24
2.4.1
2.5
Program in metodologija meritev
Originalna poročila z meritvami Rezultati navedeni v tabelah v poglavju 8 so pridobljeni iz naslednjih akreditiranih poročil ZVD in IJS v okviru izvajanja rednih monitoringov, in sicer: • Monitoring radioaktivnosti v življenjskem okolju [20–22], naročnik Uprava RS za jedrsko varnost (Ministrstvo za okolje in prostor) • Monitoring radioaktivnosti živil [23], naročnik Uprava RS za varstvo pred sevanji (Ministrstvo za zdravje) • Monitoring radioaktivnosti pitne vode [24], naročnik Uprava RS za varstvo pred sevanji (Ministrstvo za zdravje) • Monitoring radioaktivnosti živalske krme [25], naročnik Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (Ministrstvo za kmetijstvo) • Izdelava študije koncentracije radionuklida K-40 in drugih zaznanih gama sevalcev na poljedelskih območjih [26], naročnik Uprava RS za jedrsko varnost (Ministrstvo za okolje in prostor)
Izračuni koncentracij aktivnosti ali specifičnih aktivnosti Koncentracije aktivnosti radionuklidov v vzorcih zraka podajamo v Bq/m3 , v vzorcih tekočih in pitnih vod v Bq/m3 , v vzorcih padavin bodisi kot radioaktivni used na enoto prestrezne površine v Bq/m2 bodisi preračunano na količino padavin v Bq/m3 . V vzorcih zemlje podajamo koncentracije aktivnosti radionuklidov bodisi v Bq/kg bodisi specifične aktivnosti preračunane na enoto površine v Bq/m2 . Koncentracije aktivnosti radionuklidov v vzorcih hrane (mleko, meso, sadje, zelenjava in močnati izdelki) podajamo v Bq/kg. Doze zaradi zunanjega sevanja in efektivne doze za prebivalstvo podajamo v mSv oziroma µSv. Za vsako vrsto vzorca smo v tem poročilu izračunali povprečno letno vrednost koncentracije aktivnosti ali specifične aktivnosti in njeno negotovost, ki ju kasneje upoštevamo v izračunu doz prebivalcev. Izračun povprečij ZVD poteka po internem navodilu [27] oziroma na naslednji način: • neizmerjena vrednost v danem obdobju k povprečju prispeva vrednost 0; • poročana spodnja meja detekcije k povprečju prispeva polovico njene vrednosti, če je vsaj ena meritev v letu bila poročana nad mejo detekcije; • poročana spodnja meja detekcije k povprečju prispeva vrednost 0, če v letu ni bila poročana nobena vrednost nad mejo detekcije. Negotovosti posameznih meritev so podane v tabelah v poglavju 8. K negotovosti izračunanega povprečja koncentracij aktivnosti vzorca prispevajo tako negotovosti posameznih meritev σxi in raztros vrednosti oziroma standardna deviacija posameznih meritev od povprečne vrednosti σstdev , kot je prikazano v spodnjih enačbah. v u n uX (x − xi )2 σstdev = t i=1
n−1
v u n uX σxi σ̄ = t i=1
σx̄ =
q
n
2 σstdev + σ̄ 2
(2.1)
(2.2) (2.3)
kjer je σx̄ negotovost povprečne vrednosti. To pomeni, da bo, na primer, pri izmerjenih vzorcih, ki imajo velik razpon vrednosti prevladovala negotovost zaradi velike
