Izlet v deželo kozolcev1

SONČKI V DEŽELI KOZOLCEV IN OTROŠKIH SLIKANIC Na tokratni torek smo se odpeljali v Šentrupert na Dolenjskem in se najprej sprehodili med 19 kozolci različnih oblik in velikosti, izdelanih od poznanih mojstrov tesaške obrti z Mirenske doline. So prvi muzej kozolcev na prostem na svetu. Dež in hlad pod »sušilnimi napravami« nekdanjega časa, sta se mešala z zgodbami o kozolcih, ki jih je pripovedovala lokalna vodička in spomini na čas, ko so kozolci krasili tudi vasi na našem področju.

Občudovali smo izrezljane ornamente na pročeljih v obliki rož, ptic, src, križev, po katerih se je nekdaj dalo prepoznati tesarskega mojstra, ki je kozolec oblikoval. Menda je najlepši Simončičev topler ob poti proti Veseli gori, jaz pa nisem mogla odlepiti oči od diskretno postavljenega, z rženo slamo kritega toplerja na levi. Zame je najlepši, četudi je vogal rahlo načet (ker ni bil pod slamo narejen tampon z lanenega drobirja, da bi naredil izolacijo). Res je najlepši, sem si potiho ponavljala in se nazaj do avtobusa izogibala lužam deževnega dne.

Nato smo na Veseli gori obiskali Barbovo graščino in eksponate domačega orodja, občudovali starodavno tiskarsko napravo podobno wittenberški ter ponatise najstarejših izdaj Dalmatinove Biblije in Valvazorjeve Slave Vojovodine Kranjske. Nazadnje smo vstopili v cerkev Sv.Frančiška Ksaverija in se potem mimo kapel Križevega pota po pobočju Vesele gore odpeljali v Šentrupert do Osnovne šole dr. Pavla Lunačka. Upokojeni ravnatelj g. Jože Zupan nam je predstavil kratko zgodovino šole, kraja ter nas vodil skozi občudovanja vredno zbirko originalnih ilustracij slovenskih ilustratorjev otroških slikanic, pravljic in zgodb. Razstavljene so najlepše slovenske slikanice, prevedene v različne svetovne jezike.

Nato smo se skupaj sprehodili še do najlepše slovenske gotske cerkve Sv. Rupreta, ki se dviga v nebo nad Šentrupertom. Notranjost krasijo orgle in visoki beli oboki, skozi gotska okna pa so snopi svetlobe padali na čudovit beli oltar s carrarskega marmorja.

Na poti proti domu je skozi raztrgane oblake že sijalo sonce. Oddaljene silhuete gora je ponekod že pobelil sneg. Gore bodo počakale na ugodnejše vremenske razmere, ki so bile razlog, da je bil naš izlet tokrat drugačen. Enkratna izbira vodnikov nas popeljala v svet že pozabljene dežele kozolcev, otroških slikanic, križev in gotike - v svet nekakšnega Sončkovega »izleta v neznano«.

Zapisala: Marija Dolinar