und klar, humorvoll aber Streng war der Unterricht.
Und die Betreuung war überaus individuell. Mit den eigenen Namen handbeschriftete Gläser erleichterten das immerwiederkehrende zapfen an der Wasserspende, deren Flasche immer regelmäßig ausgetauscht wurde.
Tango: ein Tanz, wo zwei Menschen sich in enger Umarmung begegnen. Die Gruppe —achtsam und zugewandt. Die Betreuung des Hauses war stets sorgfältig. Für mich ein sehr schönes Erlebnis in einer entspannten Atmosphäre. Allen Beteiligten ein herzliches Dankeschön! Ich komme gerne wieder. Arthur
•••
Walking along a corridor at Zavod Marianum, we heard laughter that made us nostalgic for our native land. We said, “I thought we were the only Irish people here!” (We were.) This joyful Slovenian laughter is not the only thing that makes us feel so much at home here. Another dancer, who was visiting for the first time, told me they also felt a unique sense of freedom and belonging in Veržej. Why is this place and this Tango event so special for me? Because I recognise the loving and prayerful nature of the community, which is called to serve God in this place, working together to offer generous hospitality to guests such as our group of Tango dancers. They create a safe and open environment where I can meet people from many different countries, find the courage to try new things and enjoy space to listen and learn – not just about Tango, but about life. Gina
•••
Mi è molto piaciuto soggiornare presso lo Zavod Marianum, è molto ben organizzato, ben tenuto, il personale è gentilissimo, è l’atmosfera molto amichevole e rilassata. Marco
Družine s Trstenika, Gorič in okolice, 25.—27. 10. 2024
Učitelji in vzgojitelji Škofijske klasične gimnazije in Jegličevega
Animatorji Videm Dobrepolje, 31. 10.—3. 11. 2024
Družine Ljubljana Črnuče, 13.—15. 12. 2024
Seminar Družina in Življenje, 29. 11.—1. 12. 2024
Skupina Ženska na polno, 11.—13. 10. 2024
Voditelji Šole zdravja, 23.—24. 10. 2024
Europa Donna, 22.—24. 11. 2024
»Prosim«, »Hvala« in »Oprosti« so kot ključ, s katerim odpiramo vrata do sreče in miru v družini.
Papež Frančišek
Res je, da vedno ne obožujemo številk … Včasih se jih celo izogibamo, sploh ko želimo zakriti svoja leta ali ko si želimo manjših položnic in cenejše nakupe v trgovini, prav tako si želimo, da bi bilo število težav in bolezni čim manjše. Po drugi strani pa nam imajo tudi številke marsikaj za povedati.
Naše številke v Marijanišču spregovorijo tudi o različnosti, o skupinah, o odprtosti za vsakogar in tudi o tem, kako je naša hiša prijazna praktično vsem generacijam.
Če bi se poigrali z besedo »D—O—M«, bi lahko rekli, da je pri nas D-ružinsko, O-dprto in seveda
M-edgeneracijsko
Nekatere številke smo uspeli urediti, razvrstiti in prikazati, ponekod seveda v približkih.
Sodelavci Zavoda Marianum Veržej smo veseli številk, še bolj pa ljudi, ki nas obiščete ter se vračate k nam.
Koliko dni je pri nas bivala kakšna skupina?
Različne družine in zakonske skupine
Družina in Življenje
Različne skupine
Mladi in otroci
V letu 2024 je Marijanišče utrpelo nemalo škode zaradi nesreče s požarom na kotlovnici in gospodarskem poslopju. Ker smo neizmerno hvaležni vsem gasilcem, ki so pomagali gasiti, in ker letošnji DOM nosi številko 112, je prav, da dobijo v našem glasilu mesto tudi ti, brez katerih bi marsikatera nesreča poleg številnih posledic še bolj prizadela občane, njihovo lastnino in splošno zadovoljstvo sobivanja v občini Veržej.
Ni lahko zatisniti oči, saj se skozi špranje okenske rolete še vedno prikazujejo ognjeni zublji, ki so zgodaj zjutraj na Jožefovo 2024 zajeli pomožni večnamenski objekt Zavoda Marianum Veržej prav nasproti moje sobe. Zbudili so me vpitje ter kriki, in ko sem pokukal skozi omenjene špranje, sem sicer dojel, da so gasilci že na delu, a vendar odrevenel ... Kaj storiti?
Zbudil sem sobrata Blaža, ga počakal in za njim s strahom odšel na prizorišče. Ko razmišljam, smo pravzaprav blagoslovljeni, da imamo kljub samim institucijam, ki imajo naslov na Puščenjakovi ulici v Veržeju, dobre sosede in prijatelje. Monika Vogrinec in Metka Muršič, zaposleni v veržejski enoti Doma Lukavci, sta tisto noč »kljub kurji polti in žalosti ob gledanju hitre širitve požara« takoj poklicali gasilce in s tem preprečili najhujše. Neskončno hvala, gospe Metka in Monika.
Gasilci PGD Veržej so se takoj odzvali in prišli na prizorišče. Po ocenitvi velikosti požara so na pomoč poklicali še gasilce PGD Banovci in PGD Bunčani. Vodja intervencije, obenem tudi vodja gasilske enote PGD Veržej in občinski poveljnik za vsa tri društva,
David Flinčec, je s pomočjo vodij gasilske enote PGD Banovci Denisom Trstenjakom in vodjem gasilske enote PGD Bunčani Dominikom Štraklom ter vso združeno ekipo gasilcev hladnokrvno, strokovno in uspešno obvladal celonočno gašenje, ki se je končalo v poznih dopoldanskih urah. Spoštovani gasilci, če kdo, potem je vsak izmed vas človek z veliko začetnico. Hvala vsakemu posebej. Naj na tem mestu izpostavim nekdanjega zaposlenega v Zavodu Marianum Veržej, Andreja Kotarščaka, člana PGD Veržej, ki je poznal objekt in prostore ter pripomogel, da smo rešili kolesa iz kolesarnice, delovne stroje in orodje iz delavnice ter odstranil vse vnetljive in nevarne predmete iz objekta. Andrej, najiskrenejša hvala. Požar je zanetila človeška roka. Kdo je kriv? Kot salezijanec ne morem kriviti mladih, sploh ker tega niso naredili namerno. Z Vzgojnim zavodom Veržej, del vzgojno-izobraževalne ustanove v Veržeju, ki jo tvorijo še osnovna šola in vrtec, kjer se pod vodstvom ravnateljice Marije Ferenc trudijo, da bi otrokom in mladim privzgojili občečloveške vrednote in jih pripravili na življenje, sodeluje tudi naša salezijanska ustanova. Zato ta žalostni do-
godek ne sme biti in ni povod za razdor, temveč zaveza, da se bomo skupaj še bolj zavzeto zavzemali za mlade, posebej uboge in odtujene, vsak na svoj način. Kot je dejal direktor Zavoda Marianum Veržej, salezijanec Blaž Cuderman, »je uničeno energetsko srce ustanove«, a vendar gremo naprej, saj verjamemo, da sta nas najhujšega obvarovala Marija Pomočnica in sveti Jožef.
Po točno štirih mesecih, 19. julija, je bil objekt ponovno pokrit z novim ostrešjem in kritino. Po solidarnostni pomoči mladih in starejših domačinov in okoličanov, ki so očistili pogorišče, so delavci Strehe Lupša postavili novo ostrešje in ga pokrili s kritino Wienerberger Slovenija. Mnogi dobrotniki ste pomagali na različne načine. Hvala vsem in vsakemu posebej. Marko Suhoveršnik
V noči na 19. marec 2024 je zagorel pomožni objekt Zavoda Marianum Veržej, po štirih mesecih pa ga je okrasila nova streha. Mnogi gostje, znanci, obiskovalci in domačini ste pripomogli k temu s svojim solidarnostnim delom, molitvijo in darovi. Hvala vsakemu posebej.
Prostovoljno gasilsko društvo Veržej je društvo s 140-letno tradicijo. Začetki društva segajo pred leto 1880, ko se je ustanovila tako imenovana »požarna obramba«, ki je imela enake cilje kot današnja društva – varovati nas pred naravnimi nesrečami. Leta 1880 pa so se veljaki Veržeja odločili, da ustanovijo gasilsko društvo. 12 let pozneje so na občnem zboru izvolili slovensko vodstvo ter uvedli slovenski jezik za poveljevanje in se tako uprli nemške-
Prostovoljno gasilsko društvo Banovci je teritorialno prostovoljno gasilsko društvo I. kategorije, ki deluje na območju vasi Banovci in občine Veržej. Ustanovilo se je že davnega leta 1900. V začetku je bilo združeno s sosednjim društvom iz Grlave. Deluje v okviru občinskega poveljstva občine Veržej in je član gasilske zveze Ljutomer. Društvo trenutno razpolaga z gasilsko avtocisterno znamke MAN
V letošnjem letu so PGD Bunčani obhajali 120-letnico delovanja. Okrog leta 1920 je bilo zgrajeno prvo orodišče. Izgradnja gasilskega doma se je začela leta 1953. Leta 1968 je bil zgrajen prizidek in gasilci so kupili traktorsko cisterno. Leta 1976 so dobili
Prostovoljni gasilec v okviru svojih nalog in pristojnosti opravlja javno gasilsko službo prostovoljno in je, kadar je to potrebno, na voljo ljudem, ki so potrebni pomoči.
Kodeks etike slovenskega prostovoljnega gasilstva, 2
mu vplivu na ljudi. Istega leta se je društvo opremilo s transportno vodno črpalko in tlačilno brizgalno. Na žalost je prva svetovna vojna nekoliko ohromila delovanje društva zaradi vpoklica večine članov društva. Po osvoboditvi pa se je gasilstvu nudila možnost razvijanja na prostovoljni osnovi. Že leta 1937 je društvo z lastnimi sredstvi kupilo starejšo, a že eno prvih avto motornih brizgaln. Po drugi svetovni vojni se je društvo takoj ponovno organiziralo
in nadaljevalo s svojim delom. Leta 1948 je gasilstvo dobilo pravo obliko množične organizacije in postalo tudi najštevilčnejša organizacija. Leta 1955 je društvo prevzelo prvi gasilski prapor. 4. avgusta 1963 so bili novozgrajeni prostori tudi uradno predani svojemu namenu. Predsednik Mihael Kolbl; glavni poveljnik David Flinčec. Štejejo prek 100 članov, od tega čez 20 operativnih gasilcev.
z 7200 litri požarne vode, z vozilom za prevoz moštva znamke Mercedes in gasilskim priklopnikom za prevoz prenosne motorne brizgalne.
V letu 2021 je društvo zaključilo tudi z obnovo podobe gasilskega doma z ureditvijo fasade in montažo novih vrat. Društvo je leta 2003 podpisalo tudi listino o pobratenju z gasilci iz Oplotnice, s katerimi še danes zelo dobro sodelujejo.
Predsednik društva PGD Banovci je Janez Skuhala, poveljnik in gasilski častnik Denis Trstenjak. V društvu je več kot 150 članov, tako aktivnih kot podpornih. Od tega jih je 35 pionirjev in mladincev, 8 jih je gasilcev pripravnikov, 15 pa jih je operativnih članov.
prvo motorno brizgalno, leta 1990 so razvili prvi prapor, med letoma 1992–1993 pa je sledil preskok v opremljenosti društva. Kupili so prvo orodno vozilo ter motorno brizgalno. Leta 2002 so od PGD Vrh nad Laškim prejeli avtocisterno in zamenjali
orodno vozilo. Pred dvajsetimi leti je bil namenu predan prenovljen gasilski dom in prenovljena garaža, ob stečaju Pomurke so odkupili gasilsko vozilo in dve motorni brizgalni. Leta 2006 so pred gasilski dom postavili nadstrešek, 2012 prevzeli nov
prapor, 2014 pa prevzeli novo vozilo. Pred dvema letoma so uredili še akustiko v večnamenski dvorani doma. Operiramo z dvema voziloma: manjše vozilo (VW Crafter) z vodo GVV-1 in vozilo za prevoz moštva (Peugeot Boxer) GVM-1. Predsednik Alojz
Pihler; podpredsednik Slavko Petovar, poveljnik David Štrakl, podpoveljnik Boštjan Pihler. Štejejo okli 90 članov, od tega 21 operativnih gasilcev.
ISKRENA VELIKA
ZAHVALA VSEM
DONATORJI, ki ste pomagali pri obnovi in odpravi škode, nastale zaradi požara: Wienerberger, Salezijanski inšpektorat in salezijanske skupnosti, posamezni neimenovani dobrotniki, gostje, prijatelji naše ustanove.
PROSTOVOLJCI, ki ste pomagali pri čiščenju in pospravljanju uničenega materiala. Med njimi velja izpostaviti: zaposlene, domačine in občane, čebelarje Čebelarskega društva Veržej, mlade in sobrate salezijance.
INTERVENCIJA -
POŽAR VEČNAMENSKEGA OBJEKTA V VERŽEJU
PGD BANOVCI
V torek 17. 03. ob 01.27 smo bili s strani PGD Veržej aktivirani na pomoč pri gašenju večnamenskega objekta v Veržeju. Ob hitri reakciji smo izvozili z AC 24/70 in PV-1, ter 10 operativnimi člani. Ob prihodu na kraj je domače društvo PGD Veržej že uspelo s prvimi ukrepi preprečiti nadaljnje širjenje. Naša naloga je bila z dvema napadalnima skupinama pričeti gašenje požara na vzhodni strani objekta. Kasneje so nosilci IDA pomagali pri gašenju posameznih žarišč in pri praznjenju bunkerja za sekance. Zaradi hitrega odziva se je preprečilo nadaljnjo širjenje požara. Na kraju so pomagali tudi člani PGD Bunčani in policija, ki je izvajala pregled požarišča.
PGD VERŽEJ
Ponoči ob 1:15 uri smo bili aktivirani na požar lope. Ob prihodu na kraj smo videli, da gre za požar večjega objekta in takoj aktivirali še sosednji društvi PGD Banovci in Bunčani. Požar je pod kontrolo, trenutno pa poteka še gašenje manjših žarišč in odstranjevanje sekancev. PGD Banovci in Bunčani so se že vrnili v orodišče, naši gasilci pa ostajajo na kraju. Pot do šole je sproščena.
Danes ponoči je prišlo do požara večnamenskega objekta v Veržeju. Gasilci PGD Veržej smo izvozili z 12 gasilci in vsemi tremi vozili. Takoj smo pričeli z gašenjem objekta in hlajenjem rezervoarja za plin. Policija na kraju je sporočila, da pogrešajo dve mladoletni osebi, zato smo podrobno preiskali prostore, ki pa so bili na srečo prazni. Vozilo za prevoz moštva je med intervencijo služilo za prevoz praznih tlačnih posod na polnjenje k dežurnemu gasilcu v PGD Murska Sobota. Na pomoč smo dodatno aktivirali sosednji društvi PGD Banovci in Bunčani. Na intervenciji je sodelovalo skupaj 27 gasilcev. Po vrnitvi v orodišče smo očistili vsa vozila in opremo, tako da smo z aktivnostmi končali ob 14:00.
Danes zjutraj ob 1:50 je bila naša operativna enota aktivirana na požar pomožnega večnamenskega objekta ob Marijanišču. Skupaj s PGD Veržej in PGD Banovci nam je uspelo požar pogasiti, odstraniti tleče sekance iz zalogovnika peči ter preprečiti najhujše.
Kljub temu da je na objektu nastala velika materialna škoda, bo salezijanska ustanova skoraj nemoteno delovala naprej.
Ohranjanje in razvoj rokodelstva se uresničuje s prenosom rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, podeljevanjem naziva priznani rokodelec, certificiranjem rokodelskih izdelkov, poimenovanjem rokodelskih panog, spodbujanjem dejavnosti in povezovanjem subjektov podpornega okolja in njegovih nosilcev,. Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva, 1. člen
Na Brdu pri Kranju je v nedeljo, 2. junija 2024, potekal Slovenski rokodelski festival, ki združuje rokodelce in rokodelke na nacionalnem nivoju in ustvarja enodnevni prostor in predstavitev vrhunske rokodelske dejavnosti. Ob samem rokodelskem sejmu, na katerem se je med 60 rokodelci in rokodelskimi ustanovami predstavil tudi Rokodeski center DUO Veržej, je potekal bogat spremljevalni program z delavnicami, otroškim programom, kulinariko in strokovnimi srečanji.
Silvestrske delavnice za otroke in mlade v sklopu Silvestrovanja družin v Zavodu Marianum Veržej, 30. 12.2024—2. 1. 2025
Zmesecem februarjem 2024 je v veljavo stopil Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZORR), ki ureja rokodelstvo z namenom njegovega ohranjanja in razvoja (ali: naslavlja subjekte, ki delujejo na področju rokodelstva, omogoča urejen prenos rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ureja zaščito kakovostnih rokodelskih izdelkov, spodbuja medsebojno povezovanje rokodelskih centrov in rokodelskih organizacij, podpira njihove dejavnosti z namenom ohranjanja in razvoja rokodelstva ter določa ukrepe za ohranjanje in razvoj rokodelstva, tudi na način, da omogoča pravno podlago za različne oblike dodeljevanja finančnih razvojnih spodbud.), aktivnosti, povezane z izvajanjem ZORR pa financira Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. V sklopu novega zakona je tudi naš rokodelski center prejel uradno listino in naziv rokodelski center. Uspešno smo kandidirali na prvem javnem pozivu za izbor rokodelskih centrov kot nosilcev podpornega okolja za rokodelstvo in bili prepoznani kot
dober nosilec podpornega okolja rokodelstva. Listine so izbranim rokodelskim centrom bile podeljene 2. junija 2024 v sklopu Slovenskega rokodelskega festivala na Brdu pri Kranju. Nosilci podpornega okolja, ki skrbijo za spodbujanje delovanja in povezovanja subjektov, ki delujejo na področju rokodelstva, so: - Rokodelski centri (8 centrov iz celotne Slovenije), - Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, - Zveza društev upokojencev Slovenije, - Slovenski etnografski muzej.
S skupnimi močmi in povezovanjem se trudimo za boljši jutri rokodelcev in rokodelskega znanja.
Z namenom, da tudi sami čim več doprinesemo k ohranjanju in razvoju rokodelstva, smo se v našem centru odločili za dodatno zaposlitev. Tako je naša nova pridobitev Suzana Puhar, ki bo skrbela za projektno področje rokodelskega centra in same rokodelce.
Ustvarjanje otrok na Oratoriju za družine, ki je potekal od 29. 6. do 5. 7. 2024. V dveh adventnih delavnicah so udeleženci pod vodstvom lončarke Urše Ambrož ustvarili čudovite lučke za prihajajoče praznične dni.
Mali montesorčki iz Maribora so 15. 10. 2024 takole prešerno zaključili lončarjenje v rokodelskem centru in skoraj ukleščili lončarko Uršo. Rokodelke in rokodelci Rokodelskega centra DUO Škofja Loka so se 23. 10. 2024 potepali po Pomurju in se ustavili tudi v Veržeju.
Suzana Puhar
Verjamem, da me večina bralcev kot domačinko tako ali drugače pozna, sama pa tudi precej dobro poznam hišo in vse njene enote. Spomin mi seže (daleč) nazaj v otroštvo, ko so v Marijanišču bivali begunci iz Bosne, s katerimi smo skupaj obiskovali vrtec in šolo. Kasneje, ko so v to veliko hišo spet prišli salezijanci z Janezom Krncem na čelu, smo se mladi tam ob popoldnevih najprej družili z lopatami, krampi in samokolnicami, kjer so po prenovi hiše v kletnih prostorih Marijanišča našli domovanje igralnica in prostori Salezijanskega mla-
dinskega centra. SMC Veržej je pustil velik pečat v mojem življenju. Najprej sem se programov udeleževala kot udeleženka (še preden je društvo SMC Veržej uradno sploh obstajalo), hitro zatem pa sem se tudi sama vključila kot animatorka in bila aktivna članica kakšnih 15 let. Poleg tega sem tudi med študijem v Ljubljani bila vključena v salezijansko mladinsko gibanje, zato so don Boskove vrednote in način dela že močno zasidrani v meni. Dolga leta sem si življenje, šolske in študijske obveznosti ter prosti čas organizirala okrog aktivnosti društva SMC Veržej, tako da
sem se, priznam, po koncu aktivnega udejstvovanja počutila kar malo izgubljeno. Sedaj od bližje oziroma od znotraj spoznavam Rokodelski center DUO Veržej. Doštudirala sem arheologijo, zato mi je to tudi po izobrazbi blizu. Kljub temu da sta napredek tehnologije in razvoj družbe v neslutene dimenzije neizogibna, se mi zdita ohranjanje in prenos rokodelskih veščin in drugega ljudskega izročila na mlade še kako pomembna. Sama zase vem, kako sem vesela in ponosna, ko se naučim česa novega narediti z lastnimi rokami ter videti in prijeti izdelek, ki je
Veliko družin, ki pri nas preživlja duhovno-družabne dneve, se odloči za ustvarjanje z glino in drugimi materiali.
16. razstavo slovenskih jaslic je odprl in blagoslovil salezijanski inšpektor Peter Končan, 6. 12. 2024.
nastal. V tej dobi digitalizacije take veščine in aktivnosti še bolj cenim, saj se mi zdi, da pridejo v paketu – človek ne dobi samo znanja, ampak tudi druženje. Posledično se ustvarjajo vezi med ljudmi, skupnosti, ki pa so temelj dobre družbe. Kakorkoli sem rada samostojna, sama dovolj za vse in sposobna vsega, človek pač ne more živeti v izolaciji.
Prav to je tisto, kar mi ta hiša že toliko let daje. Večkrat se sprašujem, kam bi me življenje zaneslo, če ne bi bila vpeta v salezijansko mrežo. Odgovora nimam in si ga sploh ne znam predstavljati.
Srečanje družin birmancev, 20. 4. 2024
Animastart, 9. 3. 2024
Obisk misijonarke uršulinke s. Andreje Godnič, 21. 3. 2024
Srečanje družin prvoobhajancev, 4. 5. 2024
Praznik Marije Pomočnice, 18.—19. 5. 2024
Razstava Umetniki za karitas, 18. 4. 2024
Ocenjevanje prleške tünke in mesa iz zaseke, 26. 9. 2024
Biserna maša salezijanskega duhovnika Antona Rozmariča, 29. 9. 2024
Obisk mladih veržejskih kolednikov, 27. 12. 2024
Seminar Slovenske karitas, 11.—12. 10. 2024
V salezijanski skupnosti se je v letu 2024 zgodilo kar nekaj sprememb. Salezijanski predstojnik Peter Končan je premestil nekatere sobrate v inšpektoriji in posledično tudi v Veržeju. Iz Veržeja sta na novo lokacijo odšla vodja Marijanišča Primož Korošec (v Sevnico) in verženski župnik Jože Pozderec (v Maribor). V Veržej pa so prišli naslednji sobratje: v juliju – za začasno upravljanje župnije Veržej za tri mesece misijonar Tone Grm; za njim je na sobotno leto prišel sobrat Stojan Kalapiš; v avgustu je na mesto vodje Marijanišča prišel sobrat Mitja Štefan Franc; v oktobru pa se je skupnosti na mestu župnika pridružil sobrat Milan Kavčnik.
Salezijanska skupnost Veržej ob obisku salezijanskega inšpektorja 24. oktobra 2024: Marko Suhoveršnik, Milan Kavčnik, Mitja Štefan Franc, Blaž Cuderman, inšpektor Peter Končan, Peter Pučnik, Stanislav Duh in Stojan Kalapiš.
Mitja Štefan Franc
Sem najmlajši član skupnosti (rojen v letu 1988) in prihajam iz leve strani reke Mure, natančneje z Gornje Bistrice (župnija Črensovci), kar je le 12 km iz Veržeja. Doma imam še mlajšo sestro in oba starša. Salezijanec sem od leta 2009 in duhovnik od leta 2016. Doslej sem bil član šestih skupnosti: od Ljubljane Rakovnika do Želimelj in dveh v Italiji (noviciat in študij teologije), zadnjih osem let pa sem bil član dveh skupnosti na Štajerskem (Celje in Maribor), kjer sem tako v enem kot drugem mestu vodil programe in delovanje salezijanskega mladinskega centra in v župniji opravljal službo kaplana (bil tudi ekonom skupnosti in direktor zavoda). V Mariboru sem bil tri leta duhovni asistent skavtov Slomškovega stega Maribor 1. Z Veržejem sem se prvič srečal leta 2003, ko smo se kot osnovnošolci ob neki organizirani priložnosti srečali z gojenci Prevzgojnega zavoda Veržej. Kdo bi si mislil, da bom 20 let kasneje poučeval verouk prav gojence iste ustanove. V Marija-
nišču pa sem prvič bival kot maturant Gimnazije Želimlje ob dvodnevni šolski ekskurziji leta 2006. Leta 2010 in 2011 sem v Marijanišču pomagal voditi poletni program Oratorij za družine. Prav zanimivo in dragoceno je danes srečevati takratne animatorje, ko so že polno predani poklicnemu in družinskemu aktivnemu življenju. V prostem času rad rekreativno kolesarim, hodim v gore, lovim ribe ali igram nogomet – predvsem v ekipi kot član slovenske duhovniške reprezentance v malem nogometu. Moja služba od avgusta naprej je skrb za duhovne in lastne programe Marijanišča, skrb za animatorsko skupino, delovanje Društva SMC Veržej in duhovno spremljanje škofijske mladine v okviru Škofijskega odbora za mlade (ŠOM) Murska Sobota.
Stojan Kalapiš Rojen sem v Vojvodini (Srbija) v vasi Belo Blato leta 1958 v bolgarski družini. Imam osem bratov in tri sestre, od teh je živih še pet bratov in tri sestre.
Noviciat sem opravljal v Želimljem, kjer sem leta 1979 naredil tudi prve zaobljube. V duhovnika sem bil posvečen 17. julija 1987. Moja prva in (dosedanja) zadnja služba je bila pastoralna pomoč v župniji in vodenje Dijaškega doma Emavs v Mužlji. 22 let sem posebno skrb namenjal Dijaškemu domu Emavs, kjer so bivali pretežno madžarski dijaki iz celega Banata. Letos smo salezijanci skupnost v Mužlji zaprli, predali vodenje župnije redovnikom Verbitom; dijaški dom, ki pa je škofijska last pa predali v vodenje laikom. Tako smo se štirje sobratje vrnili v Slovenijo. V Mužlji sem bil pobudnik in ustanovitelj Skavtske zveze madžarskih katoliških skavtov ter bil med njimi tudi 16 let duhovni asistent. Sem ustanovitelj pred madžarsko državo priznane Zveze madžarskih ministrantov v Škofiji Zrenjanin. Sem tudi soustanovitelj Zveze bolgarske manjšine v Banatu. Dokler mi je zdravje dopuščalo, sem bil ljubitelj in igralec nogometa. Trenutno pišem knjigo o zgodovini Bolgarov v vasi Belo Blato. Rad sem hodil na Svetovne dneve mladih (vsaj sedmih sem se udeležil z mladimi) in na No-
voletna srečanja Taize, prav tako sem peljal mlade še na kakšno Poletno srečanje mladih v Taizeju. Mlajše otroke in najstnike včasih razvedrim s kakšnim rokohitrskim trikom in izkoristim priložnost, da jim podarim še kakšen bombon. Še ena zanimivost o meni: Kot prebivalec narodnostno mešanega območja v Vojvodini, sem se naučil aktivno uporabljati 8 jezikov. Trenutno sem na sobotnem letu (leto oddiha) v skupnosti v Veržeju.
Milan Kavčnik
Prihajam iz Šenčurja, rojen sem bil leta 1967 v Kranju. Imam še eno sestro in enega brata. Leta 1982 sem v Želimljem začel obiskovati Srednjo versko šolo, kjer sem desetega avgusta leta 1985 izpovedal prve redovne zaobljube. Pastoralno prakso (salezijanska asistenca) sem opravljal v Italiji: eno leto v salezijanski skupnosti v Cuorgnè-ju (Turin) in eno leto v salezijanski skupnosti v Fossano-u (Cuneo).
Študij teologije sem opravljal v Turinu. Leta 1996 sem bil posvečen v duhovnika. Štiri
leta sem bil kaplan v Cerknici, potem eno leto kaplan v Mariboru, nato štiri leta ekonom v Ljubljani na Rakovniku. Nato sem se vrnil za kaplana v Cerknico (za 8 let). Leta 2013 sem bil premeščen za župnika v župnijo Škofije nad Koprom. Zadnjih pet let sem bil župnik v Cerknici. V času bivanja in delovanja v Cerknici sem bil vsega skupaj 12 let voditelj SMC Cerknica. Povsod sem bil tesno povezan s skavti in si tako nabral izkušenj skavtskega duhovnega asistenta Steg-a Cerknica 1 za dobrih 19 let. V skupnosti Veržej sem odgovoren za župnijsko pastoralo in vodenje Župnije Veržej.
Živeti in delati skupaj je za nas salezijance temeljna zahteva in varna pot za uresničevanje našega poklica.
Salezijanske konstitucije, 49
... in še mnogo več.
