116
7.2
Zaključki
Priporočila V preteklih letih je bilo upoštevanih več naših predlogov: • vzorčenje zemlje v plasteh do globin 50 cm, • meritve vzorcev lesnih kuriv, • študija koncentracij K-40 in ostalih sevalcev gama na poljedeljsko intenzivnih območjih blizu slovenskih rek. V letu 2017 je nad Evropo v septembru in oktobru prešel radioaktivni oblak, kjer je bil izmerjen izotop Ru-106 (v nekaterih državah tudi Ru-103). Po ocenah tujih inštitutov je bil izpust konec septembra, nekje v Rusiji [80, 82, 83]. Nad Evropo je bila glavnina oblaka ravno zadnje dneve septembra, zato so bili izpusti odkriti v začetku oktobra. V primeru zamika izpusta za nekaj dni bi v Sloveniji zaradi mesečne periodike vzorčenja in meritev zraka, radioaktivni oblak odkrili šele v začetku novembra. V aprilu 2020 je zaradi gozdnega požara v izključitveni coni okrog jedrske elektrarne v Černobilu bila z meritvami IJS v Ljubljani v prvi polovici aprila zaznano višja koncentracija Cs-137 v zraku kot v drugi polovici. Z meritvami ZVD v Murski Soboti, je bila za višja koncentracija zaznana šele na koncu meseca. Priporočilo 7.1 Predlagamo, da se preide z mesečne frekvence vzorčenja zraka na vsaj
dvotedensko ali pogostejšo, saj bi le v takem primeru dovolj hitro odkrili morebitno kontaminacijo v zraku in bi lahko v primeru večjih izpustov državni organi izdali pravočasne zaščitne ukrepe oziroma obvestili javnost. Priporočilo 7.2 Izvajalcem meritev radioaktivnosti še naprej predlagamo, da vzorce
zraka poletnih mesecev vzorčijo in merijo pod takšnimi pogoji, da so detekcijske meje Cs-137 precej znižane in na ta način dobljene vrednosti odražajo realnejše stanje spremljanja sezonskih variacij in dolgoročnih trendov. V prvi vrsti lahko pomeni daljši čas meritve, nato pa postopoma na primer optimalna izbira pri prihodnji zamenjavi iztrošene merske ali vzorčevalne opreme – občutljivost detektorja, znižanje ozadja, kapaciteta črpalke za čim večji vzorčeni volumen ipd. V primeru izrednih dogodkov ali nesreč z večjim vplivom na okolje bodo izrednega pomena meritve na terenu. Ker se takšne meritve sicer redko izvajajo (z izjemo v okolici NEK), jih je smiselno vključit v redni monitoring. Priporočilo 7.3 Za pridobivanje novih podatkov o radioaktivnosti v okolju predlagamo
vključitev rednih meritev zemlje z gama spektrometrijo in-situ. Lokacije bi se lahko vsako leto menjavale po različnih področjih Slovenije. Priporočilo 7.4 Poleg stacionarnih meritev okoljskega doznega ekvivalenta s TL dozi-
metri predlagamo, da se začnejo izvajati tudi terenske sprotne meritve s sledenjem hitrostim doz po vnaprej izbrani poti. Lokacije oziroma poti bi se lahko vsako leto menjavale po različnih področjih Slovenije, lahko se tudi določijo kot del nacionalnega načrta za ukrepanje v primeru jedrske ali sevalne nesreče, kjer po teh poteh podrobno analiziramo stanje sevanja v okolju po regijah.
