Nasa bolnisnica 2013 xiv 4 by mmgg

Naša bolnišnica

leto 2013, letnik XIV številka 4

Revija Univerzitetnega kliničnega centra Maribor

Kazalo 4 Prva operacija z brezšivno zaklopko v UKC Maribor 6 Uspešen zaključek IX. Mariborskega ortopedskega srečanja 8 Oddelek za onkologijo je pod streho

Maribor SPINE 5 - tradicionalni mednarodni simpozij in delavnica o sodobnem kirurškem zdravljenju bolezni hrbtenic Mednarodni simpozij ob 10. obletnici nevromodulacije v Mariboru 4. osteološki dnevi prvič na novi medicinski fakulteti 3. strokovno srečanje – sodelovanje otorinolaringologa z zdravnikom družinske medicine Strokovno srečanje Sekcije za citopatologijo v Mariboru Strokovno srečanje Združenja za patologijo in sodno medicino v Mariboru X. dermatološki dnevi Uspešen začetek DORE v Mestni občini Maribor

11 12 14 15 17 18 19 20

Zdravniško društvo Maribor – domačin 150. skupščine Slovenskega zdravniškega društva (SZD)

21 Obisk tujih delegacij na Enoti za forenzično psihiatrijo 24 Prva mediacijska pisarna na področju zdravstva v Mariboru 25 Kakovost v UKC Maribor po akreditacijski presoji 26 Mariborski oftalmologi prejeli kar tri nagrade Nemškega oftalmološkega združenja na kongresu v Berlinu

27 Slovenski zajtrk tudi za male junake na Kliniki za pediatrijo 29 Zaslužni profesor dr. Elko Borko, dr. med. postal častni član Slovenskega zdravniškega društva Kapice za novorojenčke Fotografska razstava „Poglej me“ Čestitka Naši zvesti krvodajalci stotič darovali kri Srečanje upokojencev Centra za transfuzijsko medicino malo drugače Zahvale Mens sana in corpore sano Pravopisni kotiček Šale Napovednik dogodkov

30 32 32 33 33 34 35 36 37 37 38

Direktor: prim. doc. dr. Gregor Pivec, dr. med. Glavni in odgovorni urednik: Janez Lencl, univ. dipl. ing. Uredniški odbor: doc. dr. Darja Arko, dr. med. doc. dr. Vojko Flis, dr. med. Zdenka Kidrič, dipl. ekon. Tina Muzlovič, univ. dipl. zgod. Špela Pavlin, univ. dipl. kom. (Š. P.) Ksenija Pirš, dipl. m. s. Ksenija Trčko, univ. dipl. prav. Lektorici: Urška Jodl Skalicky, mag. phil. Urška Antonič, prof. ang. Fotografije: UKC Maribor, Rebeka Gerlič, univ. dipl. ekon. Naklada: 3.000 izvodov Grafično oblikovanje: Vizualne komunikacije comTEC d.o.o. Tisk: Grafis d. o. o. Naslov uredništva: Univerzitetni klinični center Maribor za uredništvo Naše bolnišnice Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor Uredništvo si pridržuje pravico, da po potrebi skrajša ali slogovno popravi članke. Fotografija na naslovnici: praznično vzdušje (Avtor: dr. Miha Antonič, dr. med.) Naša bolnišnica je dostopna tudi na spletni strani www.ukc-mb.si.

Uvodnik Leto 2013 se je že skoraj izteklo. Prihajajoče dneve običajno namenjamo ocenjevanju iztekajočega se leta iz vseh vidikov, pripravam na praznovanja, obdarovanju, izrekanju lepih želja in pričakovanju, da bo to, česar še nismo uspeli doseči v tem letu, prišlo v naslednjem. In tako je najbrž že od samega začetka človeštva in bo tudi v prihodnje ne glede na boljše ali slabše čase. Kljub splošnemu vtisu, da je kriza v državi globoka, ne smemo spregledati, da je naše finančno poslovanje stabilno. Do sedaj nismo ukinjali nobene dejavnosti in posledično zmanjševali števila zaposlenih, kar se v nekaterih bolnišnicah že dogaja. Lahko se pohvalimo s številnimi strokovnimi dosežki in zelo visoko oceno zadovoljstva z našimi storitvami s strani pacientov in njihovih svojcev. Z novim oddelkom za onkologijo se nam v prihodnosti obeta uvedba novih dejavnosti, ki prinašajo nova delovna mesta in storitve za paciente. Kljub zapletom nismo izgubili upanja v izgradnjo novega urgentnega centra. Vsi ti uspehi so posledica vašega – našega skupnega dela in požrtvovalnosti. V časih, ko so finančni viri omejeni, v ospredje stopajo entuziazem in požrtvovalnost, kajti vsega dela ni mogoče finančno poplačati. Zato smo lahko ponosni, da vse to zmoremo in da bomo zmogli tudi v prihodnje. V prazničnih dneh bodimo luč tistim, ki jim upanje ugaša, in če jim bomo prižgali iskrico v očeh, bomo tudi mi čutili njeno toplino. Želim vam notranjega miru in osebnega zadovoljstva in vse dobro.

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

Janez Lencl, univ. dipl. ing. glavni in odgovorni urednik

4 Naša bolnišnica

Oddelek za onkologijo je pod streho Avtor: Janez Lencl Novembra 2011 sta takratni minister za zdravje Dorjan Marušič in direktor UKC Maribor prim. doc. dr. Gregor Pivec podpisala pogodbo o izgradnji onkologije v UKC Maribor. Danes lahko s ponosom ugotovimo, da projekt izgradnje poteka po planu. Za izgradnjo današnjega objekta – od izkopa gradbene jame do finalizacije prostorov – so potekala gradbena, obrtniška in instalacijska dela, ki jim sledi dobava in montaža aparatur (linak, CT, RTG, PET-CT, brahi) predvidoma v letu 2014. Pri prevzemih in zagonih teh aparatov bomo zagotovili ustrezen strokovni kader. Finančna sredstva za nabavo preostalih aparatov zagotavlja Ministrstvo za zdravje v naslednjem letu. Trenutno se izvaja finalizacija prostorov z dvema linearnima pospeševalnikoma, pričela se bodo tudi zaključna dela v prostorih CT simulatorja in rentgenskega aparata. Finalizacijo gradbeno-obrtniških in instalacijskih del nadzoruje tisti nadzornik, ki je nadzoroval gradnjo objekta. Predstavniki Zavoda za varstvo pri delu iz Ljubljane nadzorujejo izpolnjevanje predpisov glede zaščite pred sevanjem. V projektu sodelujejo že vse od faze projektiranja. Ob zaključku del bodo pregledali tudi njihovo izvedbo in izdali ustrezna dovoljenja.

Gradnja je potekala tekoče in glede na prvotni terminski

Obisk iz Švice v UKC Maribor

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

Naša bolnišnica

plan iz razpisa, odstopanj pri gradnji ni bilo. Tehnični pregled je bil opravljen v sredini meseca oktobra, bistvenih pripomb ni bilo. Konec meseca decembra naj bi zaključili s kvalitetnimi pregledi na objektu. V letu 2014 bo notranjost zgradbe opremljena s pohištvom in medicinsko opremo. Razpis za ta dela bo izveden v letu 2014. Projekt sofinancira Švicarski sklad v višini 5,5 milijonov švicarskih frankov. V okviru projekta so nas obiskali predstavniki iz Švice, in sicer Antonel-

Obisk švicarskega Onkološkega inštituta la Richetti, dr. med., vodja onkološke radioterapije na onkološkem inštitutu južne Švice in Maria Carla Valli, dr. med. Direktor prim. doc. dr. Gregor Pivec, dr. med. in predstojnik radiološkega oddelka prim. dr. Jožef Matela, dr. med., ter vodja Centra za odnose z javnostmi, marketing in informatiko Janez Lencl so v začetku decembra obiskali Onkološki inštitut Južne Švice. Gostitelji so predstavili organiziranost in dejavnost njihovega inštituta in možnosti izobraževanja, ki ga pri njih izvajajo v skladu s predpisi EU. Izrazili so tudi pripravljenost za dolgoročno sodelovanje.

Od leve proti desni: Jožef Matela, Antonella Richetti, Gregor Pivec, Maria Carla Valli Pogled na mesto Bellinzona, ki se nahaja na jugu Švice

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

6 Naša bolnišnica

Prva operacija z brezšivno zaklopko v UKC Maribor Avtor: prim. Gorazd Košir, dr. med., spec. kardiovaskularne kirurgije Predstojnik Oddelka za kardiokirurgijo

Uvod Aortna stenoza ali zožitev aortne zaklopke je napredujoče obolenje aortne zaklopke, pri čemer zaradi postopnega oženja odprtine zaklopke pride do obstrukcije odtoka krvi iz srca. Običajno zbolijo starejši bolniki z degenerativnim obolenjem aortne zaklopke, ki imajo številne pridružene bolezni. Ob pojavu znakov obolenje hitro napreduje in v dveh letih več kot polovica bolnikov tej bolezni podleže. Metoda izbora pri zdravljenju aortne stenoze je kirurška zamenjava aortne zaklopke z umetno zaklopko. Klasična operacija, ki je še zmeraj zlati standard zamenjave aortne zaklopke (AVR) poteka v splošni anesteziji, s prerezom prsnice in zunajtelesnim krvnim obtokom. Kirurg na mirujočem srcu prereže aorto, odstrani obolelo aortno zaklopko in s šivi implantira umetno zaklopko. Pri številnih bolnikih s hudo zožitvijo aortne zaklopke je operacija zelo tvegana, predvsem zaradi starosti in številnih pridruženih bolezni. Zato so se za zdravljenje takih bolnikov razvile

manj invazivne metode, kot je perkutana transkatetrska vstavitev aortne zaklopke (TAVI) in operacije z brezšivnimi zaklopkami. Zaradi visoke cene umetne zaklopke velja TAVI za drago metodo, z velikim številom resnih zapletov in je danes primerna le za zelo rizične bolnike, ki niso priMinimalno invazivna operacija srca z mini-sternotomijo ali mini-torakotomijo

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

Naša bolnišnica

najtelesnega krvnega obtoka skoraj za polovico. Veliko lažja je operacija z minimalno invazivnim pristopom, ki ne zahteva celotnega prereza prsnice. Celjenje prsnice in rane poteka z manj zapleti, bolečine po operaciji so manjše, zmanjša se čas bolnišničnega zdravljenja in okrevanja bolnika. 14. oktobra 2013 smo na Oddelku za kardiokirurgijo UKC Maribor prvič implantirali takšno zaklopko. Operacijo sem opravil z minimalnim dostopom (minimalno zgorMinimalno invazivni pristop pri naši operirani njo sternotomijo) ob bolnici Ekipa pri vstavitvi brezšivne zaklopke asistenici prof. Borumerni kandidati za klasično zamenjavo aortne zaklopke. ta Geršaka, predstojnika Kliničnega oddelka za kirurgijo Pri posegu v splošni anesteziji se preko katetra z balosrca in ožilja UKC Ljubljana in dr. Mihe Antoniča, dr. med., nom razširi obolela aortna zaklopka in se vstavi umetna specialista kardiovaskularne kirurgije Oddelka za kardioz. biološka zaklopka. Zadnji dve leti se je v kirurgiji aorokirurgijo UKC Maribor. Operacija je potekala brez zapletne zaklopke uveljavila implantacija brezšivnih zaklopk. tov. Pooperativni potek je bil brez zapletov in bolnica je Brezšivne biološke aortne zaklopke pa združujejo predbila popolnoma rehabilitirana sedmi dan po operaciji ter nosti perkutanih (TAVI) in bioloških zaklopk (stentiranih odpuščena domov. ali nestentiranih), ki jih implantiramo klasično – s šivi. Glavna prednost teh zaklopk je, da se uporabljajo z minimalnimi dostopi (mini-torakotomija, mini-sternotomija); dovolj je delno prerezanje prsnice ali dostop skozi drugi medrebrni prostor na desni strani. Zato so primerne predvsem za stare, obilne bolnike in reoperacije. Zaradi enostavnosti in hitre implantacije se metoda dobro obnese pri rizičnih bolnikih, kjer je sočasno potrebno opraviti drug kardiokirurški poseg (npr. obvode).

Končni rezultat

Prednosti brezšivnih zaklopk Brezšivne zaklopke so nameščene na držalu, zgubane in na okvirju iz posebne kovinske zlitine – nitinola. Kirurg obolelo zaklopko odstrani in na mesto odstranjene zaklopke namesti brezšivno zaklopko. Okvir iz nitinola omogoča, da se ta sam od sebe razširi in zaklopka se uleže v koren aorte. Operacija je podobna klasični operaciji z zaustavitvijo srca in zunajtelesnim krvnim obtokom, vendar brezšivne zaklopke ni potrebno všiti, kar skrajša čas zu-

Uporabnost brezšivnih zaklopk odtehta njeno trenutno višjo ceno od običajnih bioloških zaklopk. Take zaklopke nameravamo tudi v naši ustanovi čim prej rutinsko uporabljati.

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

8 Naša bolnišnica

Udeležence je pozdravil tudi dekan Medicinske fakultete UM prof. dr. Ivan Krajnc

Uspešen zaključek IX. Mariborskega ortopedskega srečanja Avtor: Matjaž Vogrin, Foto: Drago Wernig V organizaciji Oddelka za ortopedijo UKC Maribor je letos potekalo že IX. Mariborsko ortopedsko srečanje z naslovom NUJNA STANJA IN VNETJA V ORTOPEDIJI. Strokovno srečanje se je letos prvič odvijalo v velikem avditoriju nove Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, in sicer v petek, 15. novembra 2013. Srečanja se je udeležilo rekordnih 240 udeležencev; predvsem družinskih zdravnikov, pediatrov, ortopedov, fizioterapevtov, medicinskih sester in študentov medicine. V ortopedskih ambulantah UKC Maribor je vsako leto pregledanih več kot 12.000 bolnikov. Med njimi je čedalje več takšnih, ki potrebujejo prednostno obravnavo. V takšnih primerih je nujno takojšnje ukrepanje, sicer lahko pride do nepopravljivih posledic za bolnikovo zdravje, v najhujših primerih celo do smrti. Posebna pozornost je bila namenjena sledečim temam: problematika hrbtenice, ki vodi k nevrološkim okvaram, zapleti po implantaciji totalne endoproteze, akutna in kronična vnetja gibal, tu-

Slika 1: Število primarnih infektov na Oddelku za ortopedijo UKC Maribor

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

Naša bolnišnica

morji v ortopediji. V zadnjih letih opažamo izreden porast primarnih vnetij gibal, predvsem septičnih atritisov in gnojnih abscesov v mehkih tkivih. Zdravljenje je v večini primerov izredno zahtevno. Praviloma je potrebnih več opreativnih posegov in večtedensko antibiotično zdravljenje. Še posebej zahtevno je zdravljenje pri otrocih in pri vnetjih hrbtenice, ki lahko vodijo tudi v paraplegijo. Ortopedi Oddelka za ortopedijo UKC Maribor in njihovi sodelavci Na Oddelku za ortopedijo UKC Maribor je bilo doslej implantiranih več kot vrhunsko tehnično opremljenost, predvsem pa znanje in 10.000 totalnih endoprotez kolčnega in kolenskega izkušenost operacijskih ekip. Gre za terciarno dejavnost, sklepa. Pri nekaterih bolnikih je bila primarna operacija ki že vrsto let zelo uspešno poteka v UKC Maribor pod opravljena pred petimi, desetimi, dvajsetimi ali več leti. vodstvom asist. Andreja Moličnika, dr. med. Gre torej za veliko skupino ljudi, pri katerih lahko pride

Slika 2: Akutno vnetje stegnenice in mehkih Slika 3: Vnetje vretenca in medvretenčne ploščice (spodylodiscitis) pred in tkiv pri 3-tedenskem otroku po operativnem posegu (stabilizacija) do najrazličnejših zapletov, kot so omajanje, obprotezno vnetje, obprotezni zlom, hkrati pa so ti bolniki stari priblilžno 80 let in se zdravijo tudi zaradi številnih drugih bolezni. Dejansko število operacij, ki so potrebne zaradi omajanj endoprotez ter obproteznih zlomov hitro narašča. Na Oddelku za ortopedijo UKC Maribor tako letno opravimo več kot 100 tovrstnih posegov, številka pa se bo v prihodnjih letih gotovo še bistveno povečala. V vseh primerih gre za izredno zahtevne operacije, ki zahtevajo

Posebnost med nujnimi stanji v ortopediji predstavlja zdrs glavice stegnenice pri otroku. Potrebno je takojšnje ukrepanje, saj so v nasprotnem primeru rezultati zdravljenja slabi, verjetnost težke invalidnosti pa velika. Pomembno poglavje predstavljajo primarni maligni tumorji lokomotornega sistema. Na srečo so razmeroma redki, pri čemer sta hitra diagnostika in ustrezna terapija ključnega pomena za uspešno zdravljenje.

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

10 Naša bolnišnica

9. Mariborsko srečanje je še enkrat pokazalo, kako pomembno je sodelovanje med zdravniki na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju slovenskega zdravstva,

kar je nenazadnje potrdila tudi nabito polna velika predavalnica nove Medicinske fakultete.

Slika 4: omajanje acetabularnega dela kolčne endoproteze s pomikom in rotacijo acetabula pred in po revizijskem operativnem posegu.

Slika 5: obprotezni zlom

Slika 6: Zdrs glavice stegnenice pri 11-letni deklici pred in po operativnem posegu

Slika 7: Osteosarkom pri 34-letnem moškem

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

Naša bolnišnica

Maribor SPINE 5 - tradicionalni mednarodni simpozij in delavnica o sodobnem kirurškem zdravljenju bolezni hrbtenic Avtor: Matjaž Voršič, Foto: Martin Golob Moderen življenjski slog, staranje prebivalstva, telesna neaktivnost in prisilna drža trupa vodijo k povečanemu številu degenerativnih obolenj in poškodbam hrbtenice. Napredna in dostopna diagnostika, nenazadnje tudi nove tehnologije, pa povečujejo število bolnikov, ki jim lahko s kirurškim zdravljenjem pomagamo in odpravimo oziroma zmanjšamo bolečine v hrbtenici. V veliki meri se da bolečine v hrbtenici odpraviti s konservativnim zdravljenjem: z ustreznimi vajami, vsakodnevno aktivnostjo in s skrbjo za pravilno držo. Kadar takšni ukrepi ne zadostujejo, bolečine pa vztrajajo ter bolniku onemogočajo normalno gibanje in življenje, je potrebno kirurško zdravljenje. Nove kirurške metode in tehnike zdravljenja degenerativnih bolezni, poškodb in tumorjev hrbtenice so v zadnjih letih dodobra spremenile način zdravljenja tovrstnih bolnikov. Najnovejše kirurško zdravljeasist. nje, ki je tudi pri nas že uveljavljeno Matjaž Voršič, in je za bolnike manj obremenjujodr. med. če, zajema malo invazivno kirurško oskrbo tako obrabnih sprememb kot tudi tumorjev in poškodb hrbtenice. Kirurg poskuša tovrstni poseg opraviti čim hitreje s pomočjo posebnih sistemov, vsadkov in pod RTG kontrolo. Na ta način se tkivo manj poškoduje, pooperacijske rane so manjše in se hitreje celijo. Vse skupaj pripomore k hitrejšemu okrevanju bolnikov, bolečine po operaciji so manjše in tudi funkcionalnost hrbtenice je bistveno bolj ohranjena. 18. in 19. oktobra 2013 je v Mariboru v hotelu City potekala uspešna in uveljavljena mednarodna konferenca in delavnica na temo sodobnega kirurškega zdravljenja celotne hrbtenice z naslovom Maribor Spine V. Na simpoziju, ki so ga ponovno organizirali nevrokirurški, ortopedski in travmatološki oddelki UKC Maribor pod vodstvom asist. Matjaža Voršiča, dr. med., in dr. Gregorja Rečnika, dr. med., so govorili o sodobnih načinih zdravljenja bolezni in poškodb hrbtenice. Posebnost tokratnega simpozija je bila predvsem evaluacija in kritična ocena najnovejših kirurških tehnik, ki so se uveljavile v zadnjih letih in se uporabljajo v spinalni kirurgiji.

hrbtenice in najnovejšim kirurškim tehnikam in instrumentaciji, v drugem delu pa so govorili o kompleksnem z d r a v l j e n j u dr. Gregor Rečnik, dr. med. spinalnih tumorjev. Po odmoru je beseda tekla o poškodbah in degenerativnih spremembah vratne hrbtenice, nazadnje pa tudi o rehabilitaciji po kirurškem zdravljenju. Mednarodna konferenca je tudi tokrat potekala v sodelovanju z Inštitutom za anatomijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in pritegnila približno 100 udeležencev, ki so se naslednji dan udeležili delavnice, na kateri so lahko sami preizkusili nove kirurške tehnike. Da je konferenca v zadnjih letih prerasla regionalne okvirje, potrjuje vnovična mednarodna udeležba spinalnih kirurgov iz Kanade, Švice, Nemčije, Mehike, Brazilije, Ekvadorja, Kolumbije in seveda Hrvaške, Bosne ter Srbije. Ob odlični in številčni udeležbi tako domačih kot tujih predavateljev ter poslušalcev se je Univerzitetni klinični center Maribor ponovno izkazal kot dober in kakovosten gostitelj in se potrdil kot eden vodilnih centrov za spinalno patologijo v tem delu Evrope.

V prvem delu so se strokovnjaki posvetili predvsem zdravljenju degenerativnih bolezni ledvene

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

12 Naša bolnišnica

Pozdravni nagovor prof. Strojnika ob začetku simpozija (foto R. Gerlič)

Mednarodni simpozij ob 10. obletnici nevromodulacije v Mariboru Avtor: Tadej Strojnik, Foto: Rebeka Gerlič, Tadej Strojnik Sodobna nevrokirurgija si – tako kot ostale kirurške veje – vedno bolj prizadeva za razvoj in uporabo minimalno invazivnih tehnik. Pomembne prispevke k temu je na področju nevromodulacije dodala tudi mariborska bolnišnica. Gre za reverzibilno metodo zdravljenja hude bolečine, spastičnosti ter gibalnih motenj in je po svetu že dobro uveljavljena. Zajema stimulacijo hrbtnega mozga pri kronično neobvladljivi bolečini, stimulacijo globokih možganskih jeder pri gibalnih motnjah in vstavljanje črpalke za intratekalno dovajanje zdravil za spastičnost (baklofenska črpalka) ter bolečino. Zdravljenje kronične neobvladljive bolečine s stimulacijo hrbtnega mozga smo začeli izvajati leta 2003. Gre za draženje hrbtenjače z majhnimi električnimi impulzi. Najpomembnejši indikaciji sta sindrom »failed back surgery« (FBSS) in sindrom regionalne kompleksne bolečine

(SCRP). Bolnike, ki imajo kljub operacijam, zdravilom in fizikalni terapiji neobvladljivo bolečino v nogi, napotimo najprej v obravnavo v protibolečinsko ambulanto. Tam opravijo program testiranja in preiskave, s pomočjo katerih se ugotovi, ali je bolnik primeren kandidat za vgradnjo nevrostimulatorja. Ustreznega bolnika nato napotimo k nevrokirurgu, ki izvede implantacijo in po potrebi še intraoperativno testiranje odzivnosti. Do sedaj smo uspešno vgradili že 34 nevrostimulatorjev. Vstavitev baklofenske črpalke za hudo spastičnost, s katerimi imajo kolegi v Ljubljani že kar nekaj izkušenj, smo opravili pri štirih bolnikih. Ideja za izvajanje stereotaktične kirurgije se je v Mariboru zabeležila že na sestanku leta 2002, ko sem prevzel izpeljavo uvedbe funkcionalne nevrokirurgije. Udeležil sem se več tečajev v tujini. Vztrajno utemeljevanje potrebe

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

Naša bolnišnica

po stereotaksiji pri vodstvu naše ustanove je leta 2006 pripeljalo do nakupa osnovne opreme za stereotaksijo. Januarja 2007 je bila uspešno izvedena prva stereotaktična biopsija in temeljito smo se pripravljali za naslednjo stopnjo – stimulacijo globokih možganskih jeder (DBS). Aprila 2008 smo, ob pomoči kolegov iz tujine, uspešno izpeljali prvo DBS v Sloveniji (Kinetra, Medtronic), ko smo pri bolniku s tremorjem stimulirali Vim jedro talamusa. Do danes smo izvedli trinajst posegov na osmih bolnikih. Oktobra letos smo z mednarodnim simpozijem obeležili 10. obletnico uvedbe nevromodulacije v UKC Maribor. Srečanje smo organizirali kolegi z Oddelka za nevrokirurgijo, Nevrološkega oddelka in Oddelka za anestezijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, Slovenskim združenjem za zdravljenje bolečine in Zdravniškim društvom Maribor. K sodelovanju smo povabili slovenske kolege ter priznane strokovnjake iz tujine (Združeno kraljestvo, Avstrija, Hrvaška). Udeleženci smo se na strokovnem delu simpozija zbrali v petek, 4. oktobra 2013, v predavalnici Zmaga Slokana v UKC Maribor, ko nas je po pozdravnih nagovorih očaral glasbeni uvod tria pevke, violinistke in kitarista. Predavanja so potekala v angleškem jeziku. Izdali smo tudi zbornik izvlečkov vabljenih predavanj.

primer zapleta z manijo po DBS pa avtor tega prispevka. Predavanje prof. Drstvenška iz Fakultete za strojništvo je popestrilo medicinske teme, opozoril pa je tudi na morda nekoliko zanemarjen »tehnični« pogled na nevrokirurško opremo. Navedel je primer dobrega sodelovanja mariborskih nevrokirurgov in strojnikov, ki so uspešni tako na področju lobanjskih vsadkov kot pri razvoju opreme, kar potrjuje patent za mikrovodilo za sterotaksijo. Popoldanski del je bil posvečen sledečim temam: stimulacija hrbtnega mozga za zdravljenje kronične bolečine, baklofenska črpalka in kohlearni vsadki. Nove vidike invazivnega zdravljenja s stimulacijo je predstavil vodja protibolečinske klinike iz Celovca prof. Rudolf Likar. Sam sem opisal naše izkušnje z nevrostimulacijo, dr. Krčevski Škvarč pa je govorila o vlogi nevrostimulacije pri vodenju bolnika s kronično bolečino. Zdravljenje spastičnosti in nevropatske bolečine z intratekalno črpalko je opisal dr. Grabljevec iz republiškega Inštituta za rehabilitacijo v Ljubljani. Sledil je prispevek dr. Požlepa iz Ljubljane na temo Lajšanje bolečine z radiofrekvenčno ablacijo in avtorja prispevka na temo Redki zaplet Twiddler sindrom po nevrostimulaciji. Uporabo modulacije na področju sluha je predstavil dr. Rebol na primeru hibridnega kohelarnega vsadka in uspešno uporabo elektroakustične stimulacije pri naglušnem dečku. Končali smo s predavanjema o nevromodulaciji pri sindromu kompleksne regionalne bolečine (dr. Kosmina Štefančič iz Izole) in pri maligni bolečini (dr. Lopuh z Jesenic).

Tema dopoldanskega dela programa je bila »Globoka možganska stimulacija za gibalne motnje«. Priznan strokovnjak dr. Ludvik Zrinzo iz londonske »National Hospital for Neurology and Neurosurgery, Queen Square« Na mednarodnem simpoziju ob deseti obletnici nevromoje nastopil z dvema predavanjema. V prvem je predstavil dulacije v Mariboru smo se zbrali kolegi, ki sodelujemo pri možnosti za izboljšanje kliničnega izhoda po DBS za gizdravljenju bolnikov z nevromodulacijo. Prisluhnili smo balne motnje, v drugem pa novejše indikacije za DBS na tudi izkušnjam in nasvetom tujih strokovnjakov. Skupna področju nevrologije in psihiatrije (obsesivno kompulzivželja je, da bi nevromodulatorne metode zdravljenja posna motnja, glavobol, Tourettov sindrom, odvisnosti itd.). tale lažje dostopne tudi domačim bolnikom. Sam sem govoril o DBS subtalamičnega jedra pri Parkinsonovi bolezni. Nevrolog dr. Flisar je opisal možnosti zdravljenja napredovale oblike Parkinsonove bolezni. Obetavno uporabo DBS pri bolnikih v stanju minimalne zavesti oz. v vegetativnem stanju je pokazal dr. Chudy iz Zagreba. O vlogi nevrologa pri pred- in pooperativnem vodenju bolnika z DBS je spregovorila dr. Kramberger (soavtorica dr. Troštova). Nevrofiziološki aspekt so predstavili dr. Dreo, prof. Pirtošek in dr. Rodi iz Ljubljane. Izboljšanje kamptokormije (podarjena fleksija naprej v predelu prsno-ledvene hrbtenice) po DBS pri bolniku s Parkinsonovo bo- Nove indikacije za globoko možgansko stimulacijo je predstavil dr. Ludvik Zrinzo iz londonske leznijo je opisal dr. Chudy, »National Hospital for Neurology and Neurosurgery«, Queen Square (foto T. Strojnik). leto 2013 / letnik XIV / številka 4

14 Naša bolnišnica

4. osteološki dnevi prvič na novi medicinski fakulteti Avtor: prim. asist. Miro Čokolič, dr. med., specialist internist, CCD, Klinika za interno medicino, Oddelek za endokrinologijo in diabetologijo, UKC Maribor Foto: Rebeka Gerlič, Miro Čokolič 25. in 26. oktobra 2013 so potekali že 4. osteološki dnevi, ki jih pripravljamo skupaj z UKC Maribor, Medicinsko fakulteto UM, v sodelovanju z Zdravniškim društvom Maribor ter Splošno in učno bolnišnico Celje. Letošnje srečanje je prvič potekalo v prostorih nedavno odprte, 42 milijonov evrov vredne nove Medicinske fakultete v Mariboru, za izgradnjo katere je večino sredstev prispevala Evropa, saj naša država ob krizi, v katero so nas pripeljali, tega ne bi zmogla. Predavanja so potekala torej v prečudoviti zgradbi na idilični lokaciji med našim UKC in reko Dravo s pogledom na Lent. Na drugi strani zgradbe pa so končno odstranili razpadajočo spomeniško zaščiteno stavbo (6000 evrov je stala dokumentacija za pripravo rušitve, sama rušitev pa še 38.000 evrov), katere zaščita je med gradnjo medicinske fakultete terjala 200.000 evrov stroškov (Večer 27. 11. 2013, str. 17) in jo je med slavnostno otvoritvijo v mraku lahko občudoval sam predsednik države. Oganizacijski odbor srečanja so sestavljali predstavniki medicinskih fakultet v Mariboru in Ljubljani ter Fakultete za farmacijo v Ljubljani, ki skupaj predstavljajo jedro raziskovalcev s področja osteologije v Sloveniji. Prof. dr.

Breda Pečovnik Balon, dr. med., asist. prim. Miro Čokolič, dr. med., prof. dr. Janja Marc, mag. farm. in prof. dr. Radko Komadina, dr. med., so pripravili strokovni program kot kombinacijo bazičnih raziskovalnih poročil in njihovih kliničnih aplikacij na področju preventive, diagnostike in zdravljenja osteoporoze ter njenih posledic s sledečimi temami: osteoimunologija in osteorevmatologija, ocena kvalitete trabekularne kosti s sodobnimi metodami medicinskega slikanja, trabecular bone score (TBS), izzivi hrbtenične kirurgije pri osteoporozi, pri znotrajsklepnih in izvensklepnih zlomih kolka, povezanost med kostno gostoto in aterosklerozo, multidisciplinarni pristop k pacientu z metastatskim zlomom, vloga fibroblastnega rastnega faktorja 23 (FGF-23), kostnina pri bolniku z rakom prostate, inovativna zdravila za zdravljenje osteoporoze, farmakogenomika zdravljenja osteoporoze, nova MKB 10-AM klasifikacija osteoporoze in skupine primerljivih primerov (SPP), nove slovenske smernice za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze, osteoporoza pri moškem, sarkopenija. Kot pred šestimi leti, je bil dobršen del srečanja posvečen vitaminu D. Razpravljali smo o njegovi vlogi (praktično od spočetja do smrti, oz. od začetka pa do kon-

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

Naša bolnišnica

ca življenja) pri nosečnicah in doječih materah, otrocih, naših sladkornih bolnikih, pri glavobolu, pri preprečevanju zlomov vretenc pri starostniku in pri različnih drugih prisotnih kroničnih nenalezljivih boleznih. S porabo zdravil za osteoporozo nas je seznanil prim. mag. Jurij Fürst, dr. med. Tokrat so prvič sodelovali tudi zobozdravniki, ki se z osteoporozo srečujejo v ustni votlini in z osteonekrozo čeljusti. Številnim vabljenim domačim predavateljem so se pridružili ugledni gostje iz tujine, kot so prof. Didier Hans, MD iz Švice, iz sosednje Avstrije prof. Michael Gnant, MD in iz Hrvaške prof. dr. Željka Črncević-Orlić, dr. med. Naš UKC so zastopali številni predavatelji: prof. dr. Andrej Čretnik, dr. med., Oddelek za travmatologijo, doc. dr. Robert Ekart, dr. med., Oddelek za dializo, doc. dr. Samo K. Fokter, dr. med., doc. dr. Gregor Rečnik, dr. med. in asist. dr. Igor Movrin, dr. med., so zastopali Oddelek za ortopedijo, mag. Maksimiljan Gorenjak, mag. farm. in mag. Evgenija Homšak, mag. farm. prihajata iz Oddelka za laboratorijsko diagnostiko, doc. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med. s Klinike za pediatrijo in prof. dr. Iztok Takač, dr. med. s Klinike za ginekologijo in perinatologijo, prof. dr. Breda Pečovnik Balon, dr. med. in Nina Fokter, dr. med.

z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, Oddelek za nevrološke bolezni je zastopal asist. mag. Martin Rakuša, dr. med. Dodatno so Oddelek za endokrinologijo in diabetologijo zastopali še doc. dr. Andrej Zavratnik, dr. med. in Urša Kšela, dr. med. Ob srečanju je izšel bogat recenziran zbornik preglednih člankov vabljenih predavateljev, ki na 271 straneh prinaša novosti s področja osteologije iz sveta in domovine. Monografijo so recenzirali prof. dr. Breda Pečovnik Balon, dr. med., prof. dr. Radko Komadina, dr. med., in doc. dr. Andrej Zavratnik, dr. med., uredil jo je prim. asist. Miro Čokolič, dr. med. Gotovo smo vsi, ki se ukvarjamo z osteoporozo prispevali k večji osveščenosti, presejanju in napredku pri zdravljenju, še posebno po letu 2004, ko so zdravila z ugodnejšim režimom jemanja postala dostopnejša. Tudi letošnji osteološki dnevi so bili organizirani kvalitetno in z zavidljivo domačo ter mednarodno udeležbo, z bogatimi razpravami in izmenjavo izkušenj med strokovnjaki in številnimi udeleženci, ki se srečujejo z osteoporozo. Spletanje strokovnih in prijateljskih vezi se je razširilo čez meje pokrajin in države ter upam, da bomo v bodoče, kljub trenutni alarmantni situaciji, lažje dosegli realno zastavljene cilje. Vsi sodelujoči želimo predvsem pomagati bolnikom, da bo podaljšana življenjska doba nudila dostojno kakovost življenja in bomo dodali življenje letom, ne pa samo leta življenju. Velike raziskave preteklih let so namreč dokazale, da vemo, da lahko zmanjšamo obolevnost, preprečimo zaplete ter podaljšamo življenje. Učinkoviti ukrepi pa največkrat niso zgolj v domeni zdravstva, zato učinkovito preprečevanje kroničnih bolezni zahteva usklajeno prizadevanje celotne družbe, vedno bolj pa stopa v ospredje odgovornost za lastno zdravje, ki jo nosi v vedno večji meri bolnik sam, zato je tudi njegova povečana skrb dobrodošla.

3. strokovno srečanje – sodelovanje otorinolaringologa z zdravnikom družinske medicine Foto: Rebeka Gerlič 22. novembra 2013 je Oddelek za ORL in MFK Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v sodelovanju s Katedro za ORL Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in Zdravniškega društva Maribor organiziral že tretje srečanje med otorinolaringologi in zdravniki družinske medicine. Srečanja se je udeležilo več kot sto zdravnikov, kar je za ta letni čas zelo veliko, saj sta bila samo v Mariboru hkrati še dva izobraževalna dogodka za zdravnike, nekaj dni prej in po našem izobraževanju pa še precej tovrstnih srečanj po

Sloveniji. Tako kot pri prejšnjih srečanjih smo teme izobraževanja izbrali upoštevajoč dva vidika. Upoštevali smo predloge družinskih zdravnikov o tem, katere teme bi želeli slišati ali o njih razpravljati, s strani otorinolaringologije pa smo se odločili za teme in probleme, ki jih zaznamo pri našem delu v povezavi z družinskimi zdravniki. Predstavili smo tudi novosti pri našem delu in zanimive ter redke primere bolnikov in njihovih bolezni.

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

16 Naša bolnišnica

ti zdravljenja oz. posredovanja v ambulanti družinskega ali urgentnega zdravnika. Nazorno smo pokazali komercialne pripomočke, tamponade in katetre, ki omogočajo hitro in zadovoljivo posredovanje. V tretjem sklopu smo obravnavali vedno bolj aktualno temo – starost in se vprašali ali gre pri težavah ljudi za starost ali bolezen. Velja, da je potrebno vsako težavo vzeti resno in najprej izključiti bolezenska stanja, šele po tem lahko govorimo o težavah, ki jih povzroča staranje.

Prvi sklop predavanj je obravnaval patologijo žrela, akutni in kronični faringitis. Gre za zelo pogoste težave, ki v večini primerov niso nevarne. Poleg infekcijskega vzroka je potrebno pomisliti tudi na drugo etiologijo. Pri akutnih vnetjih žrela je v ospredju virusni infekt, ki potrebuje le simptomatsko zdravljenje; le 5-15 % okužb je bakterijskih, kjer je indicirano antibiotično zdravljenje. V praksi antibiotik prejme bistveno več bolnikov, kar je pomemben vzrok neustreznega predpisovanja zdravil. Pri kroničnem faringitisu, o katerem pogosto govorimo tudi v obravnavi pri otorinolaringologu, gre le redko za kronično vnetje žrela, na kar kaže ime. Bistveno več je posledic po ponavljajočih se akutnih vnetij žrela in okolice, ali pa je posledica dolgotrajnega mehanskega, kemičnega ali termičnega draženja. Terapija se usmerja predvsem v odstranjevanje vzrokov in blaženje simptomov. Za lažjo in učinkovito obravnavo bolnika s težavami v žrelu smo pripravili še algoritem obravnave takega bolnika, ki družinskemu ali urgentnemu zdravniku olajša odločanje o diagnostiki in zdravljenju.

Vrtoglavica je simptom oz. posledica različnih bolezni in stanj. Predstavili smo, katere bolezni ravnotežnega sistema so pogostejše v starosti, poudarili problem jemanja večjega števila zdravil in manjše fizične aktivnosti in moči. Opozorili smo na padce v starosti, ki so pogosto povezani z nestabilnostjo in omotičnostjo in so v visokem procentu tudi vzrok za težko invalidnost ali celo smrt. Pokazali smo tudi, kako pomembno je vzdrževanje psihične in fizične aktivnosti ter izvajanje vaj za ravnotežje. Okvara sluha je ena najpogostejših okvar v starosti in se lahko po pogostnosti primerja s sladkorno boleznijo ter povišanim krvnim pritiskom. Vpliva na fizične, kognitivne,vedenjske in socialne funkcije. Z daljšanjem življenjske dobe se nesorazmerno zvišuje odstotek naglušnih. Posebnih obolenj ušes in sluha v starosti ni. Pojavljajo pa se starostne spremembe, ki slabšajo sluh in razumevanje govora. Terapije starostne naglušnosti ni, obstaja pa možnost rehabilitacije s slušnim aparatom, ki pa še vedno ni splošno sprejeta. Tudi pri starejših obstaja možnost operativnega zdravljenja nekaterih vrst okvar sluha. Sama starost za takšno operativno zdravljenje ni kontraindikacija, bolnik mora biti toliko psihofizično zdrav, da je sposoben za anestezijo, operacijo in nadaljnje postopke. V zadnjih letih se je na

Za naslednji sklop smo izbrali krvavitev iz nosu – epistakso. Gre za urgentno stanje. Povzeli smo nekaj osnov o nosni krvavitvi in predstavili sodobno zdravljenje nosne krvavitve od tamponade, do kirurškega zdravljenja. Posebej smo predstavili problem epistakse glede na etiologijo, mesto krvavitve, spremljajočih bolezni in hemodinamskega stanja bolnika ter možnos-

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

Naša bolnišnica

našem oddelku bistveno povečalo število operacij, kot so stapedotomija pri otosklerozi, kohlearna implantacija pri gluhih ali težko naglušnih, kjer ni več razumevanja govora s slušnim aparatom in vstavitev kostno vsidranega slušnega pripomočka pri prevodni in kombinirani naglušnosti. Motnje požiranja so pri starostnikih eden glavnih vzrokov slabše kvalitete življenja, pa tudi obolevnosti in smrtnosti. Od bolezenskih težav disfagijo najpogosteje povzročajo cerebralni insult, kronična nevrološka obolenja, demenca, tumorji žrela in požiralnika. Starostne spremembe pa so posledica izgube mišične mase, manjše elastičnosti vezivnega tkiva in upočasnjen prenos po živcih. Pomembno je, da motnje požiranja prepoznamo, saj starostniki na to niso tako pozorni. Z zdravljenjem in navodili pa lahko preprečimo podhranjenost, aspiracije in s tem povezane težave. Nazadnje smo se lotili aktualne, vendar nehvaležne teme: analiza urgentne napotitve v ambulante ORL in MFK. S

pregledom popisov smo želeli primerjati diagnozo urgentne napotitve z realnim stanjem bolnika. V letu 2011 je bilo nujnih napotitev v naše ambulante 6660, od tega smo pregledali 10 % naključno izbranih primerov. Največ urgentnih pregledov je bilo v ponedeljek in petek, analizo pa smo opravili tudi glede na nekatere druge kriterije. Za oceno upravičenosti do nujne napotitve k otorinolaringologu smo upoštevali kriterije urgentne napotitve, ki jih je sprejel razširjeni strokovni kolegij za ORL. V analizi smo ugotovili, da 57 % bolnikov, ki so bili napoteni z oznako nujno, ni izpolnjevalo teh kriterijev. Razprava je bila živahna, skupaj smo ugotovili, da temu rezultatu botrujejo številni vzroki, eden od poglavitnih pa je, da je naslednja stopnja nujnosti (hitro) v razponu do treh mesecev, kar je za večino primerov predolgo obdobje in se zato opredeli nujnost prej, kot bi bilo potrebno. Z ene in druge strani je bilo nekaj predlogov, tudi sprejemljivih, o njih pa bo potrebno še premisliti.

Strokovno srečanje Sekcije za citopatologijo v Mariboru Avtorica: Nevenka Štiglic Toš, Foto: Rebeka Gerlič Člani odbora Sekcije za citopatologijo vsako leto organizirajo več strokovnih srečanj, ki večinoma potekajo v Ljubljani, bodisi na Onkološkem Inštitutu ali na Medicinski fakulteti. Tokratno strokovno srečanje, ki je potekalo 22. oktobra v veliki predavalnici kirurške stolpnice, je organiziral Laboratorij za pregledovanje brisov materničnega vratu Oddelka za patologijo UKC Maribor.

področij ginekologije, patologije in citopatologije. Perimenopavzo in menopavzo s kliničnega vidika je v uvodnem predavanju predstavila ginekologinja prim. Tatjana Kodrič, dr. med., iz Zdravstvenega doma Lenart. Sledil je prikaz histoloških sprememb endometrija v pomenopavzi, ki jih je nazorno podal prim. doc. dr. Rajko Kavalar, dr.

Srečanja se je udeležilo čez 50 ginekologov, citopatologov, patologov, presejalcev brisov materničnega vratu iz različnih delov Slovenije (Murska Sobota, Ptuj, Celje, Ljubljana, Novo Mesto, Izola in Nova Gorica). V pozdravnem govoru je vodja citološkega laboratorija Kristina Gornik Kramberger, dr.med., med drugim omenila, da je zadnje tovrstno srečanje v Mariboru bilo pred več leti, in poudarila pomembnost tako intradisciplinarnega kot interdisciplinarnega sodelovanja v stroki. Tema srečanja je bila pomenopavza; predavanja in predstavitve primerov so bila s

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

18 Naša bolnišnica

med., citološke spremembe endometrija v pomenopavzi pa je prikazala Simona Hutter Čelik, dr. med. Zahtevnejše primere pomenopavzalnih brisov materničnega vratu (BMV), ki so jih v obdobju od 2008 do 2012 zbrali v Laboratoriju za pregledovanje BMV UKC Maribor in jih poslali v ocenitev drugim laboratorijem po Sloveniji ter analizo teh ocen sta predstavili Patricija Pernat in Nevenka Štiglic Toš, presejalki brisov materničnega vratu v našem laboratoriju. Analiza ocen je pokazala, da se pri ocenjevanju brisov v pomenopavzi in ob prisotnosti endometrijskih celic težave pojavljajo v vseh laboratorijih za pregledovanje BMV po Sloveniji, saj so bile ocene BMV za enak primer zelo različne. Posebej je bila poudarjena vloga ginekologov, saj je pomembno, da slednji upoštevajo priporočila in pripombe v citoloških izvidih in ukrepajo v skladu s smernicami. Lidija Salobir iz Splošne bolnišnice Celje je podala analizo BMV, v kateri so ugotavljali število BMV z atipičnimi en-

dometrijskimi celicami v obdobju od 2008 do junija 2013. Čeprav BMV ni namenjen odkrivanju endometrijske patologije, so v tem obdobju odkrili enajst asimptomatskih adenokarcinomov endometrija kot kolateralni pozitivni učinek presejalnega programa ZORA. O spremembah v ščitnici in ali bi bilo smiselno, da bi klasifikacijo po Bethesdi uvedli tudi v Sloveniji, je spregovorila Vivijana Snoj, dr. med., iz Splošne bolnišnice Izola. Po predavanjih in pogostitvi, ob kateri je potekalo neformalno druženje in strokovna debata, je sledil ogled novih prostorov Laboratorija za pregledovanje BMV, ki je na novi lokaciji že od februarja 2012 in citologije, ki je preseljena od pomladi 2013. Ob koncu srečanja so bili organizatorji pohvaljeni za odlično organizacijo in strokovno vsebino z željo, da se srečanje ponovi. Svoj vtis je nenazadnje naredil tudi krasen razgled iz 16. nadstropja kirurške stolpnice na mesto Maribor in okolico, ki se je kopala v soncu in toplih jesenskih barvah.

Strokovno srečanje Združenja za patologijo in sodno medicino v Mariboru Avtor: Peter Štrafela Letošnje jesensko srečanje Združenja za patologijo in sodno medicino je potekalo 15. novembra v veliki predavalnici kirurške stolpnice UKC Maribor. Organizatorji srečanja pod okriljem Oddelka za patologijo UKC Maribor so bili Rajko Kavalar, Jera Jeruc, Metka Volavšek ter Izidor Kern.

žen T-celični limfom, tumor testisa pri mlajšem moškem ter primer Iatrogenega granulomatoznega miokarditisa kot posledica invazivne angio-kardiološke diagnostike in

Srečanja so se udeležili zdravniki specialisti patologi, citopatologi, specialisti sodne medicine, ginekologi in specializanti patologije iz različnih koncev Slovenije. Predstojnik Oddelka za patologijo UKC Maribor prim. doc. dr. Rajko Kavalar, dr. med., je v uvodnem govoru predstavil razvoj Oddelka za patologijo v zadnjih letih, izpostavil je problematiko pomanjkanja kadra in s tem povezane preobremenjenosti zaposlenih, ki pa se je v zadnjih letih izboljšala. Predstavil je tudi razvoj Laboratorija za pregledovanje brisov materničnega vratu in s tem povezanega citopatološkega dela na Oddelku za patologijo. Strokovni del srečanja se je pričel z izborom iz histološke in citološke diagnostike. Vesna Štitić, dr. med., dr. Tatjana Bujas, dr. med. ter prim. doc.dr. Rajko Kavalar, dr. med., so predstavili sledeče prikaze primerov: enteropatiji pridruleto 2013 / letnik XIV / številka 4

Naša bolnišnica

terapije. Kristina Gornik Kramberger, dr. med., je predstavila pomen citologije pri stereotaktičnih biopsijah zamejenih možganskih lezij – preiskave, ki se v Sloveniji opravlja le v UKC Maribor. Predstavitvam je sledila živahna diskusija. Tema drugega dela srečanja so bila priporočila in smernice za delo v patologiji ter sodni medicini. Predstavitev smernic za standardizacijo postopkov in histopatoloških izvidov na področju ginekološke patologije je prikazala izr. prof. dr. Margareta Strojan Fležar, dr. med. Poudarila in opozorila je na razlike pri obravnavah biopsij konusov materničnega vratu med oddelki za patologijo v Sloveniji. Izidor Kern,

dr.med. je predstavil nujne in nepričakovane diagnoze v patologiji ter spremembe pri pričakovanih časovnih okvirih za izdajo izvidov. Mag. Eduard Kralj, dr. med je predstavil novosti v sodni medicini. O delovanju Razširjenega strokovnega kolegija in Strokovnega sveta za patologijo je spregovorila doc. dr. Metka Volavšek, dr. med. Po zaključku uradnega programa srečanja je sledila pogostitev z neformalnim druženjem in izmenjavo strokovnih mnenj ter izkušenj. Udeleženci so bili s srečanjem zadovoljni ter se veselijo prihodnjega snidenja v UKC Maribor.

X. dermatološki dnevi Avtor: S. Senegačnik Langly iz Halifaxa v Kanadi, so nam predstavili svoje izkušnje pri zdravljenju luskavice z biološkimi zdravili. Klinični farmakologi in farmacevti so pripravili zanimiva predavanja o neželenih učinkih zdravil, ki se uporabljajo v dermatologiji. Seznanili smo se tudi z najsodobnejšimi načini zdravljenja kroničnih ran, lokalizirane sklerodermije in tetovaž z laserji, androgene plešavosti s tehnikami presajanja las in še nekaterih drugih estetskih pomanjkljivosti na koži. Posamezna predavanja so predstavila novosti na področju pogostih kožnih bolezni, kot so atopični dermatitis, akne, kronične rane in limfedem. Od 8. do 10. novembra so v kongresnem centru Habakuk potekali že tradicionalni, tokrat jubilejni »X. dermatološki dnevi v Mariboru«. Srečanje je organiziralo Združenje slovenskih dermatovenerologov v sodelovanju s Katedro za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru ter Oddelkom za kožne in spolne bolezni UKC Maribor.

Kot vsako leto smo srečanje zaključili s predstavitvijo zanimivih primerov bolnikov s kožnimi boleznimi, ki pogosto predstavljajo velik diagnostičen in terapevtski izziv.

Srečanje je namenjeno predvsem dermatovenerologom in zdravnikom splošne medicine, ki se ga zaradi pestrega programa vsako leto udeleži veliko število zdravnikov drugih specialnosti, ki prihajajo v stik z bolniki s spremembami na koži. Letos se ga udeležilo približno 150 zdravnikov in farmacevtov, predavali pa so priznani strokovnjaki iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Italije, Nemčije, Anglije in Kanade.

Glavni organizator srečanja doc. dr. Miljković je uredil zbornik predavanj, v katerem je predstavljenih 52 prispevkov številnih domačih in tujih avtorjev.

Srečanje je tudi letos potekalo na zelo visoki strokovni ravni, za kar si organizacijski odbor, skupaj z aktivnimi udeleženci, zasluži iskreno zahvalo.

Predstavljena so bila najnovejša spoznanja s področja škodljivih učinkov ultravijoličnega sevanja, zgodnjega odkrivanja in sodobnega zdravljenja kožnih tumorjev. Zelo obsežen sklop predavanj je bil namenjen zdravljenju luskavice in psoriatičnega artritisa s poudarkom na bioloških zdravilih. Svetovno znani strokovnjaki na tem področju, kot so D. Tachi iz Lübecka, G. Girolomoni iz Verone ter R. leto 2013 / letnik XIV / številka 4

20 Naša bolnišnica

Uspešen začetek DORE v Mestni občini Maribor Avtor: Š. P. V okviru državnega presejalnega programa za raka dojk DORA so se sredi junija letos pričela prva slikanja žensk iz Mestne občine Maribor (MOM), ki so se po poletnem premoru nadaljevala v večjem obsegu. Do sedaj je bilo na presejalno mamografijo v stacionarno enoto v UKC Maribor vabljenih 762 žensk, na slikanje jih je prišlo 606. To predstavlja 79,5 % udeležbo, kar je dovolj za uspešnost programa. V MOM je sicer 14.427 žensk, ki ustrezajo kriterijem za sodelovanje v programu DORA. V UKC Maribor se je presejalno slikanje dojk v okviru programa Dora začelo 12. 6. 2013. Sprva je slikanje potekalo samo en dan v tednu, sedaj pa poteka štiri dni tedensko, od torka do petka v dopoldanski izmeni. V UKC Maribor presejalno slikanje izvaja osebje bolnišnice, ki so se posebej izobraževali v Dori, slike pa odčitavajo radiologi Onkološkega inštituta Ljubljana (OI). Morebitne dodatne obravnave bodo ženske zaenkrat opravljale na OI. Na presejanje v UKC Maribor so vabljene ženske, ki ustrezajo naslednjim merilom za sodelovanje v programu DORA: stalno prebivališče v MOM, starost 50-69 let, brez predhodno odkritega raka dojk. Poleg teh se na presejalno mamografijo lahko naročijo tudi ženske s stalnim prebivališčem v Podravski statistični regiji, ki ustrezajo tem merilom, in sicer preko klicnega centra Dora. V MOM je 14.427 žensk iz te starostne skupine, kar pomeni, da bi jih ob 80-odstotni udeležbi vsako leto slikali 5.770 (dvoletni interval presejanja). Mag. Maksimiljan Kadivec, dr. med., vodja programa DORA: »Veseli smo, da smo končno začeli s slikanjem v Mariboru. Zadovoljni smo z visokim odzivom povabljenih žensk, prav tako z dobrim slikanjem radioloških inženirjev. V ekipo odčitovalcev DORE se bo predvidoma že novembra vključil tudi zdravnik radiolog UKC Maribor Tomaž Frangež, dr. med.« Doc. dr. Darja Arko, dr. med., strokovna direktorica UKC Maribor: »Prepričana sem, da bo izvajanje programa DORA v Mariboru bistveno izboljšalo zgodnjo diagnostiko raka

dojk pri ženskah v tej regiji in tudi razbremenilo ambulante za dojke, ki bodo sedaj lažje dostopne za ženske s težavami. V UKC Maribor se bomo v okviru kadrovskih možnosti trudili, da v najkrajšem možnem času zagotovimo dovolj ustrezno izobraženih radiologov in drugih profilov zdravnikov, ki se vključujejo v diagnostiko in zdravljenje bolnic z rakom dojk v programu DORA, tako da bomo lahko čim prej postali drugi diagnostični center v državi.« Tomaž Frangež, dr. med., radiolog odčitovalec v programu DORA v UKC Maribor: »Program DORA je zaživel tudi v Mestni občini Maribor in s tem odprl dodatne možnosti zgodnjega odkrivanja raka dojke. Po odzivu sodeč, se ženske v našem okolju zavedajo pomembnosti programa DORA in utemeljeno pričakujemo, da se bodo v presejalni program postopoma vključile v še večji meri. Pred nami je formiranje centra DORA za nadaljnje obravnave in terapijo v UKC Maribor, kar je povezano z nabavo ustreznih aparatur in predvsem izobraževanjem mladih radiologov. Zahvaljujem se kolegom OI Ljubljana – DORA za podporo in prispevek k širjenju programa, skupaj lahko za zdravje žensk naredimo več.« Ženske iz Območne enote Maribor, ki ustrezajo merilom za udeležbo v programu DORA, bodo iz OIL prejele pisno vabilo, na katerem bosta že določena datum in ura pregleda. V program pa se lahko naročijo tudi same, in sicer tako, da pokličejo brezplačno telefonsko številko 080 27 28, vsak dan od 9. in 12. ure, ali napišejo elektronsko sporočilo na naslov dora@onko-i.si. Za vključitev v program DORA ženske ne potrebujejo napotnice.

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

Naša bolnišnica

Predsednika republike Boruta Pahorja pred vhodom v Medicinsko fakulteto pozdravlja asistent Davorin Dajčman, dr. med., predsednik Zdravniškega društva Maribor

Zdravniško društvo Maribor – domačin 150. skupščine Slovenskega zdravniškega društva (SZD) Avtorja: Elko Borko, Davorin Dajčman V petek, 18. oktobra, je v Mariboru potekala že 150. skupščina Slovenskega zdravniškega društva. Za naše zdravništvo je skupščina predstavljala pomemben dogodek, za vodstvo Zdravniškega društva Maribor, ki je pripravilo program dvodnevnega srečanja slovenskih zdravnikov, pa zelo odgovorno nalogo. Že pred 10. uro, ko se je po predvidenem programu začel strokovni sestanek, so delegati Zdravniškega društva, mariborski zdravniki ter študentje medicine napolnili lepo in prostorno dvorano v stavbi nove Medicinske fakultete. Takoj po prihodu predsednika republike Boruta Pahorja, ki so ga udeleženci pozdravili z glasnim aplavzom, je mladinski pevski zbor Carmina Slovenica s pesmijo pozdravil udeležence, zatem pa je zbor nagovoril predsednik Zdravniškega društva in predsednik organizacijskega odbora asistent Davorin Dajčman, dr.

med. Sledili so pozdravni nagovori predsednika SZD prof. dr. Pavla Poredoša, gostitelja dogodka – dekana MF Univerze v Mariboru prof.dr. Ivana Kranjca,predsednika sindikata Fides prim. Konrada Kuštrina in predsednika Zdravniške zbornice prim. Andreja Možine. Ob koncu je stopil na govorniški oder predsednik Borut Pahor in predstavil ter analiziral številne probleme v zdravstvu, ki zahtevajo ukrepanje in ki jih poznamo kot reforma zdravstva. Kljub neugodnim ugotovitvam so ga poslušalci nagradili z odobravajočim aplavzom.

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

22 Naša bolnišnica

Slavnostni začetek 150. Skupščine SZD v predavalnici nove Medicinske fakultete Univerze v Mariboru Sledil je kratek odmor, nato pa je začela z delom Skupščina SZD, ki je potekala po ustaljenem dnevnem redu. Med najpomembnejšimi sta bila poročilo predsednika društva prof. dr. Pavla Poredoša o delovanju organizacije od lanske skupščine in poročilo novega generalnega sekretarja prof. dr. Rajka Komadine o opravljenem delu in nalogah naše stanovske organizacije v naslednjem letu. Prof. dr. Saša Markovič nam je posredovala kratko, vendar zanimivo poročilo o delu Zdravniškega vestnika za leto 2012. Ostale točke dnevnega reda so bile hitro in soglasno sprejete. Med njimi je bil tudi predlog, ki ga je delegatom predstavil predsednik Zdravniškega društva Maribor asistent Davorin Dajčman, da se letošnje priznanje – častno članstvo Slovenskega zdravniškega društva – podeli prof. dr. Elku Borku. 150. skupščina SZD se je tako brez zapletov in v splošno zadovoljstvo zaključila. Sledil je voden ogled novih prostorov Medicinske fakultete v dveh skupinah. Obiskovalci so uživali ob številnih gradbenih in oblikovalnih podrobnostih, ki dokazujejo izjemno ustvarjalnost načrtovalca zgradbe arhitekta Borisa Podrecce.

ki jo je vodil prof. dr. Rajko Komadina, so o tej slovenski posebnosti razpravljali naslednji vodilni zdravniki Možina, Poredoš, Kuštrin, Demšar, Kranjc, Šuput, Tiselj, Jazbec in Albreht. Ob zaključku razpravljanja so poslušalci bili mnenja, da so nastopajoči sicer prikazali obseg problema, vendar ne razpolagajo z nobenimi pravimi vzvodi, ki bi ta problem lahko rešili.

V prostorih Medicinske fakultete je organizator pripravil samopostrežno kosilo, ki je udeležencem povrnilo moči, da so lahko aktivno sledili stanovskemu delu srečanja na temo »Brezposelnost zdravnikov in pomanjkanje zdravnikov«. V razpravi za okroglo mizo,

Prof. dr. Elko Borko, predsednik Medikohistorične sekcije, ki ima od ponovne ustanovitve leta 1968 stalni sedež v Mariboru, je kot izjemo trem članom podelil plaketo, s katero so bili imenovani za častne člane Medikohistorične sekcije SZD. Častni člani MHS SZD so postali prof. dr. Stanka Kranjc-Simoneti, prim. Mitja

Ob 19.30 je bila za udeležence jubilejne 150. skupščine v Hotelu City organizirana slavnostna prireditev, na kateri so se udeležencem predstavili člani otroškega dela zbora Carmina Slovenica. S svojim prisrčnim nastopom so popestrili slavnost, na kateri je predsednik SZD podelil prof. dr. Elku Borku listino s potrdilom o častnem članstvu v naši organizaciji, predstavnica ministrstva za zdravje je podelila diplome novim primarijem, prof. dr. David Vodušek, predsednik glavnega strokovnega sveta SZD, pa je kot predstavnik SZD podelil posebne diplome za zdravnike, ki so si pridobili posebna znanja iz področja klinične nevrofiziologije, kar je novost v strokovnem izpopolnjevanju zdravnikov.

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

Naša bolnišnica

Mrgole in prim Aleksander Stergar. Celotno slovesnost je strokovno brezhibno in na sproščen način vodil zgodovinar Stane Kocutar, ki je poskrbel, da je tudi ta del slavnostne proslave minil v vsesplošnem zadovoljstvu in pripomogel k boljšemu apetitu ob slavnostni večerji, ki so jo pripravili v hotelu City. Naslednji dan, v soboto, 19. oktobra, se je že ob 9. uri začel strokovni del srečanja, ki je letos obravnaval zdravje mladostnikov. V polni dvorani sta strokovni del vodila prim. Martin Bigec in Nataša Potočnik-Dajčman. V strokovnem delu je Jernej Završnik s sodelavcema Kurtom Kanclerjem in Elkom Borkom predstavil prispevek z naslovom »Zgodovina mladinskega zdravstvenega varstva v Mariboru.« V nadaljevanju prvega dela strokovnega srečanja je Polona Dobrin Truden z Inštituta za varovanje zdravja predstavila »Epidemiologijo bolezni v obdobju mladostnika«, Skočir Jasmina je poročala o delu »Študentske ambulante v Mariboru«, Nataša Marčun Varda o problematiki »Hipertenzije pri mladostniku«, Vojko Berce o zdravljenju »Astme pri mladostnikih« in Jernej Dolinšek o »Celiakiji pri mladostnikih«. Sledila je krajša razprava, v kateri so predavatelji pojasnili svoja stališča, nato pa je sledil krajši odmor. V drugem delu sestanka so bile predstavljene zelo zanimive in pereče teme, s katerimi se trenutno srečujejo zdravstveni delavci. Tako je Nataša Fidler-Mis predstavila svoja dognanja o »Prehranjevalnih navadah mladostnikov«, Martin Bigec in Primož Kotnik sta poročala o »Debelosti in komorbidnih boleznih v otroštvu in adolescenci«, Nataša Potočnik Dajčman je razčlenila stanje »Pedopsihiatrije v slovenskem zdravstvenem prostoru«, Hojka Kumperščak-Gregorič je opisala »Depresije pri otrocih in mladostnikih«, Jernej Vidmar pa je razpravljal o »Samopoškodbenem vedenju pri otrocih in mladostnikih«. Povsem razumljivo je, da je bila razprava po tako zanimivih in perečih temah, ki so jih izpostavili predavatelji, dolga ter živahna in je trajala celi dve uri dlje, kot je bilo predvideno. Vsi referati, zaključki in sklepi, ki so se izoblikovali med razpravo, bodo objavljeni v našem Zdravniškem vestniku. Kratko strokovno poročilo pa je bilo objavljeno v oktobrski številki ZV.

Medikohistorična sekcija je za konec 150. Skupščine SZD pripravila še kratek obisk Muzeja narodne osvoboditve. Zaradi zgoraj omenjene podaljšane razprave se je obiska muzeja udeležilo le nekaj članov SZD, ki so hoteli spoznati nekaj značilnosti našega mesta. Udeleženci so na poti skozi mesto zvedeli nekaj o zgodovini Glavnega mostu in proslavi njegove 100-letnice. Na Glavnem trgu so si ogledali kužno znamenje in se seznanili s 27. januarjem 1919, ko so se tam končale nemške demonstracije z žrtvami in zgodovinarji ta dan omenjajo kot tretje dejanje Maistrovega prevzema oblasti v Mariboru. Na Grajskem trgu so si ogledali spominsko ploščo, na kateri je zapisano, da je prva žarnica v Sloveniji zasvetila na tem mestu že 4. aprila 1884. Pot nas je vodila mimo mariborskega gradu in Maistrovega trga, ki je v zgodovini že nosil imena, kot so Tegetthoff, Lenin, Jugoslavija in ga danes poznamo kot Trg generala Maistra. V lepi zgradbi, ki jo je zgradila družina Scherbaum, in ki se nahaja tik ob stavbi prvega Zdravstvenega doma v Mariboru, je danes Muzej narodne osvoboditve. Tam nas je pričakala sodelavka muzeja mag. Irena Mavrič Žižek in nas popeljala skozi razstavne prostore ter celovito predstavila dogajanja v Mariboru med nemško okupacijo. Obiskovalci so jo zasipali s številnimi vprašanji s področja novejše zgodovine našega mesta in naposled so zadovoljni zapustili muzej z obljubo, da bodo ponovno prišli po dodatna pojasnila. Ob koncu je treba omeniti, da je Zdravniško društvo Maribor z organizacijskim odborom pod vodstvom asistenta Davorina Dajčmana odlično pripravilo in izpeljalo vse aktivnosti ob 150. Skupščini SZD in si prislužilo številna priznanja za odlično opravljeno organizacijsko in strokovno delo, medtem ko bo dogodek ostal zapisan kot dosežek vsega mariborskega zdravstva.

Predsednik republike Borut Pahor se poslavlja od predsednika SZD prof. Pavla Poredoša in podpredsednika SZD prim. Martina Bigeca

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

24 Naša bolnišnica

Obisk tujih delegacij na Enoti za forenzično psihiatrijo Avtor: Miran Pustoslemšek, Foto: Rebeka Gerlič V preteklih tednih sta Enoto za forenzično psihiatrijo (EFP) Oddelka za psihiatrijo obiskali delegaciji iz Črne gore in Gruzije. Seznanili so se s sistemom forenzične psihiatrije pri nas in izmenjali nekaj izkušenj pri obravnavi forenzičnih pacientov. Črnogorsko delegacijo so predstavljali Jasna Sekulić, dr. med., z Ministrstva za zdravje in Aleksander Tomčuk, dr. med., direktor Psihiatrične bolnišnice Kotor, ki je centralna črnogorska psihiatrična bolnišnica. V tamkajšnji ustanovi so hospitalizirani tudi forenzični pacienti, vendar brez podpore s strani Ministrstva za pravosodje. Goste so zanimale naše izkušnje pri ustanavljanju oddelka, kjer se kombinirano obravnava paciente z ukrepom obveznega zdravljenja in varovanja ter osebe iz zaporov, za katere je indicirano hospitalno psihiatrično zdravljenje. Naša EFP kljub nezadostni institucionalni podpori funkcionira dokaj solidno, razmere v Črni gori pa dokazujejo, da je situacija lahko še slabša. Ker jim tamkajšnje pravosodje ne odobri varovanja s pravosodnimi policisti, so bili prisiljeni najeti privatno varnostno podjetje. Ob kontroli Komisije za preprečevanje mučenja Sveta Evrope (CPT) je bil to seveda prvovrsten škandal, vendar se doslej ni nič spremenilo. Želijo si izboljšati standard obravnave forenzičnih pacientov, vsaj z načrti, glede na majhne objektivne možnosti realizacije. Namen precej številčne delegacije Urada varuha človekovih pravic iz Gruzije, ki je v organizaciji slovenskega urada ombudsmana obiskala EFP, je bil seznanitev z ustanovo,

ki ustreza sodobnim standardom spoštovanja človekovih pravic. V tovrstnih ustanovah je doseganje ravnovesja med zagotavljanjem človekovih pravic na nivoju evropskih standardov in sočasnem zagotavljanju varnosti visoke stopnje v medicinski ustanovi namreč dokaj zapleteno, saj so hospitalizirani tudi pacienti iz zaporov z visoko stopnjo varnostnega tveganja ob relativno (ali pa kar absolutno) nizkem številu pravosodnih policistov. Gostujočo delegacijo so zanimale tudi najmanjše podrobnosti, kajti ključni problemi omenjenega ravnovesja med varovanjem in človekovimi pravicami se skrivajo prav tam. Gruzija, ki šteje 4 do 5 milijonov prebivalcev, ima s tem v zvezi dokaj specifičen problem, kajti v povprečju je bilo tam zaprtih približno 5000 oseb, v času Saakašvilijevega režima pa se je število zaprtih oseb povečalo na 20.000. Razlog za takšen porast je bil med drugim tudi kaznovanje za posest minimalnih količin droge po modelu ZDA. Novi obsojenci so bili seveda žrtve izsiljevanja in zlorab starih zaporniških »mačkov« in njihovi sorodniki so prodajali celo nepremičnine, da so jih s pomočjo podkupnin poskušali rešiti iz zapora. Po menjavi režima so že amnestirali preko 10.000 zapornikov. Ob prizadevanju države po doseganju standardov Sveta Evrope si pridobivajo izkušnje tudi pri nas.

Sprejem delegacije iz Črne gore pri direktorju UKC Maribor

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

Naša bolnišnica

Prva mediacijska pisarna na področju zdravstva v Mariboru Avtor: Š. P., Foto: Š. P. in arhiv ZD Maribor Potrebe po mirnem reševanju sporov v zdravstvu naraščajo, zato sta se vodstvi UKC Maribor in Zdravstvenega doma (ZD) Maribor odločili, da ustanovita skupno mediacijsko pisarno, ki je prva na področju zdravstva v Sloveniji. Deluje znotraj zdravstvenega doma, svoj prostor pa ima namenjen izključno mediaciji. S 1. oktobrom 2013 so svečano odprli skupno mediacijsko pisarno v prostorih ZD Maribor (Ob parku 5, Maribor), ki predstavlja nov, prijaznejši pristop reševanja sporov v zdravstvu tako za paciente kot tudi za zaposlene. Ob slavnostnem prerezu traku je v imenu UKC Maribor Janez Lencl, univ. dipl. inž., mediator in vodja Centra za odnose z javnostmi, marketing in informatiko, poudaril pomen mediacije za izboljšanje medsebojnih odnosov na področju zdravstva: »V UKC Maribor sledimo našemu sloganu »S strokovnostjo in prijaznostjo do zdravja« in prijaznost pomeni dobro komunikacijo. Zato smo v zadnjih dveh letih temu področju namenili večjo pozornost. Poznavanje in obvladovanje mediacijskih veščin je nepogrešljiv element reševanja nesoglasij, izboljšanja medosebnih odnosov med različnimi javnostmi v zdravstvu. Žalostni dogodek primera Nekrep, ki je močno zaznamoval našo ustanovo in odmeval tudi v širšem slovenskem prostoru smo rešili prav s pomočjo mediacije. Usposobili smo 12 mediatorjev različnih profilov: zdravnike, medicinske sestre, delovne terapevte, pravnike, ekonomiste in komunikologe. Izvajamo eno- in dvodnevne delavnice med zaposlenimi, saj se s svojo poslovno politiko trudimo vzpostaviti sistem

Prerez traku (od leve proti desni) Metod Mezeg, Janez Lencl, Jernej Završnik, Vesna Rečnik Šiško

upravljanja in reševanja sporov s pomočjo mediacijskih veščin.« Prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med., spec., mediator in direktor ZD Maribor je ob otvoritvi pisarne dejal: »Delovanje našega ZD Maribor temelji v skladu z jasno začrtanim poslanstvom, vizijo in vrednotami tudi na skrbi za dobre medsebojne odnose, ki so osnova za podporo zaposlenim pri uresničevanju ciljev ter kakovostnem opravljanju zdravstvenih storitev. Zadovoljen sem, da smo skupaj z UKC Maribor zgodbo pripeljali tako daleč, da danes svečano odpiramo prvo mediacijsko pisarno v zdravstvu, ki deluje znotraj zdravstvenega doma in ima svoj prostor namenjen izključno mediaciji s časovnim planom delovanja. Povezovanje dveh osrednjih zdravstvenih ustanov na področju mesta Maribor in širše je primer dobre prakse, vreden posnemanja in vodstvi obeh zavodov se zavedata, da reševanje nesoglasij z mediacijo pomeni velik korak k boljšim medsebojnim odnosom v zdravstvu in k bolj varni ter kakovostnejši zdravstveni oskrbi pacientov. Mediacija v zdravstvu si sicer šele utira pot med ljudmi, zato vemo, da bo preteklo nekaj časa, da jo bodo ljudje spoznali in sprejeli kot eno izmed miroljubnih metod reševanja sporov. Prepričan sem, da nam bo sčasoma uspelo, da bodo tako pacienti kot zaposleni in drugi udeleženi v sporih prepoznali prednosti takšnega reševanja sporov, saj velikokrat že poznavanje mediacijskih veščin pripomore k boljši komunikaciji.« Viktor Pilinger, univ. dipl. prav., Zastopnik pacientovih pravic, ki je tudi sam mediator, je ob tem opozoril na pomen vključitve postopka mediacije že v začetni fazi, torej bodisi že pred samo izvedbo tako imenovane prve ustne obravnave po ZPACP ali pa po zaključenem tovrstnem postopku brez rešitve spora. Izvajalcem zdravstvenih storitev bo predlagal izvedbo mediacije pred odstopom zadeve na 2. stopenjsko komisijo za varstvo pacientovih pravic, ki deluje v okviru Ministrstva za zdravje v Ljubljani. Sicer pa si želi v delovanje nove mediacijske pisarne v Mariboru, kot eden od več deset usposobljenih mediatorjev v zdravstvu, tudi aktivno vključiti in pomagati ostalim mediatorjem pri delu. Ob tem poudarja, da bodo s tem razbremenjene tudi pisarne obeh zastopnikov pacientovih pravic in Varuha

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

26 Naša bolnišnica

bolnikovih pravic v Mariboru, kjer je število zadev in s tem nezadovoljstva pacientov izredno veliko.

ter sodelavcev, zlasti na področju komuniciranja s pacienti.« Velika zasluga ob tem koraku gre tudi Anki Stojan, univ. dipl.psih., psihoterapevtki in trenerki mediatorki. Bila je med prvimi usposobljenimi mediatorji na Okrožnem sodišču v Ljubljani in ima za seboj že 10-letne izkušnje z mediacijo ter več kot 400 opravljenih mediacij na različnih področjih. Prav tako je zaslužna, da je prenesla mediacijo, ob pomoči Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, v UKC Maribor in ZD Maribor. Mediacijska pisarna je namenjena zaupnemu, nepristranskemu in prijaznemu reševanju sporov med: • pacienti in zaposlenimi v zdravstvu, • zaposlenimi v zdravstvu, • zdravstvenimi ustanovami in • ostalimi vpletenimi v spore v zdravstvu.

Mediacijska pisarna V imenu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki je kot prvo vpeljalo postopek mediacije v zdravstvu, je pogled na mediacijo predstavila Maja Zdolšek, univ. dipl. prav.: »Na Združenju sem zaposlena kot pravnica, aktivna predvsem na področju evropskega povezovanja Združenja ter kot vodja področja mediacije. Že nekaj let se intenzivno zavzemam za uvrščanje mediacije v vsa področja našega dela in njeno uporabo v zdravstvu tako v slovenskem kot tudi v evropskem prostoru. Spodbudno je dejstvo, da je management naših zdravstvenih zavodov sprejel mediacijo kot zelo želeno metodo reševanja sporov in pod našim okriljem pričel z aktivnostmi postavitve lastnih modelov upravljanja s spori. Slednji vključujejo tudi različne protokole sodelovanja mediatorjev, tako notranjih kot zunanjih. Prednosti tovrstnih modelov prepoznavamo tudi v navezavi na poslovno odličnost zdravstvenih zavodov ter kakovostno in varno izvajanje zdravstvenih storitev. Posebno pozornost je tudi v prihodnje potrebno nameniti osveščanju ciljnih skupin, zlasti pacientov o pozitivnih učinkih mediacije in izobraževanju zdravstvenih delavcev

Mediacije opravljajo strokovno usposobljeni mediatorji za mediacijo v zdravstvu. Za paciente in zaposlene v ZD Maribor in UKC Maribor je mediacija brezplačna.

MEDIACIJSKA PISARNA UKC MARIBOR in ZD MARIBOR Prostori: Ob parku 5, 2000 Maribor Odgovorna oseba: Vesna Rečnik Šiško, dipl. org., mediator Uradne ure: ponedeljek od 9.00 do 11.00 četrtek od 14.00 do 16.00 Telefon: 051 394 515 ali 02 22 86 200 (od ponedeljka do petka od 7.00 do 9.00 in v času uradnih ur) E-pošta: mediacijska.pisarna@zd-mb.si

Kakovost v UKC Maribor po akreditacijski presoji Avtorica: Breda Hajnrih, Center za kakovost in organizacijo Spoštovane sodelavke in sodelavci!

da DIAS in prejeli akreditacijsko potrdilo.

Najprej bi se vam rada zahvalila za vaš prispevek v procesu uvajanja kakovosti v UKC Maribor, saj smo s skupnimi močmi zadostili osnovni zahtevi iz Splošnega dogovora – opraviti predakreditacijsko presojo. Po presoji v novembru moramo še pripraviti in izpeljati ukrepe, saj bomo le tako zadostili zahtevam standar-

Ponovno vam priporočam, da se dodobra seznanite s Standardom za bolnišnice DIAS-DNV, ki je dostopen na intranetni strani UKC Maribor. Glavni cilji akreditacijske presoje so : • ugotoviti dejansko stanje kakovostne in varne

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

Naša bolnišnica

• •

obravnave pacientov v UKC Maribor, ugotoviti neskladnosti v zvezi z zahtevami standarda DIAS in pridobiti akreditacijsko potrdilo, kar pa je mogoče le z izvajanjem ukrepov na osnovi prejetega akreditacijskega poročila.

Akreditacijsko poročilo DNV predstavlja torej POSNETEK REALNEGA STANJA delovanja UKC Maribor in osnovo za planiranje ter doseganje ciljev s področja organizacije, kakovosti in varnosti. Glede na vsebino poročila presojevalcev DNV, izdanega v oktobru 2013 (6 neskladnosti in 13 priporočil), moramo v UKC pripraviti program ukrepov in jih realizirati do te stopnje, da bo presojevalec DNV pri kontrolni presoji v prvem tednu februarja 2014 potrdil izboljšave na vseh 16 področjih in nam izdal prvo akreditacijsko potrdilo. Poročilo o akreditacijski presoji DNV, izdano oktobra 2013, so prejeli vsi vodje klinik, predstojniki oddelkov, strokovni vodje ZN klinik in oddelkov ter vodje nemedicinskih oddelkov. Prosili smo jih, da v sodelovanju z vsemi zaposlenimi ukrepe za izboljšave za svoje oddelke sporočijo v Center za kakovost in organizacijo. Določena področja se bodo reševala na nivoju UKC.

o neželenih dogodkih z vseh področij našega delovanja. Najpogosteje navedena neskladnost v poročilu je bila namreč zelo pomanjkljivo poročanje o ugotovljenih odstopanjih, neželenih dogodkih, neskladnostih in ukrepanjih v Center za kakovost in organizacijo. Od 1. januarja 2014 bo poročanje mogoče tudi preko intranetne strani UKC, in sicer s programom Neželeni dogodki v UKC Maribor. Hkrati pa bodo takoj vidni tudi rezultati poročanja po organizacijskih enotah. Več o tem v navodilih za uporabo tega programa. Zaposleni v Centru za kakovost in organizacijo se trudimo, da bi v največji možni meri olajšali delo zaposlenih na področju kakovosti, zato vas prosimo za tvorno sodelovanje. Zavedati pa se moramo, da je kakovost delovanja zavoda odvisna od vseh zaposlenih; od vodstva do neposrednega izvajalca. Zunanji presojevalci pri pregledu skladnosti s standardom opazijo in upoštevajo torej le kakovostno delo vseh zaposlenih. Ukrepi, ki jih bomo sprejeli na osnovi akreditacijskega poročila, bodo zelo zahtevni tako finančno kot tudi s stališča vključenosti vseh zaposlenih. Prepričani smo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo!

Program ukrepov z navedenimi razlogi za neskladnosti, odgovornimi osebami in roki za izvedbo bomo na DNV poslali do 20. decembra 2013. Prosimo vas, da tvorno sodelujete pri izvajanju zastavljenih ukrepov; tako na nivoju oddelkov kot na nivoju UKC. Hkrati vas prosimo, da izboljšamo poročanje

Mariborski oftalmologi prejeli kar tri nagrade Nemškega oftalmološkega združenja na kongresu v Berlinu Avtorica: Dušica Pahor, Foto: osebni arhiv Nemško oftalmološko združenje – Deutsche Ophthalmologische Gesellschaft (DOG) je najstarejše oftalmološko združenje na svetu in šteje več kot 5000 članov. Na njihovo priporočilo lahko člani združenja postane-

jo tudi oftalmologi izven Nemčije. Oddelek za očesne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor že vrsto let aktivno sodeluje na kongresu Nemškega oftalmološkega združenja, ki vsako leto poteka jeseni,

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

28 Naša bolnišnica

zadnja leta večinoma v Berlinu. Kongresa se udeležuje veliko tujcev in seveda večina nemško govorečih držav. Zadnja leta je opaziti izjemno visoko prisotnost oftalmologov iz azijskih držav, kakor tudi iz Združenih držav Amerike. Nivo kongresa je zelo visok, za nas pa je izrednega pomena predvsem sistemski pristop oz. določitev smernic pri novih diagnostičnih in terapevtskih postopkih. Smernice izdelajo skupine najboljših strokovnjakov za posamezna področja in predstavljajo osnovo za izvajanje osnovne ali subspecialistične oftalmološke dejavnosti. Na našem oddelku jih večinoma upoštevamo, kar nam olajša vsakodnevno delo, predvsem pa zagotavlja večjo varnost bolnikov. Letošnji že 111. kongres je potekal od 19. do 22. septembra v Berlinu. Glavna tema kongresa je bila Excellent Vision - Vision of Excellence. Na kongresu smo letos aktivno sodelovali trije oftalmologi. V skladu s politiko našega oddelka, da je na kongresih potrebno aktivno sodelovati, pokazati svoje delo in znanje, smo vsi trije že spomladi poslali izvlečke naših prispevkov. Na veliko veselje so bili vsi trije prispevki ne le sprejeti, temveč tudi nagrajeni z denarno nagrado - DOG Travel Award. Nagrado za prispevek smo prejeli že v lanskem letu (D. Pahor), vendar nas je odločitev Nemškega of-

talmološkega združenja, da podari letos kar tri nagrade mariborskim oftalmologom resnično razveselila. Nagrado so prejeli Petra Skitek, dr. med., doc. dr. Tomaž Gračner, dr. med. in prof. dr. Dušica Pahor, dr. med. Nagrajeni prispevki: •

SKITEK, Petra, PAHOR, Dušica. Acute syphilitic posterior placoid chorioretinitis : a case report: 111. DOG-Kongress Excellent vision - vision of excellence, Berlin, 19.-22. 9. 2013. Berlin, 2013. [COBISS.SI-ID 4774207]

•

PAHOR, Dušica, GRAČNER, Tomaž. Ocular trauma score (OTS) as a prognostic model for visual outcome in pediatric open globe injuries: 111. DOG-Kongress Excellent vision - vision of excellence, Berlin, 19.-22. 9. 2013. Berlin, 2013. [COBISS.SI-ID 4774719]

•

GRAČNER, Tomaž, PAHOR, Dušica. The optic nerve head morphology after trabeculectomy: 111. DOG-Kongress Excellent vision - vision of excellence, Berlin, 19.-22. 9. 2013. Berlin, 2013. [COBISS.SI-ID 4774975]

Glede na izredno težke in skoraj neobvladljive razmere na oddelku, ki jim botruje izjemno pomanjkanje zdravniškega kadra, je to priznanje za zaposlene na oddelku še toliko bolj pomembno, saj kaže, da kljub izčrpanosti še nismo izgubili volje do novih znanj in izzivov stroke in da smo tudi na našem oddelku primerljivi z razvitim evropskim svetom oftalmologije.

Srečni nagrajenci (od leve Petra Skitek, dr. med., prof. dr. Dušica Pahor, dr. med., doc. dr. Tomaž Gračner, dr. med.) leto 2013 / letnik XIV / številka 4

Naša bolnišnica

Slovenski zajtrk tudi za male junake na Kliniki za pediatrijo Avtor: Š. P., Foto: Dejan Vrtačnik Otroci na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor so se razveselili tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga je tudi letos darovalo podjetje Mercator. Strokovno osebje klinike je pozdravilo Mercatorjevo gesto, ki je otrokom, hospitaliziranim na kliniki, omogočilo biti del vseslovenskega projekta, ki spodbuja uživanje zdrave hrane iz lokalnega okolja. Tradicionalni slovenski zajtrk je projekt, ki že tretje leto zapored poteka v vrtcih in šolah vsak tretji petek v novembru. Na Otroci so zajtrkovali med, maslo, mleko, ta dan priprajabolko in čaj vijo otrokom zajtrk, sestavljen iz kruha, mleka, masla, medu in jabolk. Ključni namen projekta je spodbujati uživanje hrane iz lokalnega okolja, ozaveščati otroke o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, o pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti za okolje in pomenu čebelarstva za kmetijsko pridelavo. Ob zaužitju zajtrka se otroci pogovarjajo o zdravem prehranjevanju in lokalni pridelavi. V jedilnici Klinike za pediatrijo so skupaj z malimi junaki slovenski zajtrk zaužili tudi direktor UKC Maribor prim. doc. dr. Gregor Pivec, dr. med., predstojnica Klinike za pediatrijo izr. prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med. in Mojca Avšič, izvršna direktorica za marketing in razvoj v Mercatorju. Direktor UKC Maribor prim. doc. dr. Gregor Pivec, dr. med., je ob zajtrku povedal: »Veseli smo, da so tudi letos naši otroci na Kliniki za pediatrijo deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka. Vsi se zavedamo, da je lokalno pridelana hrana ključnega pomena za zdrav način prehranjevanja, ki ga na ta način osvojijo otroci v vrtcih in šolah. Ob tem se zahvaljujem Mercatorju za voljo in skrb ob pripravi hrane, ki jo danes uživamo skupaj z otroki na pediatriji«.

Skupaj z otroki so zajtrkovali tudi (od leve proti desni) Nataša Marčun Varda, Gregor Pivec in Mojca Avšič zdrave in lokalno pridelane prehrane, ki koristi tako otrokom kot tudi odraslim ljudem, zato podpiramo in priporočamo tradicionalni slovenski zajtrk na mizah vseh družin«. Mojca Avšič, izvršna direktorica za marketing in razvoj v Mercatorju, ki je simbolično predala donacijo, pa je ob tem poudarila: »Spremembe prehranskih navad naroda se pričnejo pri otrocih. Če otroci sprejmejo sporočilo, da so doma pridelane sestavine najboljše, je prihodnost domače prehranske verige svetlejša. Pomembno je, da otrokom pokažemo, da smo pripravljeni v sporočilo o pomenu prehrane in domače pridelave veliko vložiti. Želimo si, da bi otrokom ostal prijeten spomin na ta dan in na zajtrk. Nam bo to, da smo jih obiskali in obdarili, vsekakor dragocen spomin.«

Predstojnica Klinike za pediatrijo UKC Maribor izr. prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med.: »Na naši kliniki smo vedno zelo veseli takšnih in podobnih pobud s strani različnih institucij, saj omogočijo bolnim otrokom prijetno popestritev bolnišničnega vsakdana. V našem strokovnem okolju se še posebej zavedamo pomena leto 2013 / letnik XIV / številka 4

30 Naša bolnišnica

Zaslužni profesor dr. Elko Borko, dr. med., postal častni član Slovenskega zdravniškega društva Avtor: Davorin Dajčman, Foto: dr. Žegura Glavni odbor Zdravniškega društva Maribor je v oktobru 2013 pripravil predlog, da se na letošnji 150. skupščini SZD naziv častnega člana te stanovske organizacije podeli prof. dr. Elku Borku, članu tega društva. Na skupščini so naš predlog, ki smo ga podprli z dopisom, v katerem

smo navedli utemeljitve s podatki o življenju in delu kandidata, podprli vsi prisotni člani skupščine. Zaslužni redni profesor dr. Elko Borko, dr. med., višji svetnik se je rodil v Mariboru 14. 11. leta 1934. Sedem let kasneje je nemški okupator celotno družino izselil v Srbijo, kjer je leta 1945 dokončal osnovno šolo. Po osvoboditvi leta 1945 se je vrnil v Maribor, kjer je obiskoval I. gimnazijo in maturiral 1953. leta. Jeseni istega leta se je vpisal na Medicinsko fakulteto, študij pa zaključil 28. aprila 1959 in pričel s služenjem vojaškega roka. Po odpustu iz vojske je opravljal staž v mariborski bolnišnici in 29. 6. 1961 je opravil strokovni izpit. Zaposlil se je v Zdravstvenem domu v Mariboru in delal v raznih splošnih ambulantah, pa tudi posvetovalnicah za noseče in otroke, 3 mesece pa tudi v Cerknem na Primorskem. 16. junija 1963 je nastopil službo v mariborski bolnišnici in pričel s specializacijo iz ginekologije in porodništva. V Splošni bolnišnici Maribor je strokovno, pedagoško in znanstveno-raziskovalno deloval vse do danes. 15. 6. 1967 je opravil specialistični izpit iz ginekologije in porodništva na UGK v Ljubljani. 1976. leta je končal podiplomski študij na Školi narodnog zdravja »Andrija Štampar« Univerze v Zagrebu in 1979. leta opravil magisterij na Medicinski fakulteti Univerze v Zagrebu, kjer je 26. 6. 1981 tudi doktoriral. Dve leti kasneje je bil izvoljen v naziv docenta, leta 1989 v naziv izredni in leta 1995 v naziv rednega profesorja na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Za strokovne in organizacijske zasluge je leta 1992 pridobil naziv primarij. 26. 3. 1996 je prejel naziv višji svetnik, leta 2008 pa so ga imenovali za zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru.

Listina o častnem članstvu Slovenskega zdravniškega društva

Nastopil je na več kot 90 strokovnih sestankih v tujini in doma, kot so sestanki ginekološke sekcije SZD in različna predavanja za vse profile zdravstvenih delavcev in predavateljev biologije. V svojem preko 50-letnem zdravniškem delu je opravljal številne naloge, med drugim tudi naslednje: Od 15. 6. 1974 do 16. 7. 1990 je bil predstojnik ginekolo-

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

Naša bolnišnica

škega oddelka SBM. Od leta 1978 je v treh mandatih bil član Republiškega koordinacijskega odbora za načrtovanje družine (KOND) v Ljubljani. Leta 1981 je postal član razširjenega strokovnega kolegija Univerzitetne ginekološke klinike v Ljubljani in od 1984 do 1986 član zvezne komisije za registracijo zdravil v Beogradu. Od leta 1981 do 1992 je opravljal naloge podpredsednika Ginekološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva in bil v času od 1984 do 1988 član predsedstva Združenja ginekologov Jugoslavije (UGOJ). Od 1987 do 1990 je bil član razširjenega strokovnega kolegija za področje zdravstvenega varstva žensk, od 1980 do 1986 pa vodja medicinske skupine za uvajanje računalništva v slovenskem zdravstvu. Prav tako je bil od 24. 6. 1986 do 30. 6. 1988 imenovan za člana Fakultetnega sveta Medicinske fakultete UL. Od leta 1992 do 1997 je bil nosilec predmeta ginekologija in porodništvo Visoke zdravstvene šole UM. Leta 1993je postal predsednik Sveta Višje zdravstvene šole Univerze v Mariboru in v času od 1993 do 1998 bil član Senata Univerze v Mariboru. Od 1995 do 1998 je bil predsednik Senata Visoke zdravstvene šole Univerze v Mariboru. 27. 10. 2003 je bil soglasno izvoljen za prvega predsednika Akademskega zbora Medicinske fakultete UM. Od 2005 do marca 2013 je opravljal naloge člana Habilitacijske komisije Univerze v Mariboru. Prav tako je bil predsednik senatne komisije za računalništvo in knjižničarstvo (KISUM) Univerze v Mariboru. Njegova bibliografija obsega 360 enot (od tega je 46 izvirnih znanstvenih člankov in 28 znanstvenih prispevkov ter drugih objavljenih prispevkov). Končni zapis o rezultatih opravljenih in objavljenih raziskav kaže skupno 19 kliničnih raziskav. Mednarodno odmevnost je dokazal s 13 objavami v tuji strokovni literaturi in 56 citati (brez avtocitatov) bibliografskih zapisov v okviru Web of Science. Prav tako je potrebno omeniti, da je vrsto let bil recenzent za Zdravstveni Vestnik in druge strokovne publikacije.

leta je bil glavni urednik učbenika Ginekologija. Ponovno je bil glavni urednik pri razširjeni in dopolnjeni drugi izdaji učbenika za Visoke zdravstvene šole v Sloveniji, ki je izšla leta 2006, dve leti kasneje pa v elektronski obliki. 2001 ga je Študentski svet Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani predlagal za Lavričevo priznanje, kot zahvalo za dolgoletno pedagoško delo s študenti medicine, osebne lastnosti in odnos do študentov medicine. Me svojim dolgoletnim delovanjem v zdravstvu je prejel številna odlikovanja in priznanja. Tako je leta 1979 prejel red dela s srebrnim vencem in plaketo Ginekološko-akušerske sekcije Srbskega zdravniškega društva, leta 1980 medaljo za strokovno sodelovanje z IND v Ljubljani, 1982. leta pa priznanje OF Slovenskega naroda. 1988. leta je prejel plaketo UGOJ-a za prispevek k razvoju ginekologije v Jugoslaviji, 1992. leta medaljo ob 20-letnici WHO-kolaboracijskega centra Ljubljana-Szeged, leta 1998 pa zlato plaketo Univerze v Mariboru. 2002 je prejel častni zlati znak svobode Republike Slovenije, dve leti kasneje posebno priznanje na l. spominskem sestanku prof. dr. Lidije Andolšek, leta 2007 pa priznanje in zahvalo ob 50. letnici načrtovanja družine v Mariboru. Ves čas, od diplome leta 1959, je član Slovenskega zdravniškega društva. Od 1965 pa član Ginekološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva. Od drugega kongresa slovenskih ginekologov leta 2000 je zaslužni član Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije. Od leta 2008 opravlja naloge predsednika Medikohistorične sekcije SZD in mariborskega Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije. Prav tako je leta 2012 prevzel naloge predsednika Strokovnega sveta Združenja za integrativno medicino Slovenije. Na letošnji 150. Skupščini Slovenskega zdravniškega društva pa je, na naš predlog, prejel še naziv častnega člana Slovenskega zdravniškega društva.

Od 1983. leta dalje je bil nosilec vzgojno-izobraževalnega programa za predmet ginekologija in porodništvo na Višji zdravstveni šoli v Ljubljani, študija ob delu v Mariboru, 35 avtorjem diplomskih nalog pa je bil glavni mentor. Mentorstva se je lotil tudi pri magistrskih nalogah, dvakrat je bil njihov recenzent ter v komisiji za njihov zagovor. Bil je tudi mentor pri doktorskem delu. Vrsto let je predaval v strokovnih društvih, kot so Slovensko zdravniško društvo, Društvo medicinskih sester, Ginekološka sekcija, Delavska univerza. Za potrebe pedagoške dejavnosti je sodeloval pri urejanju učbenika Ginekologija za zdravstvene šole, ki je izšel leta 1975 in ponovno 1977. leta v razširjeni izdaji. 1998.

Ob podelitvi priznanja: predsednik SZD prof. Pavel Poredoš, prof. Elko Borko in voditelj slovesnosti Stane Kocutar, prof. zgodovine, v ozadju tajnica Zdravniškega društva Tatjana Mauko (avtor fotografije dr. Žegura)

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

32 Naša bolnišnica

Kapice za novorojenčke Avtor: Š. P., Foto: Rebeka Gerlič Mariborska porodnišnica je v mesecu juniju prejela prikupne kapice za novorojenčke. Podjetje Clar d. o. o. je Oddelku za perinatologijo doniralo kar 150 bombažnih kapic brez trakcev, različnih barv in velikosti. Blagovna znamka Clar, ki je na slovenskem tržišču prisotna že več kot 18 let, se ukvarja z razvojem kvalitetnih otroških oblačil, izbiro vrhunskih materialov in dovršeno konfekcijsko tehnologijo. Z doniranimi izdelki so razveselili tako osebje porodnišnice kot tudi mamice novorojenčkov.

Mamice z novorojenčki in Tatjana Korotaj s podjetja Clar (druga z desne)

Fotografska razstava „Poglej me“ Avtor: Š. P., Foto: Rene Gomolj Novembra je Zavod 13 v prostorih Klinike za pediatrijo (sejna soba) razstavil 13 črno-belih portretov otrok, ki so posebni, a iskrivi in čarobni. Fotografsko razstavo so naslovili »Poglej me« (ang. »Look at me«). S stavki, zapisanimi pod sleherno fotografijo, otroci nagovarjajo obiskovalca razstave, da bi tudi sam razmišljal o lastnem življenju. Na primer: V naš vsakdan sem vnesel potrpežljivost in vztrajnost, saj se tudi počasi daleč pride. Kako vztrajen si ti? ali Borim se in ne odneham, medtem, ko se odlično zabavam. Kako to zmoreš ti?, Kažem veselje nad preprostimi stvarmi, vsakdanjimi in majhnimi stvarmi. Se znaš tako veseliti tudi ti? otrok, da bi našli prijetnejšo plat sicer gotovo nevsakdanjega življenja. Na drugi strani pa nagovarja strokovnjake, ki se z otroki srečujejo, da bi v čim večji meri poudarjali, kaj otrok kljub svojim pomanjkljivostim zmore ter bili staršem v pomoč in podporo.

Fotografska razstava je nastala kmalu po rojstvu deklice Sofie, hčerke ene od avtoric razstave, Petre Greiner. Zaradi zelo redkega sindroma (trisomije 13) je bila njena hči deležna mnogih dodatnih pogledov, ona sama pa prenekaterih vprašanj. »Zato sem želela posebne otroke prikazati na estetski način, jih približati družbi, saj so del nje in izpostaviti sončno plat življenja z njimi«, je povedala fizioterapevtska in pobudnica razstave Petra Greiner. Razstava je namenjena kot spodbuda staršem podobnih

Zavod 13 je nastal iz same razstave, ki primarno pomaga materam otrok ne glede na njihovo diagnozo in nudi podporo celotni družini, skupaj z vsemi strokovnimi sodelavkami: Gordana Štrković Tomaško, dr. med., specialist pediater, Adela Pislak Bali, univ. dipl. psih., mag. Petra Tomc Šavora, prof. def., Alenka Gramc, univ. dipl. psih., Tugomira Vizjak Kure, spec. pedagog, surdopedagog, Tjaša Čepon, dipl. delovni terapevt, univ. dipl. pedagog in andragog, Tina Kastelic, dr. med., Petra Greiner, dipl. fizioterapevt. »Kasneje je nastal tudi kratek dokumentarni film z naslovom »Sofia 13«, ki na realističen način prikaže življenje s posebnim otrokom, a je hkrati spodbuden način za slehernega od nas«, je še dodala avtorica razstave.

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

Naša bolnišnica

Čestitka Mag. Mojca Dobnik, dipl. m. s., univ. dipl. org., SVZN oddelka za revmatologijo Na Fakulteti za management Univerze na Primorskem je v oktobru uspešno opravila zagovor magistrskega dela in postala magistrica znanosti Mojca Dobnik, strokovni vodja zdravstvene nege Oddelka za revmatologijo in imunologijo. Mojca Dobnik je v UKC Maribor zaposlena od leta 2001. Svojo poklicno pot je pričela na Oddelku za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin. Zaradi kadrovskih potreb je bila leta 2002 prerazporejena na Kliniko za interno medicino, kjer je kot dipl. m. s. delala na vseh internih oddelkih. Tako je leta 2005 polna znanja in želje po dodatnem izobraževanju sprejela delovno mesto glavne medicinske sestre Oddelka za revmatologijo in imunologijo, ki ga opravlja še danes. Od leta 2007 je habilitirana predavateljica na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Je mentorica študentom, dijakom, pripravnikom in novo zaposlenim izvajalcem zdravstvene nege.

Nenehno se izobražuje tako doma kot v tujini in aktivno deluje na raziskovalnem področju. Je aktivna članica upravnega odbora Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor. V okviru strokovnih Revmatoloških srečanj je že več let aktivna predavateljica. Njena bibliografija zajema strokovne prispevke s področja zdravstvene nege in vključuje tudi izvirne znanstvene članke. Sodelavke in sodelavci iskreno čestitamo mag. Mojci Dobnik in ji želimo uspešno poklicno pot na področju zdravstvene nege.

Naši zvesti krvodajalci stotič darovali kri Avtor: Š. P., Foto: Rebeka Gerlič Na Centru za transfuzijsko medicino (CTM) UKC Maribor so v torek, 3. decembra 2013, sprejeli kar tri krvodajalce, ki so svojo kri darovali že stotič. Veselje po stotem darovanju krvi so zvesti krvodajalci proslavili skupaj s strokovnim osebjem CTM in predstavniki Območnega združenja Rdečega križa Maribor. Mariborčan Zlatko Polak, ki je med stokratniki na CTM zasedel 144. mesto, je kri prvič daroval med služenjem

vojaškega roka leta 1986 na Oddelku za transfuziologijo Splošne bolnišnice Maribor. Takrat je kri daroval predvsem zato, ker so na ta račun vojaki lahko odšli domov nekoliko prej, a mu je sčasoma darovanje krvi prišlo v navado. V zlato knjigo stokratnikov se je na CTM zapisal tudi upokojeni Djordje Gurbaj iz Maribora, ki je priznal, da se je na začetku tako zelo bal igel, da je takrat skoraj izgubil zavest. Danes darovanje zanj predstavlja že rutino, zato se je odločil, da bo daroval kri, dokler mu bo zdravje to dopuščalo. Med stokratnike se je na 146. mesto uvrstil tudi Vladimir Gorza iz Ceršaka, ki pa je svojo kri prvič daroval na pobudo svojih sodelavcev leta 1969. »Kasneje sem med drugim daroval tudi za svojo mamo, ko jo je potrebovala. Dokler mi bo zdravje služilo, bom z darovanjem vsekakor nadaljeval«, je še dodal zvesti krvodajalec Vladimir Gorza.

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

34 Naša bolnišnica

Srečanje upokojencev Centra za transfuzijsko medicino malo drugače Avtorica besedila in fotografije: Zvonka Gregurič Prihodnost prihaja k nam po malem in v koščkih. Nikoli ne vemo, kaj nas čaka. Toda, če ohranimo pozitivno držo in medsebojne vezi, potem so nam vrata priložnosti odprta in lahko smo srečni… Zapomnite si, sreča ni odvisna od tega, kaj ste ali kaj posedujete. Odvisna je od tega, kako razmišljate…

Že dobro leto se upokojeni delavci Centra za transfuzijsko medicino srečujejo enkrat mesečno. Še zmeraj čutijo pripadnost in prijateljske vezi, ki so se stkale skozi dolga leta skupnega dela. Ob prijetnem klepetu s skodelico kave ali čaja povežejo nekdanje delo, zdravje, otroke, vnuke in pogovornih tem ne zmanjka. Če le utegnem, se teh srečanj zelo rada udeležim tudi sama – kot »pripravnica«. Tako smo se decembra zbrali v rekordnem številu, in sicer na dan Sv. Miklavža, ki je prvi iz skupine dobrih mož, ki nas razveseljujejo v decembru. Pokramljali smo o darilih in si jih tudi nekaj razdelili – gre seveda za doma pripravljena darila, podarjena iz srca. Preverili smo, kaj vse se je zgodilo v preteklem mesecu, kako rastejo vnuki in kaj je novega na oddelku. Tem je bilo nešteto, razprave so bile glasne, dobra volja in smeh pa prisotna v veliki meri. Vladalo je pravo predpraznično vzdušje, ki človeka kar posrka vase. Še posebej počaščeni in prijet-

no presenečeni pa smo bili ob obisku predstojnice Lidije Lokar, saj se zavedamo, da je njen čas strogo odmerjen. Veselimo se že naslednjega srečanja – vedno nam prinese kaj dobrega in veselega, le skromni moramo ostati in se veseliti majhnih stvari.

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

Tako nekako zgleda naše srečanje. Tokrat nas je obiskal še Miklavž.

Naša bolnišnica

Zahvale Zahvala Majhne stvari so tiste, ki nam v današnjih časih lahko polepšajo življenje. Zato se ekipa citološkega laboratorija Oddelka za patologijo posebej zahvaljuje MATJAŽU in JERNEJU iz mizarskih delavnic, da sta iz starih stvari »pričarala« nove.

Spoštovani gospod prim. dr. Gorazd Košir! Zdravje je naše največje bogastvo in tega se zavemo šele takrat, ko zbolimo. To se je pripetilo moji mami Julijani Konec. Bila je dokaj huda bolnica z okvarjeno arterosklerotično boleznijo srčne mišice. Po štirinajstdnevnih terapijah, ki jih je prejemala v Splošni bolnišnici Celje, je bila na željo svojcev premeščena v UKC Maribor. Ker smo iz celjske regije, bolnišnice Maribor nismo poznali, in smo o njej slišali različna mnenja. Moram povedati, da smo se zelo dobro odločili. Prvi vtisi so bili fenomenalni, saj je prijaznost sester na tem oddelku čudovita in hkrati strokovna. Kar pa me je spodbudilo, da napišem to pismo, pa je, da bi rada pred javnostjo povedala, da ste to Vi, primarij dr. Gorazd Košir. Javno bi se Vam rada zahvalila za spoštovan, vljuden pristop do moje mame, za Vašo strokovnost, ki je resnično na visokem nivoju, za vsa Vaša pojasnila, ki smo jih potrebovali ob in po operaciji. Da poenostavim: ste čudovita oseba, ki se razdaja in pomaga človeku v stiski. Moja želja je, da takšna oseba ostanete še naprej, kajti Slovenija potrebuje takšne cenjene specialiste za srčne bolezni. Zahvalila bi se rada tudi vsem ostalim specialistom na tem oddelku. Še enkrat iskrena hvala! S spoštovanjem, Marina Hren

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

36 Naša bolnišnica

Mens sana in corpore sano Avtorica: Urška Antonič Leonardo da Vinci je dejal, da je človeško stopalo tehnična mojstrovina in umetniško delo. Čemu ga torej tiščimo v neudobne čevlje ali ga celo pustimo, da počiva ure in ure? Uporabimo ga, spravimo ga v gibanje! Tecimo, brcajmo, kolesarimo, počnimo vse, kar se z njim le da! Saj veste, da velja le eno: zdrav duh v zdravem telesu. Vse preveč časa preživimo v sedečem položaju. Izgovorov za pasivnost imamo nešteto. Enkrat nas zebe, drugič je zunaj prevroče, tretjič piha, sneži ali dežuje, utrujeni smo, lačni smo, nimamo prave opreme, nismo dovolj dobri, prepozna je že ura. Kako radi se potolažimo s temi besedami, v resnici pa gre le za prazne izgovore. Obujmo si udobne čevlje, kakšne športne hlače in majico zagotovo vsi premoremo in pojdimo. Jaz sem izbrala tek in ugotovila naslednje: domov se zmeraj vračam dobre volje. Prav nesmiselno bi bilo naštevati vse pozitivne učinke športa, ker jih vsi predobro poznamo, pa vendar je še vedno preveč tistih, ki neusmiljeno izrečejo, »Na teku pa res nisem nič pozabil,« čemur moram odločno nasprotovati. Sem namreč mnenja, da smo na cesti, kolesu, hribu veliko »pozabili« in se je potrebno tja vrniti. Samo spomnite se trenutkov, ko vas vaši ljubi otroci jezijo, nagajajo, ali pa napornega dneva v službi, kjer sto ljudi želi od vas sto stvari in to takoj, ali pa jutranjega stresa na cesti. Seznam je neskončen. Za razliko od vsega naštetega, cesta, po kateri se odpravimo na tek, od vas prav nič ne zahteva. Tiho je in ne govori nazaj. Ne sprašuje nepotrebnih vprašanj. Želi le eno stvar; da jo tu in tam obiščemo in po njej premikamo našo tehnično mojstrovino. Prav nič ni narobe, če smo za nekaj trenutkov sami s seboj in nam po čelu spolzi kakšna kaplja potu. Danes pretečeš dva, jutri tri, pojutrišnjem štiri kilometre in tako naprej.

Lepo počasi, zadovoljstvo pa je vsakič večje. Letos sem se udeležila kar precej tekaških prireditev in vsakič znova sem bila presenečena in navdušena nad ljudmi, ki se zberejo na tovrstnih dogodkih. Vsak ima svojo zgodbo: eni tečejo, ker se s tem profesionalno ukvarjajo in pridejo tekmovat, drugi zato, ker so radi aktivni in se radi družijo s somišljeniki, tretji zato, ker so se odločili , da ne bodo več lenuhi in želijo zmanjšati težo, četrti zato, ker jim je tek bil izhod v sili, ko so se znašli v neprijetni življenjski situaciji, peti zato, ker so stavili, da zmorejo preteči maraton, šesti zato, ker si želijo oddahniti od vsakdanjega »cirkusa«, so pa tudi takšni s strastjo in ljubeznijo do teka, torej tisti, ki tečejo že vse svoje življenje. V mislih imam starejši par; gospod je star 82 let, njegova žena pa 75, ki sta moja vzornika in ne zamudita niti ene tekaške prireditve. Nazadnje smo se srečali na šesturnem teku v Sladkem vrhu, kjer je gospa pretekla 50 kilometrov! Sama jih nisem toliko pretekla, jih pa nekoč bom! To je obljuba sebi in mojim otrokom. Zaposleni smo v zdravstveni ustanovi in prav mi bi morali najbolj skrbeti za zdravje in gibanje. Bodimo vzor našim bolnikom, vsem tistim, ki nas spremljajo preko medijev, in ki kadarkoli in kjerkoli o nas razpravljajo. Pozivam vas, da skupaj napišemo eno tekaško zgodbo. Prav zagotovo nas je v tej ustanovi kar nekaj, ki nas druži skupen interes. Pod barvami našega Univerzitetnega kliničnega centra stopimo na startno črto in odtecimo skupaj za dober namen. Če se slogan našega kliničnega centra glasi S strokovnostjo in prijaznostjo do zdravja, potem zapišimo na naše tekaške majice »S tekom do zdravja!«. Zima se je šele začela, zato je še dovolj časa, da se pripravimo in udeležimo spomladanskega tekaškega dogodka v Radencih, ki vsako leto poteka v mesecu maju. Za vsakogar se najde ustrezna dolžina tekaške proge, vse od 5 do 42 kilometrov. Že vidim naslovnico v časopisu: »UKC Maribor tekel v Radencih!« Jo tudi vi? Pričakujem vas v naši pisarni Centra za odnose z javnostmi, marketing in informatiko, kjer vam z veselje odgovorim na še kakšno tekaško vprašanje. Dobrodošli! Vaša sodelavka, sotekačica, Urška Antonič

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

Naša bolnišnica

Pravopisni kotiček

Šale

KAKO PRAVILNO ZAPIŠEMO DATUM?

V lekarni vpraša stranka: »Kakšne so pa tiste kapljice, kjer na steklenički nič ne piše?«

Datum lahko zapišemo na več načinov:

»To so prav posebne kapljice.«

19. 2. 2013 Med posameznimi številkami mora biti presledek, lahko ga zapisujemo z nedeljivim presledkom (Ctrl + Shift + presledek). 19. februar 2013 (zapisano v imenovalniku)

»Za kakšen namen pa so?« »Te dajemo pacientom, ko z recepta ne znamo prebrati, kaj je napisal zdravnik.« ---

19. februarja 2013 (zapisano v rodilniku) Obe možnosti sta pravilni.

»Slabo vam kaže,« pravi zdravnik pacientu.

KAKO PRAVILNO ZAPIŠEMO URO?

»Odkrili smo znake bolezni, za katero smo mislili, da že vsaj stoletje ne obstaja več!«

Na pregled ste naročeni ob 8. uri. Na pregled ste naročeni ob 8.00.

»Nič čudnega,« komentira pacient, »ko ste me pa toliko časa pustili čakati!«

Na pregled ste naročeni ob 8h. (mala črka »h« mora biti nadpisana)

---

Nekaj primerov napačnih zapisov ure: ob 8 uri; ob 8:00; ob 8.00 uri; ob 8.00h.

»Rad bi učinkovito odvajalno sredstvo!« prosi možakar lekarnarja. »Najučinkovitejšega?«

KAKO PRAVILNO ZAPIŠEMO IME DNEVA, DATUM IN URO?

»Da.«

Na pregled ste naročeni v torek, 19. 2. 2013, ob 15. uri. Datum ima na obeh straneh vejico, kadar sledi imenu dneva. Na pregled ste naročeni 19. 2. 2013 ob 15. uri.

KAKO PA JE S KRAJEM IN DATUMOM? Maribor, 19. februar 2013

»Kje pa živite?« »V sosednji stolpnici.« »V katerem nadstropju?« »Petem. Zakaj?« »Ker najučinkovitejše odvajalo deluje že po nekaj sekundah.« »Dobro. Dajte mi ga.« Lekarnar mu da odvajalo, možakar plača, ga takoj spije in steče domov.

V Mariboru, 19. februarja 2013 Vejica in pika sta levostični ločili in se na levi strani držita številke ali besede.

Čez dobro minuto se vrne. »A ni delovalo?« vpraša lekarnar. »Odvajalo je delovalo - dvigalo pa ne.« ---

Pripravila: Urška Jodl Skalicky Vir: Slovenski pravopis (2001), Slogovni priročnik Evropske komisije

Medicinska sestra privihra do zdravnika: »Doktor! Težave imamo! Se spomnite pacienta, ki ste ga zdravili pred četrt ure?«

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

38 Naša bolnišnica

Šale

Napovednik dogodkov

»Seveda.«

KAJ?

»Ko je odhajal, je ob izhodu padel na tla in umrl. Kaj naj naredim?«

KDAJ?

»Okoli ga obrnite, da bo zgledalo, kot da je šele prihajal k nam.« --Doktorju Novaku se je zamašil odtok umivalnika, pa kar ob treh zjutraj pokliče vodovodarja. »A ste znoreli? A veste, koliko je ura?« »Vem. Pa saj tudi vi mene velikokrat pokličete ob taki uri, če vas kaj boli. Nujno je!« »Če je pa tako,« odvrne vodovodar, »potem vzemite dva aspirina in ju vrzite v odtok. Če zjutraj ne bo boljše, potem me pokličite v pisarno.« ---

Koagulacija za vsak dan

24.–25. 1. 2014 KJE?

Hotel Habakuk INFO in PRIJAVE: www.ukc-mb.si (strokovna srečanja) ---

KAJ?

Delo zdravnika v ginekološki dispanzerski ambulanti KDAJ?

31. 1. 2014 KJE?

UKC Maribor INFO in PRIJAVE: www.ukc-mb.si (strokovna srečanja)

--KAJ?

40. obletnica dialize v Mariboru KDAJ?

Doktor Novak gre na obisk k staremu Francetu, ki skoraj pol leta zamuja s plačilom proteze. Ko se poklapan vrne, ga žena nagovori: »Vidim, da ti ni hotel plačati.« »Pa ne samo to! Z mojimi lastnimi zobmi me je ugriznil!« ---

4.–5. 4. 2014 KJE?

Medicinska fakulteta INFO in PRIJAVE: www.ukc-mb.si (strokovna srečanja)

--KAJ?

Oskrba dihalne poti KDAJ?

Jože sredi privatne lekarne prižge cigaro. Lekarnar ga opozori: »Prosim, če jo ugasnete!« »Pa saj sem jo vendar tukaj kupil!«

4.–5. 4. 2014 KJE?

Medicinska fakulteta INFO in PRIJAVE: www.ukc-mb.si (strokovna srečanja)

---

»Veste, kaj! Saj tudi kondome prodajamo, pa jih nihče ne preizkuša ravno tukaj!«

KAJ?

XXIV. srečanje pediatrov in XI. srečanje medicinskih sester v pediatriji KDAJ?

11.–12. 4. 2014 KJE?

Hotel Habakuk INFO in PRIJAVE: www.ukc-mb.si (strokovna srečanja)

leto 2013 / letnik XIV / številka 4

Naša bolnišnica

Želimo vam toliko optimizma, da ga boste lahko dajali drugim; toliko moči, da vas ne bo zlomila nepopolnost sveta; toliko miru, da boste ohranili jasne misli in zaznali lepoto vaših trenutkov življenja. Želimo vam mirne praznike in veliko zdravja v novem letu! leto 2013 / letnik XIV / številka 4