Transformation of industrial brownfield Mlaka in Rijeka - Refugee neighbourhood (Diploma thesis) by Martin Valinger

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

PREOBRAZBA DEGRADIRANEGA INDUSTRIJSKEGA OBMOČJA MLAKA NA REKI PROSTORSKA UREDITEV BEGUNSKE SOSESKE Diplomsko delo Univerzitetni študij Martin VALINGER SLUGA mentorica: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski u.d.i.a. somentor: asist. Tomaž Berčič u.d.i.a.

Ljubljana, april 2017

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

PREOBRAZBA DEGRADIRANEGA INDUSTRIJSKEGA OBMOČJA MLAKA NA REKI PROSTORSKA UREDITEV BEGUNSKE SOSESKE Diplomsko delo Univerzitetni študij Martin VALINGER SLUGA mentorica: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski, u.d.i.a. somentor: asist. Tomaž Berčič, u.d.i.a.

Ljubljana, april 2017

Diplomsko delo je zaključek Prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Urbanizem. Opravljeno je bilo na Katedri za urbanizem Fakultete za arhitektura Univerze v Ljubljani. Komisija za študijske zadeve UL FA je za mentorico diplomskega dela imenovala izr. prof. dr. Lucijo AŽMAN MOMIRSKI in za somentorja asist. Tomaža BERČIČA.

PREOBRAZBA DEGRADIRANEGA INDUSTRIJSKEGA OBMOČJA MLAKA NA REKI PROSTORSKA UREDITEV BEGUNSKE SOSESKE Diplomsko delo Univerzitetni študij Martin VALINGER SLUGA Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: prof. mag. Peter Gabrijelčič, u.d.i.a Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Članica: doc. dr. Ilka Čerpes, u.d.i.a. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Član: izr. prof. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Član: doc.dr.Tomaž Novljan, u.d.i.a. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Datum zagovora: 14.4.2017 Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela Martin VALINGER SLUGA

Valinger Sluga Martin, Preobrazba degradiranega industrijskega območja Mlaka na Reki - prostorska ureditev begunske soseske UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, april 2017

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA (KDI)

KEY WORDS DOCUMENTATION (KWD)

ŠD DK KG KK AV SA KZ ZA LI IN

DN DC CX CC AU AA PP PB PY TI

TD OP IJ JI AI

Dd 711.586:314.15(043.2) migracije/mesta/mesta, ki se krčijo/degradirana urbana območja/Reka/begunska soseska AGRIS L30/5300 VALINGER SLUGA, Martin AŽMAN MOMIRSKI, Lucija (mentor), BERČIČ, Tomaž (somentor) SI-1000 Ljubljana, Zoisova 12 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo 2017 PREOBRAZBA DEGRADIRANEGA INDUSTRIJSKEGA OBMOČJA MLAKA NA REKI PROSTORSKA UREDITEV BEGUNSKE SOSESKE Diplomsko delo (prvostopenjski, univerzitetni študij) VI, 41 str., 78 sl., 2 pril., 35 vir. sl sl/en V času evropske begunske krize poskušajo nekatera mesta migrantske tokove izkoristiti kot priložnost za preobrazbo mestnega prostora. Diplomsko delo prikazuje urbanistično rešitev za hipotetičen scenarij prihoda beguncev v mesto Reka na Hrvaškem in raziskuje možnost preobrazbe degradiranega urbanega območja Mlaka. Rezultat preobrazbe je prostorska ureditev begunske soseske, ki predstavlja alternativno rešitev sodobnim begunskim nastanitvam. Obenem rešitev predstavlja nov pristop k reševanju problematike degradiranih industrijskih območij v mestih, ki se krčijo.

DT NO LA AL AB

Dd 711.586:314.15(043.2) migration/cities/shrinking cities/urban decay areas/Rijeka/refugee neighbourhood AGRIS L30/5300 VALINGER SLUGA, Martin AŽMAN MOMIRSKI, Lucija (supervisor), BERČIČ, Tomaž (co-supervisor) SI-1000 Ljubljana, Zoisova 12 University of Ljubljana, Faculty of Architecture 2017 TRANSFORMATION OF INDUSTRIAL BROWNFIELD MLAKA IN RIJEKA SPATIAL ARRANGEMENT OF REFUGEE NEIGHBOURHOOD Graduation Thesis (University studies) VI, 41 p., 78 fig., 2 att., 35 sour. sl sl/en In the time of European refugee crisis, several cities are trying to use the migrant flows as an opportunity to transform their urban space. The thesis shows the urban solution for the hypothetical scenario of refugee influx in the Croatian city Rijeka and explores the possibility of transformation of an industrial brownfield Mlaka. The result of the transformation is the spatial arrangement of refugee neighbourhood which presents an alternative solution to the contemporary refugee settlements. At the same time, it presents a new approach to solving the problems of industrial brownfields in the shrinking cities.

II5

IZJAVA O AVTORSTVU

ZAHVALA

Podpisani Martin VALINGER SLUGA izjavljam, da sem avtor diplomskega dela z naslovom »PREOBRAZBA DEGRADIRANEGA INDUSTRIJSKEGA OBMOČJA MLAKA NA REKI - PROSTORSKA UREDITEV BEGUNSKE SOSESKE«.

Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Luciji Ažman Momirski in somentorju asist. Tomažu Berčiču za pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Zahvalil bi se tudi družini in prijateljem, ki so me v času študija podpirali in spodbujali.

Izjavljam, da je elektronska različica v vsem enaka tiskani različici. Izjavljam, da dovoljujem objavo elektronske različice v digitalnem repozitoriju. Martin VALINGER SLUGA Ljubljana, april 2017

III 6

SLOVAR IZRAZOV

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI

URBANOST - sklop specifičnih vsebinskih značilnosti po katerih ločimo mesto od vasi

UN - United Nations / Združeni narodi

MIGRACIJE - prostorski premiki posameznikov iz odselitvenega v priselitveno območje

WUP - World Urbanization Prospects

MIGRANT - oseba, ki se preseli iz ene države v drugo ali iz kraja v kraj znotraj iste države

WPP - World Population Prospects

AZILANT - oseba, ki ima pravico, da država v katero je prišel obravnava njegovo prošnjo za azil in ga v tem času ne deportira v državo iz katere je zbežal

WMR - World Migration Report OECD - Organization for Economic Co-operation and Development

BEGUNEC - oseba, ki potrebuje mednarodno zaščito zaradi nasilja ali pregona in zato povratek v domače okolje zanjo ne bi bil več varen - vsak begunec, ki mu uradni status še ni bil odobren je tudi azilant SOCIALNA INTEGRACIJA - dinamičen dvosmeren proces vzajemnega prilagajanja priseljencev in lokalnih prebivalcev, v katerem sodelujejo z namenom, da se med njimi vzpostavijo novi odnosi, ki temeljijo sobivanju, sodelovanju in povezanosti

LSE - London School of Economics DUO - degradirano urbano območje

MESTA, KI SE KRČIJO - mesta, ki zaradi slabih ekonomskih razmer doživljajo procese izseljevanja prebivalstva in stagnacije urbanega razvoja DEGRADIRANO URBANO OBMOČJE (DUO) - razvrednotenje mestnih površin in posledična opustitev rabe - zaradi zmanjševanja vrednosti zemljišč, stavb in naprav na njem, se slednje razvrednoti do te mere, da predhodne rabe ni več mogoče obnoviti ali nadomestiti. MESTNA PRENOVA - sklop načrtovalskih, gradbenih, ekonomskih, finančnih in socialnih ukrepov, s katerimi se celovito izboljša fizično, okoljsko, gospodarsko in socialno stanje v izbranem delu mesta, s poudarkom na fizični prenovi stavbnega fonda in javnih prostorov.

IV7

KAZALO VSEBINE 01 / UVOD 02 / MIGRACIJE IN URBANOST 2.1 // 2.1.1 /// 2.1.2 /// 2.1.3 /// 2.2 // 2.2.1 /// 2.3 // 2.3.1 /// 2.3.2 /// 2.4 //

MIGRACIJE IN RAST MEST VLOGA MEST IN UPRAVLJANJE MESTO PRIHODA MIGRANTSKE NASELITVE SODOBNI MIGRACIJSKI TOKOVI VPLIV MIGRACIJ NA MESTA MESTA V BEGUNSKI KRIZI URADNI PROSTORSKI UKREPI BEGUNSKA TABORIŠČA ALTERNATIVNE REŠITVE

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

03 / MESTA, KI SE KRČIJO

3.1 // 3.3 // 3.4 //

14 15 16

SANACIJA DUO REGENERACIJA MEST MIGRACIJE IN PRENOVA MEST

05 / CILJNO MESTO REKA

5.1 //

STRATEGIJA NASELITVE

06 / BEGUNSKA SOSESKA NA MLAKI

6.1 // 6.1.1 /// 6.1.2 /// 6.1.3 /// 6.1.4 /// 6.2 // 6.3.1 /// 6.3.2 /// 6.3.2 /// 6.3.3 /// 6.3.3 /// 6.3 //

24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35

PREOBRAZBA DUO MLAKA BIVANJE DELO JAVNI POVRŠINE POVEZAVE IN DOSTOPNOST URBANISTIČNA ZASNOVA URBANISTIČNI KAZALCI TIPOLOGIJA ZAZIDAVE SISTEM ODPRTIH PROSTOROV ZELENI SISTEM PROMETNO OMREŽJE PROSTORSKI PRIKAZI

07 / ZAKLJUČEK

04 / REKA, HRVAŠKA

08 / VIRI IN LITERATURA

4.1 // 4.2 // 4.2.1 ///

18 19 20

09 / PRILOGE

V 8

ZGODOVINA IN RAZVOJ MESTA REKA DANES: MESTO, KI SE KRČI INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA IN DUO

6.3 // 6.3 //

URBANISTIČNA SITUACIJA VZDOLŽNI IN PREČNI PREREZI UREDITVENEGA OBMOČJA

KAZALO SLIK SLIKA 1: KOLONA BEGUNCEV PRI RIGONCAH (http://www.delo.si/novice/slovenija/iz-rigonc-do-brezic.html) SLIKA 2: REKA, HRVAŠKA (https://www.google.si/maps/place/Reka) SLIKA 3: BEGUNSKO TABORIŠČE AL-ZAATARI ( http://www.zeroundicipiu.it/2016/07/04/semipermanence/) SLIKA 4: NEWHAM (http://sino.co.uk/news/article/london-set-to-receive-4bn-china-property-cash-in-2016) SLIKA 5: NAHR AL-BARED (http://newirin.irinnews.org/mohammad-nahr-albared/) SLIKA 6: BIJLMERMEER (https://www.amsterdam.nl/zo/geschiedenis/) SLIKA 7: CIUDAD BOLIVAR (https://es.pinterest.com/pin/458241330814581855/) SLIKA 8: NIZIP (http://www.bauhu.com/camp_design_and_construction.html) SLIKA 9: IDOMENI (https://www.123rf.com/stock-photo/homeless_camp.html) SLIKA 10: GLOBALNE SELITVE IN TOKOVI (2010-2015) (http://www.global-migration.info/) SLIKA 11: OKOLJSKA DEGRADACIJA (https://www.greenprophet.com/2012/05/israel-india-ganges/) SLIKA 12: ONESNAŽEVANJE ZRAKA (http://www.ibtimes.co.uk/delhi-odd-even-rule-thousands-commuters) SLIKA 13: RAZRAŠČANJE MESTa (https://www.pinterest.com/agathamuller/favela/) SLIKA 14: LOKALNO PODJETNIŠTVO (http://keywordsuggest.org/gallery/357763.html) SLIKA 15: MLADA DELOVNA SIla (https://crazyrandomchatter.com/2016/04/24/foreign-worker-cant-use-toilets) SLIKA 16: KULTURNA OBOGATITEV (http://avax.news/fact/Migrants_in_Europe.html) SLIKA 17: BEGUNSKO TABORIŠČE V DEBRECENU (http://hungarianfreepress.com/2015/05/18) SLIKA 18: CENTER ZA BEGUNCE IN AZILANTE V BERLINU (http://islamisation.fr/2016/12/20) SLIKA 19: PREBEŽNIKI NA PROSTEM V BEOGRADU (https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2017010407454941) SLIKA 20: BEGUNSKI CENTER V MANNHEIMU (http://www.rnz.de/nachrichten/mannheim_artikel,-Mannheim-Fluechtlinge.html) SLIKA 21: PREUREJENA ŠOLA V PARIZU (https://www.rtvslo.si/svet/urbanisti-bi-zapuscene-objekte-po-evropi-oziviljali) SLIKA 22: PREUREJEN ZAPOR V HAARLEMU (http://www.dailymail.uk/for-asylum-seekers-Dutch-prisons-feel-like-home.html SLIKA 23: OLIMPIJSKA VAS V TORINU (http://www.alamy.com/stock-photo-magdeburg-germany) SLIKA 24: DRUŽINA PRED NOVIM DOMOM (http://www.volksstimme.de/sachsen-anhalt/20150808) SLIKA 25: PONOVNO NASELJENA STANOVANJA (http://www.thecitizen.org.au/features/beyond-hype-what-happens) SLIKA 26: OSREDNJA ULICa (http://albatros.salon24.pl/691604,lawina-co-nato-i-unia-europejska) SLIKA 27: IMPROVIZIRANE BIVALNE ENOTE ( https://www.dezeen.com/2016/12/09/refugee-cities-turn-camps) SLIKA 28: IMPROVIZIRANA TRGOVINa (http://www.bbc.com/news/world-europe-34594790) SLIKA 29: HIBRIDNA STRUKRURA (http://www.huffingtonpost.com/2013/07/18/zaatari-refugee-camp) SLIKA 30: OSREDNJA ULICA (http://www.huffingtonpost.com/2013/07/18/zaatari-refugee-camp) SLIKA 31: TRŽNICA (http://www.huffingtonpost.com/2013/07/18/zaatari-refugee-camp) SLIKA 32: STANOVANJA ZA BREZDOMCE IN BEGUNCE (http://www.makingheimat.de/en/refugee-housing-projects) SLIKA 33: STANOVANJA ZA BEGUNCE (http://www.makingheimat.de/en/refugee-housing-projects) SLIKA 34: MODULARNA STANOVANJA ZA AZILANTe (https://www.stadt-zuerich.ch/hbd/de/index/entwicklungsgebiete.html) SLIKA 35: PROCES IZGRADNJE HIBIRDNE TIPOLOGIJE (http://studioschwitalla.org/work/t%C3%BCbinger-regal) SLIKA 36: VARIANTA VIŠJE ZAZIDAVE (https://frieze.com/article/home-home) SLIKA 37: VARIANTA NIŽJE ZAZIDAVE (https://frieze.com/event/can-self-build-save-us-all-assemble-thomas-lommee-more) SLIKA 38: QUINTA MONROY (https://www.pinterest.com/pin/546202261037742487/) SLIKA 39: VILLA VERDE (http://spigogroup.com/en/wood-inner-linings-alejandro-aravena/)

1 1 4 5 5 5 5 5 5 7 8 8 8 8 8 8 10 10 10 10 10 10 10 10 10 11 11 11 11 11 11 12 12 12 12 12 12 12 12

SLIKA 40: LO ESPEJO (http://99percentinvisible.org/episode/half-a-house/) SLIKA 41: STANOVANJSKA SOSESKA LA CONFLUENCE (http://www.gettyimages.ae/photos/lyon-confluence) SLIKA 42: TEHNOLOŠKI CENTER LÜNTEC (http://luentec.de/schoenste-deutsche-fassade-steht-in-luenen/) SLIKA 43: KRAJINSKI PARK DUISBURG-NORD (https://www.pinterest.com/explore/landschaftspark-duisburg-nord/) SLIKA 44: REGENERACIJA KOT CIKLIČNI PROCES (From crisis to choice re-imagining the future in shrinking cities.pdf) SLIKA 45: VRSTE SIVIH CON (From crisis to choice re-imagining the future in shrinking cities.pdf) SLIKA 46: REGENERACIJSKO OBMOČJE V LONDONU (https://www.slideshare.net/futureoflondon/creating-resilient-town) SLIKA 47: UVEDBA NOVE STRUKTURE V BILJMERMEERU (http://bijlmerdividedcities.blogspot.si/2013/04/zuidoost-history.html) SLIKA 48: STRATEGIJA MESTNIH ZAPLAT V MADRIDU (https://wn.com/Metropolitan_area_of_Madrid) SLIKA 49: ULIČNA UMETNOST V BERLINU (http://www.visualtherapyonline.com/?p=16569) SLIKA 50: NOČNI KLUB V MANCHESTRU (https://www.thelineofbestfit.com/features/longread/the-warehouse-project) SLIKA 51: SANACIJA SIVE CONE V DETROITU (https://www.pinterest.com/crunkatlanta/detroit/) SLIKA 52: MIGRANSTKA SOSESKA V ST. PAULU (http://www.gosharedservices.org.uk/cheltenhamhomes.php) SLIKA 53: PARKOVNA UREDITEV V LIZBONI (http://sgal.altadelisboa.com/noticias/page/3/) SLIKA 54: MESTNA ŽELEZNICA V LIDCOMBEJU (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Cityrail-oscar-h3-sydcen.jpg) SLIKA 55: RAST IN UPAD PREBIVALSTVA V EVROPi (http://www.citylab.com/2015/incredibly-detailed-map-europes-populationshifts) SLIKA 56: ŠIRŠE MESTNO SREDIŠČE IN OBMOČJE PRISTANIŠČA (http://www.liburnija.com/grad-rijeka-prodaje-stanove-2/) SLIKA 57: STARO MESTO (http://www.visitrijeka.hr/Sve_o_Rijeci/Rijeka_kroz_povijest/Rijecke_godine) SLIKA 58: BRAJDICA (http://www.lokalpatrioti-rijeka.com/forum/viewtopic.php?f=118&t=2381&p=78086) SLIKA 59: CITTA NOVA (http://lojze.lugos.si/transtech13/Venue.html) SLIKA 60: DELTA (http://www.rijekadanas.com/lista-za-rijeku-predstavlja-plan-za-reindustrijalizaciju-grada/) SLIKA 61: DOLINA RIJEČINE (http://www.funwithcy.com/top-things-to-see-and-do-in-rijeka-croatia/) SLIKA 62: ŽABJICA IN SUŠAk (http://www.zastitainspekt.hr/poslovnice.php) SLIKA 63: ILUSTRACIJA REKE IZ LETA 1571 (fotografirano iz knjige Kako čitati grad: Rijeka jučer, danas - R. Matejčić, 1990) SLIKA 64: NAČRT REKE IZ 1766 (fotografirano iz knjige Kako čitati grad: Rijeka jučer, danas - R. Matejčić, 1990) SLIKA 65: NAČRT REKE IZ 1850 (http://www.formula1-dictionary.net/rijeka_4.html) SLIKA 66: NAČRT ŠIRITVE REKE IZ 1890 (https://poderesunidos.wordpress.com/2012/03/26/estado-libre-de-fiume-rijeka/) SLIKA 67: NAČRT REKE IN SUŠAKA IZ LETA 1929 (https://www.discusmedia.com/maps/croatian_city_maps/4652/) SLIKA 68: ŠIRITEV INDUSTRIJE IN STANOVANJSKEGA TKIVA (fotografirano iz knjige Kako čitati grad: Rijeka jučer, danas - R. Matejčić, 1990) SLIKA 69: TOVARNA V SREDINI, STANOVANJA PO OBODU (fotografirano iz knjige Riječka Industrijska povijest - Aničić, 2014) SLIKA 70: INDUSTRIJSKI OBRATI LOČENI OD MESTNEGA TKIVA (fotografirano iz knjige Riječka Industrijska povijest - Aničić, 2014) SLIKA 71: OBALNI PAS Z ZAPUŠČENIMI INDUSTRIJSKIMI OBJEKTI (http://www.lokalpatrioti-rijeka.com/forum/viewtopic.php) SLIKA 72: ZEMLJEVID OBJEKTOV INDUSTRIJSKE DEDIŠČINE (http://pogledaj.to/arhitektura/zasto-rijecka-industrijska-bastina-propada/) SLIKA 73: POGONSKI KOMPLEKS TERMOELEKTRARNE (http://rijekaheritage.org/Hr/kj/termoelektrana#) SLIKA 74: LANSIRNA PLOŠČAD TORPEDA (http://www.panoramio.com/user/52790) SLIKA 75: SKLADIŠČNI KOMPLEKS METROPOLIS (fotografirano iz knjige Riječka Industrijska povijest - Aničić, 2014) SLIKA 76: SKLADIŠČE XIV (http://rijekaheritage.org/hr/kj/luckoskladiste14) SLIKA 77: REKA IZ ZRAKA (http://www.panoramio.com/photo/18433943) SLIKA 78: DUO MLAKA (https://www.google.si/maps/place/Reka)

12 14 14 14 15 15 15 15 15 15 15 15 16 16 16 16 17 17 17 17 17 17 17 18 18 18 18 18 18 18 18 20 20 20 20 20 20 24

VI 9

KOLONA BEGUNCEV PRI RIGONCAH

01 / UVOD Evropa se v zadnjem času sooča s povečanim begunskim tokom, ki je posledica političnih nestabilnosti, gospodarskih neenakosti in podnebnih sprememb na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Migracijam, ki predstavljajo enega izmed najpomembnejših globalnih družbenih procesov, so dandanes v največji meri izpostavljena mesta. Medtem, ko večina mest migracije razume kot negativen pojav, skušajo nekatera slednje izkoristiti kot priložnost za preobrazbo urbanega prostora. Cilj diplomskega dela je predstaviti urbanistično rešitev za hipotetičen scenarij prihoda večjega števila beguncev v mesto Reka na Hrvaškem. Rezultat je prostorska ureditev soseske, ki je primer dobre prakse naselitve in integracije beguncev v mestih. Ureditev predstavlja svež pristop k reševanju problematike degradiranih industrijskih območij v mestnih središčih, preobrazba katerih bi v prihodnosti omogočila bolj trajnosten razvoj mesta. V diplomskem delu obravnavamo dve temi. Prva tema so migracije v mesta, vloga mest v migracijskih procesih in ukrepi, ki jih mesta izvajajo pri integraciji migrantov. Druga tema je pojav t.i. “mest, ki se krčijo” in z njimi povezana problematika zapuščenih industrijskih območij ter sivih con. V zadnjem, tretjem sklopu teoretičnega dela, je predstavljeno bivše industrijsko mesto Reka, ki v zadnjih letih doživlja stagnacijo gospodarstva in izseljevanje.

SLIKA 1

REKA, HRVAŠKA

SLIKA 2

V drugem delu naloge se teme povežejo v izmišljenem scenariju Reke kot mesta, ki se sooči s prihodom migrantov z Bližnjega vzhoda in Afrike. Predstavljeni so trije scenariji naselitve migrantov v mestu, najbolj primernega pa se v projektnem delu izpelje v prostorsko ureditev soseske. Pri raziskovalnem delu so bile postavljene naslednje hipoteze: (1) “mesto lahko z ustreznimi prostorskimi rešitvami zagotovi boljše pogoje bivanja za begunce kot v begunskih taboriščih, neformalnih naseljih in azilnih domovih”, (2) migranti lahko sooblikujejo prostore, v katerih živijo in s tem prispevajo k družbenemu in gospodarskemu napredku mesta, (3) “nenaden priliv ljudi lahko ustavi proces krčenja mesta in reši problem zapuščenih industrijskih območij.”

02 / MIGRACIJE IN URBANOST V preteklosti so mesta predstavljala bistvo razvitih civilizacij, njihovega družbenega in ekonomskega napredka ter blaginje. Mesta so nastajala zaradi hitre rasti prebivalstva in posledičnega širjenja urbanega prostora, oz. skozi proces oblikovanja urbanosti, ki opredeljuje sklop specifičnih vsebinskih značilnosti, po katerih ločimo mesto od vasi. Ključni dejavnik razvoja mest in determinanta odnosa med mestom in vasjo je bila vselej rast populacije. V grških polisih, ki so bili načrtovani za omejeno število prebivalcev, so presežek prebivalstva reševali z ustanavljanjem kolonij. V starem Rimu so trgovci, obrtniki in predstavniki nižjih slojev prebivali v kanabah v okolici kastruma, ki so tvorile t.i. vicus (vas). V renesansi so zaradi potreb po nastanitvi novega mestnega prebivalstva, načrtovalci mest (npr. Stevin), racionalno bastionsko zasnovo nadaljevali tudi izven obzidja idealnih mest in s tem zagotovili vsebinsko in oblikovno povezanost urbanega prostora. V 19. st. so se mesta po industrijski revoluciji, zaradi povečanega priseljevanja delavcev in hitre rasti, pričela soočati z različnimi težavami. Spremenil se je vzorec razmestitve, urbani sestav pa se je pričel deliti glede na družbeni položaj. Danes prebivalstvo v mestih raste na tri načine: (1) zaradi naravnega prirasta, (2) zaradi prekvalifikacije neurbanih območij v urbana in (3) zaradi migracij. Prispevek vsakega izmed dejavnikov k rasti urbanega prebivalstva in širjenju mest po svetu je različen. Migracije naj bi bile v svetovnem povprečju odgovorne za 30 do 50 % celotnega deleža urbanizacije. (Seabrook, 2007, str. 48)

RAST SVETOVNE URBANE POPULACIJE 1900

2007

1950

2030

2000

2050 vir: UN WUP, 2015

STOPNJA URBANIZACIJE PO CELINAH

Stopnja urbanosti med regijami in celinami sveta se razlikuje, kar je posledica različnih zgodovinskih in geografskih razmer ter drugačnega družbenega in gospodarskega razvoja. (Rebernik, 2008, str. 68). V Evropi, Severni Ameriki in Oceaniji, ki danes predstavljajo visoko urbaniziran del sveta, se je rast urbanega prebivalstva v zadnjih desetletjih upočasnila. Priseljevanje ne predstavlja več ključnega dejavnika pri rasti mest, ponekod se dogaja prav nasprotno, saj se ljudje množično izseljujejo v predmestja (suburbanizacija) in nazaj na podeželje. Za rast prebivalstva v mestih razvitega sveta je danes odgovoren predvsem naravni prirast, ker pa tudi ta v večini držav zaradi razmeroma nizke natalitete ni visok, prebivalstvo v mestih raste zmerno oz. počasi. Nasprotno velja za Latinsko Ameriko, Afriko in Azijo, države katerih danes večinoma uvrščamo v razvijajoči se in manj razviti svet. Tam migracije, med katerimi prednjačijo tiste iz ruralnih območij v mesta, še vedno predstavljajo izrazit dejavnik pri rasti mest. Medtem, ko je Latinska Amerika dramatičen vzpon urbanega prebivalstva že doživela in danes predstavlja drugi najbolj urbaniziran kontinent na svetu, Afrika in Azija ostajata pretežno ruralni. To naj bi se v naslednjih desetletjih spremenilo, saj je hitrost urbanizacije njunih držav, v primerjavi z ostalimi deli sveta, precej višja. Razlog za to je poleg številnih selitev iz vasi v mesta tudi visok naravni prirast, zaradi česar prebivalstvo v mestih raste izredno hitro. Svet se bo v prvi polovici 21. stoletja še naprej urbaniziral. Danes v mestih živi že več kot polovica svetovnega prebivalstva (55%), do leta 2050 pa bo ta odstotek po različnih ocenah med 65% in 75%. (UN WUP, 2015) Proces urbanizacije bo po svetu potekal z različno hitrostjo, v nekaterih regijah pa bodo mesta doživljala izseljevanje prebivalstva. Mestne oblasti se bodo morale urbanih izzivov lotiti sistematično in učinkovito, s strategijami, ki bodo ključne probleme ustrezno naslavljale in reševale. V nasprotnem primeru bodo posledice nekontrolirane urbane dinamike katastrofalne, na udaru pa bodo predvsem najbolj ogrožene skupine prebivalstva.

81% 90%

84%

73%

47% 65%

40% 80% 89%

2015 2050

62%

70%

75% vir: UN WUP, 2015

2.1 // MIGRACIJE IN RAST MEST

VZORKI ZA MIGRACIJE

ekonomski in izobraževalni

socialni in demografski

politični in vojaški

etnični in religiozni

geografski in okoljski

ZAKAJ MESTA?

središče ekonom-skega razvoja in idej

večje možnosti za izobrazbo in zaposlitev

rasno, etnično in socialno raznolika območja

dostopnost javnih storitev in dobrin

RAST MEST ZARADI MIGRACIJ

London

Bangkok

Lagos

3 500 000

1875

1 500 000

1950

350 000

8 000 000

1930

7 000 000

8 000 000

2005

13 500 000

+367%

+433%

+129% vir: Conflicts of an Urban Age 2016

New York

+3 757%

Migracije ponavadi opredelimo kot prostorske premike posameznikov iz odselitvenega v priselitveno območje (migracijski tok). (Malačič, 2006, str. 144) Najbolj splošna razvrstitev teh procesov je razvrščanje po selitvenih ravneh, kjer ločimo med dvema skupinama migracij, to sta: (1) notranje, ki predstavljajo selitve ljudi znotraj države in (2) zunanje, ki predstavljajo selitve ljudi iz ene države v drugo. (Malačič, 2006, str. 145) Pri determinantah migracij ni teoretične klasifikacije, ki bi bila absolutno veljavna. Vzroki so pogosto obrazloženi z dejavniki odbijanja in privlačevanja, vseeno pa obstajajo primeri kjer so omenjeni dejavniki izraziti, do migraciji pa vseeno ne pride. Če zanemarimo prisilne migracije zaradi političnih nestabilnosti, vojn in ostalih vrst naslija, je ključni zgodovinski razlog za migracije želja po višjem dohodku in življenjskem standardu. (Malačič, 2006, str. 159) V prejšnem stoletju so tem razlogom pridružile tudi migracije zaradi želje po boljši izobrazbi, migracije zaradi osebnih prepričanj, danes pa so družbe prisiljene emigrirati tudi zaradi posledic podnebnih sprememb. Ker so mesta središča gospodarske rasti, so to lokacije, ki prinašajo priložnost za zaslužek in boljše življenje. Pogosto so tudi kraj akademskega udejstvovanja in intelektualnega napredka, v njih so locirane javne ustanove in storitve. Dandanes je pogost vzrok za selitev v mesta družbeni dejavnik, ki se odraža v privlačnosti in navajenosti na mestni načina življenja (Malačič 2006, str. 159) Migracije v mesta so se v večjem obsegu pričele v 19. stoletju, zaradi industrializacije in gospodarskih, družbenih ter političnih preobrazb. (Rebernik, 2008, str. 39) Nove zaposlitvene možnosti in pospešena ekonomska rast v mestih, sta botrovali k populacijskemu premiku iz ruralnega v urbani prostor, kasneje pa so se temu pojavu pridružile migracije kot posledica razvoja prometnega sistema in izboljšane mobilnosti. Mesta so v tem času rasla zmerno, saj je bilo zaradi slabih bivalnih in sanitarnih pogojev in bolezni, visoko tudi število smrti. Tako so migracije do sredine 19. stoletja predstavljale kar 90% deleža rasti mest (UN WUP, 2015). V drugi polovici stoletja so mesta začela z reguliranimi pristopi gradnje in uvajanjem t.i. sanitarnega minimuma (regulacijski načrti za Barcelono, Berlin, Pariz). Število ljudi v mestih je po teh ukrepih, poleg migracij, začelo naraščati tudi zaradi naravnega prirasta, mesta pa so začela rasti zelo hitro (urbana eksplozija). Po industrijski revoluciji so se sprva urbanizirale države Evrope. V želji po boljšem življenjskem standardu, so se vanje preseljevali imigranti iz njihovih kolonij. Preseljevali so se v velika mesta, prebivalstvo katerih je v tem času naraščalo eksponentno (Pariz, Berlin, London...). V Severno Ameriko so v tem obdobju migrirali predvsem Evropejci iz manj razvitih regij, v “deželo priložnosti”pa so odhajale celotne generacije ljudi (New York, Chicago...). Do sredine 20. stoletja je večina večjih mest razvitega sveta že dosegla približek današnje velikosti, ali pa so od takrat rasla počasneje. Do sredine 20. stoletja so bila latinskoameriška, predvsem pa azijska in afriška mesta manj razvita. Prva se je po valu industrijskih in socialnih reform začela urbanizirati Latinska Amerika, ki je v kratkem času doživela hitro rast urbanega prebivalstva. (Mexico City, Sao Paulo, Lima...) Kljub slabemu ekonomskemu stanju in političnim nestabilnostim, se je v mesta iz podeželja priseljevalo vedno več ljudi, danes pa se ta trend počasi zaustavlja. (UN WUP, 2015) Azija in Afrika sta se začeli hitreje urbanizirati šele v zadnji četrtini 20. stoletja in bosta v 21. stoletju predstavljala središče urbanih migracij. Urbanizacija v tem delu sveta danes predstavlja temelj hitrega razvoja, migracije pa enega izmed ključnih razlogov za rast mest. Ekspanzivna rast urbanega prebivalstva povzroča različne prostorske, okoljske, ekonomske in družbene probleme. Do leta 2030 se bo kar 9 od 10 največjih mest na svetu, nahajalo prav na teh dveh celinah (Šanghaj, New Delhi, Dhaka, Lagos...). (UN WUP, 2015)

2.1.1 /// VLOGA MEST IN UPRAVLJANJE Migracije v mesta prinašajo številne izzive. Čeprav je večina migrantskih politik določena na državni ravni, je pomembno, da mestne oblasti priseljencem zagotovijo ustrezne stanovanjske nastanitve in dostop do dela, izobraževanja ter osnovne družbene infrastrukture. Mesto je odgovorno za gradnjo socialnih stanovanj, ki jih je smiselno projektirati enako kot običajna, saj se z načrtovanjem kvalitetnega stanovanjskega okolja marginaliziranim skupinam omogoča enakovredna stopnja bivanjskega standarda. (Helleman, 2015) Potrebna je prilagodljiva in razumno regulirana najemniška zakonodaja, s katero mesto ohranja nizke najemnine in cene. Pomembna je tudi dostopnost ter urejenost javnega prostora, učinkovite komunalne dejavnosti in zagotavljanje socialne pomoči za lažjo tranzicijo v življenje v novem okolju. Ena izmed ključnih dejavnosti mestnih oblasti je tudi, da spodbujajo emancipacijo priseljencev. V nekaterih primerih to pomeni prilagajanje fizičnega prostora navadam skupnosti, v drugih pa prepoznavanje in prilagajanje družbenim procesom. Pomembno je informiranje javnosti in spodbujanje dialoga med gostujočim okoljem in priseljenci. (Sanders, 2012) Strategije, ki migracije razumejo kot eno izmed bistvenih determinant mestnega razvoja, omogočajo, da priseljenci mestni prostor naredijo zanimivejši in pestrejši ter prispevajo k dvigu kvalitete bivanja v mestu. Nekatera mesta se z večjim številom migrantov soočajo s celovitimi prostorskimi rešitvami. Gre za zaprte urbane sisteme, znotraj katerih je upravljanje strogo regulirano, mestna oblast pa deluje v skladu z vsemi predpisi in birokratskimi postopki, ki jih zahteva zakonodaja. Takšen pristop imenujemo “od zgoraj navzdol” (“top-down”), za katerega je značilno zmanjševanje variant bivalnih enot in optimizacija produkcije stanovanjskih sosesk, s ponavljanjem konstrukcijskih modelov. (Helleman, 2015) V določenih primerih se je takšna strategija sčasoma izkazala za neuspešno, saj tovrstni enolični in uniformirani prostori niso ustrezni za način bivanja, ki ga zahteva dinamičnost migrantskih skupnosti. Povečali sta se stopnji brezposelnosti in kriminala, propadati je začela javna infrastruktura itd. Ostale oblike organizacije in upravljanja mestnega prostora so bile uporabljene predvsem v državah tretjega sveta s hitro urbano rastjo. Mesta v teh državah težko sledijo ekonomskemu in družbenemu razvoju mest razvitih držav, ker v njih primankuje urbanističnega in načrtovalskega znanja ter denarnih sredstev. Slaba pripravljenost oblasti in neodzivnost institucij je ljudi prislila v improvizirane načine urejanja bivalnega prostora na robovih mest, kjer so nastala neformalna naselja. Neuspeh formalnih pristopov, zaradi katerih se migrantske skupnosti soočajo z vse večjo družbeno neenakostjo in revščino, so pričele nadomeščati samoupravljalne akcije, ki so se ponekod izkazale za dovolj in občasno celo bolj učinkovite. (Conflicts of an Urban Age, 2016). Tovrstnim iniciativam in pristopom upravljanja rečemo “od spodaj navzgor” (“bottomup”). Takšno delovanje je danes mogoče opaziti ne le pri nastanku neformalnih naselij, ampak tudi v begunskih taboriščih, kjer ljudje formalne, strogo regulirane in uniformirane prostore prilagodijo svojim življenjskim navadam. Za uspešno migrantsko sosesko je potrebno načrtovati pravo razmerje med obema pristopoma. Izkušnje so pokazale, da morajo skupnosti imeti določeno mero samostojnosti, da se lahko razvijejo samodejno. Zdi se, da je v prekomerno reguliranem okolju premalo priložnosti za intervencije na podlagi posameznikovih izkušenj, ki lahko probleme rešujejo hitro in poceni. Če bodo mesta takšnim iniciativam prisluhnila in v proces načrtovanja vključevala tudi prebivalce, bo prihodnost prinesla uspešne participativne prakse, ki bodo spodbujale odgovorno ravnanje s prostorom in javnimi dobrinami.

MESTA ZAGOTAVLJAJO

socialna pomoč in podpora socialno šibkim

javni prevoz in dostopnost do dela/izobraževanja

javne storitve in družbena infrastrukture

ustrezno urbanistično načrtovanje in nastanitev

razvoj lokalnih skupnosti in odzivnost na potrebe

lokalno podjetništvo in samoorganizacija

medsebojne interakcije in sodelovanja

MESTA SPODBUJAJO

sodelovanje mestnih oblasti, NVO in javnosti

SAMODEJNI RAZVOJ BEGUNSKEGA TABORIŠČA AL-ZAATARI

SLIKA 3

NOV 2012

JAN 2013

MAJ 2013

JUN 2013 4

2.1.2 /// MESTO PRIHODA

MESTA PRIHODA V 20. IN 21. STOLETJU

SLIKA 4

1930

SLIKA 5

Pojem mesto prihoda (“arrival city”), ki naj bi predstavljal prostor v katerega se migranti po prihodu v mesto naselijo začasno ali stalno, je v knjigi “Arrival City” iz leta 2012, ki opisuje problematiko sodobnih migracij in njihov vpliv na mesta, definiral kanadski novinar Doug Sanders. Pravi, da je mesto prihoda lahko stavba, ulica, soseska, okrožje ali celotno mesto. Kar je vsem mestom prihoda skupno, je, da so vstopna točka v urbana območja oz. izhodiščna točka s katere migranti doživljajo novo družbo in prostor.

1950

SLIKA 6

1970

Newham London, VB

Nahr al-Bared Tripoli, Libanon

Bijlmermeer Amsterdam, Nizozemska

Domači in tuji delavci

Palestinski begunci

Prebivalci bivših nizozemskih kolonij

Večina migrantov se po prihodu v mesto odloči naseliti v neposredno bližino svojih sorodnikov, sodržavljanov, sovaščanov ali pripadnikov iste manjšine, ki tam že prebiva. Razlog za to je predvsem dejstvo, da jim “domačnost” okolja pomaga pri integraciji v novo okolje oz. od omenjenih skupin pričakujejo del pomoči in podpore v tem procesu. Ljudje pogosto poizkušajo najti ravnotežje med svojo kulturo, jezikom, običaji in tradicijami družbe v katero so prišli. Ta pojav je mesta v preteklosti zaznamoval v obliki nastanka četrti in sosesk s prevladujočo narodno ali etnično identiteto (npr. Little Italy in Chinatown v New Yorku), ki so danes prepoznavne kot ene izmed najbolj živahnih predelov mest. Čeprav ima segregacija v kontekstu migracij običajno negativen pomen, bi lahko rekli, da je v tem obdobju do neke mere nujen korak, saj lahko ublaži posledice selitve v novo družbo in predstavlja tranzicijsko obdobje pri kasnejši integraciji. (Friedrichs in Siebel v Elser et al., 2016) Nekateri migranti takšno okolje dojemajo zgolj kot “odskočno desko” za pridobitev enakopravnega položaja in se kasneje, ko/če jim finančne zmožnosti to omogočajo, preselijo v drug mestni predel. Drugi zaradi pomanjkanja denarja, narave svojega dela in “domačnosti” okolja, ostanejo. Problem se pojavi, če se tovrstni predeli z enotno demografsko strukturo zaradi stopnje zaprtosti in slabega odziva mestnih oblasti da to preprečijo, začnejo getoizirati. Preostali problemi so še slaba javna podoba in sloves zaradi dejanj določenih posameznikov (npr. Molenbeek v Bruslju) ali pa sociološki pojav t.i. “kulture revščine”, ki se lahko pojavi zaradi prevelike gostote ljudi s slabim finančnim stanjem (kar je pri migrantskih skupinah, ki so v mesta prišli zaradi želje po večjem zaslužku, pogost pojav). (Sanders, 2012) Opisani scenariji so mogoči šele po izpolnitvi pogojev, ki jih zakonodaja države gostiteljica ali mesto zahtevata. Mesto prihoda namreč lahko pomeni tudi sprejemni ali namestitveni center, begunsko taborišče ali azilni dom, ki so pogosto prva točka vstopa migrantov v države. To dejstvo se dandanes, ko je migrantski pritisk na nekatere države/mesta velik, zapostavlja, kar pogosto privede do neustreznih pogojev za integracijo, zanemarjanje posameznikovega dostojanstva in nezmožnosti za doprinos posameznika k družbi.

SLIKA 7

1985

SLIKA 8

2005

SLIKA 9

2016

Ciudad Bolivar Bogota, Kolumbija

Azilni center Nizip, Turčija

Neformalno taborišče Idomeni, Grčija

Delavci iz podeželja

Begunci iz Afganistana in Iraka

Begunci iz Bližnjega vzhoda

2.1.3 /// MIGRANTSKE NASELITVE Pri migrantskih soseskah je pomembna predvsem umeščenost v mestno tkivo in sposobnost razvoja lokalne skupnosti. Slednja ustvarja občutek pripadnosti in varnosti, pravilno lociranje v strukturo mesto pa omogoča neposredno interakcijo s preostalimi deli mesta in njegovimi prebivalci. Čeprav se priseljenci najbolje znajdejo znotraj “domačega” okolja, je mešana in raznolika demografska struktura prebivalstva izrednega pomena, saj spodbuja t.i. neformalno oz. samodejno integracijo, ki je nujna za celovito vključevanje priseljencev na vseh ravneh. Če je prostor zgrajen in upravljan tako, da tega ne dopušča, bo slednje potekalo izrazito počasneje. (Sanders, 2012) Pri idealnem konceptu integracije je poleg načina bivanja, potrebno zagotavljati zaposlitev in izobraževanje. Najenostavnejši način za hiter dostop do dela, je, da se v pritličjih stanovanjskih stavb uredijo mnogofunkcionalni prostori, s katerimi se ustvarja mešana raba dejavnosti. Takšni prostori priseljencem omogočajo opravljajnje samostojnih dejavnosti, kar je v mnogih primerih edini način za zagotovitev lastnega dohodka, hkrati pa prispevajo k lokalnemu gospodarstvu in ustvarjajo delovna mesta. Ker pa dejansko ne moremo pričakovati, da bodo vsi migranti samozaposlili, je potrebno delovna mesta zagotoviti v neposredni bližini soseske in vzpostaviti učinkovit javni prevoz, ki omogoča hiter dostop do dela. (Sanders, 2012) Ta ukrep sočasno izboljšuje tudi mobilnost prebivalstva, zato je dobrodošla prednost vsake migrantske soseske. Pri izobraževalnem vidiku je ključno predvsem to, da se otrokom migrantov omogoči nadaljnje šolanje v najkrajšem možnem času. Pri mednarodnih migracijah je v prvi vrsti pomembno predvsem zagotavljanje učenja lokalnega jezika. Zagotoviti je potrebno izobraževalne zavode za odrasle in možnost strokovne prekvalifikacije. Kljub temu, da naj bi mesta prebivalcem zagotavljala enake pogoje, je umestitev šol, šol za odrasle, knjižnic in ostalih izobraževalnih ustanov v migrantskih skupnostih, še bolj pomembno kot v drugih. (Helleman, 2015) Pri izobraževanju je neposredno vključeno tudi lokalno prebivalstvo, kateremu se odpirajo nove priložnosti za delo, migrantom pa ponudi možnost dodatne interakcije z domačini.

VZORCI MIGRANTSKIH NASELITEV IN NJIHOVE PREDNOSTI/SLABOSTI

100m

Newham

+ + + + -

Ostali dejavniki so povezani z interesom mestnih oblasti za izgradnjo migrantske soseske oz. njenem upravljanju. Zgrajeni prostori omogočajo ustrezne bivalne in sanitarne pogoje in dostop do osnovnih javnih storitev. Za hitro integracijo migrantov pa je potrebna tudi zdrava mera dopuščanja neformalnosti (Sanders, 2012). Ta korak namreč ne “zaduši” neškodljivih posegov v prostor, ki so posledica zdrave samoiniciativnosti prebivalcev in individualnih oz. skupnostih potreb. Takšen odnos mesta je dobrodošel tudi pri stanovanjski regulativi, kjer slednja lahko preprečuje prilagajanje prostora spreminjajočim se ekonomskim in družbenim trendom.

+ + + + +

100m

kolektivnost znotraj mesta mešano prebivalstvo dostopnost dela dostopnost izobraževanja stopnja formalnosti stopnja regulacije multifunkcionalnost

kolektivnost znotraj mesta mešana prebivalstvo dostopnost dela dostopnost izobraževanja stopnja formalnosti stopnja regulacije multifunkcionalnost

+ -

100m

Bijlmermeer

+ -

100m

Nizip

Ciudad Bolivar

+ + + + +

100m

Nahr al-Bared kolektivnost znotraj mesta mešana prebivalstvo dostopnost dela dostopnost izobraževanja stopnja formalnosti stopnja regulacije multifunkcionalnost

100m

Idomeni kolektivnost znotraj mesta mešano prebivalstvo dostopnost dela dostopnost izobraževanja stopnja formalnosti stopnja regulacije multifunkcionalnost

+ + + 6

2.2 // SODOBNI MIGRACIJSKI TOKOVI

GONILNIKI SODOBNIH MIGRACIJ

Danes se v mesta vsak teden preseli skoraj 3 milijone novih prebivalcev. (WMR, 2015).Pri sodobnih migracijah sta v zadnjih desetletjih dva ključna dejavnika izrazito preoblikovala način migracij. To sta (1) napredek v tehnologiji transporta in komunikacijah in (2) prehod večine svetovnih držav v tržno gospodarstvo. (White, 2011) Tehnološki napredek je izboljšal prometne povezave, izseljencem pa omogočil, da kljub geografski oddaljenosti še vedno neposredno vplivajo na izvorno okolje (npr. da z denarnimi nakazili vzdržujejo družino). Drugi dejavnik je spremenil strukturo gospodarstva in potrebe podjetij ter prilagodil vzorce zaposlovanja dinamiki mednarodnega trgovanja in sodobnim demografskim procesom. (White, 2011)

$ globalna komunikacija

izboljšani načini prevoza

prosto tržno gospodarstvo

finančna fleksibilnost

ZNAČILNOSTI SODOBNIH MIGRACIJ 3 2 1 cikličnost

začasnost

postopnost

storitveno usmerjeno

GLOBALNE SELITVE IN TOKOVI (2010-2015) 45.08

un15 2015 2010−2015 b

orth mer ern ica

nia ea Oc 1

erica n Am LatiCaribbean4 & 1 2 3

36.46

Nort Amehern rica 3 4

ica Afr

a ric Af

Ea s As tern ia 4

Model prikazuje dinamiko preseljevanja na svetovni ravni med 2010 in 2015. Barvni krožni odseki predstavljajo različne izvorne in ciljne regije. Trakovi predstavljajo migrantske tokove in so enakih barv kot krožni odseki, njihova širina pa ponazarja število migrantov (v milijonih). Smer migracij ugotovimo glede na velikost razmaka med koncem traku (tokom) in krožnim odsekom (regijo); manjši razmak predstavlja izvorno regijo, večji pa ciljno.

8 0

0 7

ern Southia As

Eur ope

Euro pe

740 mio.

244 mio.

notranjih migrantov (2013)

mednarodnih migrantov (2015)

12 0

ope Eur a rn l Asi4 ste tra Ea Cen 2 3 & 1

Wes Asi tern a

e rop Eu ia rn l As 5 ste ntra 4 Ea Ce 2 3 & 1

2015 stock data

SLIKA 10 (b) 2010-2015 based on UN2015 stock data

igrant flows in recent periods aggregated by selected regions. Both 7 phic data.

36,5 mio.

0,5%

mednarodnih migracij (2010-2015)

svetovnega prebivalstva (2015)

Spremenili so se tudi vzroki za migracije in vzorci migracijskih tokov. Konvencionalne teorije so zamenjale bolj kompleksne, ki upoštevajo zapletene družbene procese in pojasnjujejo tudi na prvi pogled paradoksalne selitve (npr. iz območij z visokimi urnimi postavkami v območja z boljšo dostopnostjo javnih storitev). Če so v preteklosti prevladovale trajne selitve, se dandanes pojavlja vse več začasnih (npr. študij v tujini) in cikličnih migracij (npr. vrnitev v izvorne lokacije v času kmetijske sezone). Selitve danes ne potekajo le iz ene državo v drugo, temveč se selitve dogajajo postopoma (npr. selitev v politično stabilnejšo sosednjo državo, nato dalje). Spremenila se je tudi demografska struktura migantov. Če so se nekoč preseljevale celotne družine, se danes v povprečju izkaže, da je prvi migrantski val večinoma sestavljen iz mladih moških, ki se jim kasneje, v primeru uspešnosti pri iskanju dela, pridružijo tudi njihove družine. (Tacoli, McGranahan in Satterthwaite, 2015) Tudi pri sodobnih migracijah so v največji meri ciljne destinacije mesta. V naslednjih nekaj desetletjih naj bi bile migracije najbolj intenzivne predvsem v mestih držav tretjega sveta, kamor se bo naselila večina od 2,5 milijarde novih urbanih prebivalcev (WMR, 2015). K omenjenu dejstvu v največji meri prispevajo notranje migracije, ki danes predstavljajo večinski delež (75%) vseh svetovnih selitev in so postale eden izmed največjih izzivov sodobne družbe. Območja z največ migracijskimi tokovi so države podsaharske Afrike in vzhodne Azije (Abel in Sander, 2014), kjer že beležimo dramatično rast mest (npr. Guangzhou, Dhaka, Kinšasa). Preostali delež svetovnih migracij so mednarodne migracije pri kateri je ekonomski dejavnik še vedno najmočnejši generator selitev. Najpriljubljenejši cilj izseljencev ostajajo velika (globalna) mesta, v katerih delež tujega prebivalstva ponekod predstavlja več kot tretjino (npr. London, New York, Sydney), v nekaterih mestih pa že več kot polovico vsega prebivalstva (Toronto, Bruselj, Dubaj). V zadnjem času se jim pridružujejo tudi mesta v bogatejših državah tretjega sveta (UN WUP, 2015). Delež tovrstnih selitev v zadnjih desetih letih v nasprotju z javnim prepričanjem, vseeno upada. V zadnjem petletnem obdobju (2010-15), se je v tujino preselilo 19% manj ljudi kot v petletnem obdobju prej, kar predstavlja najnižji delež svetovnega prebivalstva po letu 1960. Razlogov za nižanje deleža v zadnjem obdobju je več, med njimi izstopata predvsem nedavna gospodarska kriza v razvitem svetu in postopno izboljšavanje ekonomskega standarda v preostalih delih sveta, ki je ljudem omogočilo več zaposlitvenih priložnosti tudi doma. Rast mest in preobrazba mest zaradi priseljevanja je sta torej aktualni tudi v sodobnem času. Če obdobje med 19. stoletjem in prvo polovico 20. stoletja danes poznamo kot čas, ko je človeški razvoj dosegel izjemen napredek v razmeroma hitrem času, vloge in vpliva sodobnih urbanih migracij nikakor ne smemo zanemarjati. (Sanders, 2012) Mesta se bodo morala na tovrstne procese ustrezno odzvati, saj bodo v nasprotnem primeru rezultirali v katastrofalnih življenjskih razmerah, nestabilnih gospodarstvih, povečanih političnih trenjih, nasilju, lakoti in revščini.

2.2.1 /// VPLIV MIGRACIJ NA MESTA Migrantski tokovi v ciljnih mestih vplivajo na prebivalstvo in njegovo strukturo, na družbene procese, gospodarstvo in prostor. Migranti s seboj prinašajo lastnosti in ideje, ki spreminjajo kulturno pokrajino mest. Posledicam migracij niso izpostavljena zgolj mesta, ki se soočajo s prihodom migrantov, temveč te vplivajo tudi na mesta in regije iz katerih se ljudje izseljujejo. Migracije v ciljnih mestih, zaradi ekspanzije mest povzročajo okoljsko degradacijo. Povečuje se onesnaževanje okolja ter pritisk na naravne vire in kmetijska zemljišča, največji delež k onesnaževanju pa prispevajo prav mesta z največjo stopnjo priseljevanja. (White, 2011) Migracije vplivajo tudi na družbeno-gospodarski razvoj, saj predstavljajo mehanizem za vzpostavljanje ravnotežja v strukturi prebivalstva in na trgu dela. Ker so priseljenci ponavadi v mlajših in srednjih letih, lahko do neke mere nadoknadijo primankljaj delovne sile v določeni panogi ali prispevajo k nastanku novih idej ter tehnologij. (OECD, 2016) Veliko primerov dokazuje tudi, da so migranti motivirani za delo in zelo podjetni, obenem pa nimajo težav z opravljanjem dela, ki ga drugi nočejo. Med pozitivne vplive lahko štejemo, da se zaradi večjega deleža aktivnega prebivalstva lahko povečata stopnja proizvodnje in ekonomska rast, med negativne pa, da povečana koncentracija prihajajočih ljudi rezultira v pomanjkanju služb, kar zvišuje stopnjo brezposelnosti. (OECD, 2016) To je tudi eden od razlogov, da se priseljenci pogosto zaposljujejo “na črno”, opravljajo prekarno delo, ali pa nimajo urejenega statusa, zaradi česar so izpostavljeni izkoriščanju delodajalcev in ekonomsko-socialnim negotovostim. Migracije danes povzročajo velik problem tudi v prostorskem smislu, saj nekaterim regijam primankuje upravljalskih izkušenj. Posledično je načrtovanje prostora neustrezno, osnovne storitve niso dovolj dostopne, na določenih lokacijah prihaja do prevelike gostote ljudi, zato slednji živijo v slabih ekonomskih, socialnih in bivalnih razmerah. Na obrobjih mest nastajajo neformalna naselja (npr. slumi), kjer prebivalci nimajo urejenega socialnega statusa, ustrezne nastanitve, dela, dostopa do javnih dobrin in družbene infrastrukture. Takšna območja se soočajo z visoko stopnjo kriminala, pogosto se izražata tudi narodna in rasna diskriminacija. Čeprav so mestne oblasti v zadnjem času problem pričele reševati in delež urbane populacije, ki živi v slumih upada, skupno število ljudi tu, še naprej narašča. (UN Habitat, 2013) Migracije so danes večinoma opredeljene kot negativen družbeni proces, migrante pa se pogosto dojema kot izkoriščevalce gostujočih družb ter razdiralce varnosti in političnega miru. Negativen odnos do migrantov izhaja iz prepričanja, da ti obremenjujejo mestno infrastrukturo gostiteljske skupnosti, sami pa ne prispevajo dovolj h gospodarstvu in družbi. Stereotipnim pogledom in zaničevanju migrantskih predelov/sosesk pogosto sledita tudi diskriminacija in prikazovanje migrantov kot “grešnih kozlov” za probleme v družbi. Takšen primer je v sodobnosti “begunska kriza” v evropskih državah, kjer begunci običajno niso zaželeni, pri njihovem sprejemanju pa se uporablja diskurz usmiljenja (Obeng-Odoom in Jang, 2016). Za takšen odnos je odgovorno predvsem pomanjkanje politične volje in neodzivnost institucij, in ne pomanjkanje ukrepov, ki bi ljudi od migracij odvračala oz. ta proces zaustavila. (WMR, 2015) Nekatere študije (Pascal Zachary, 2006; Obeng-Odoom in Jang, 2016) dokazujejo prav nasprotno. Migrantske skupnosti ponekod na gostujoče območje vplivajo tako, da razvijejo različne dejavnosti in s tem pripomorejo k lokalnemu gospodarstvu, kulturni in družbeni raznovrstnosti. Tako danes v nekaterih mestih za najbolj pestre in živahne veljajo prav predeli, kjer prevladuje etnično mešano prebivalstvo. Integracija migrantov je večinoma pogojena z iskanjem primerne zaposlitve, ki ljudem prinaša večjo stopnjo samostojnosti in občutek, da s svojim delovanjem prispevajo h gostujoči skupnosti. (Helleman, 2015)

POZITIVNI IN NEGATIVNI VPLIVI MIGRACIJ

SLIKA 11

okoljska degradacija

SLIKA 12

onesnaževanje zraka

SLIKA 13

razraščanje mesta

SLIKA 14

lokalno podjetništvo

SLIKA 15

mlada delovna sila

SLIKA 16

kulturna obogatitev

SLUMI

863 mio.

12%

30%

ljudi živi v slumih (2013)

svetovnega prebivalstva (2013)

urbane populacije v državah tretjega sveta (2013)

97%

62%

30%

prebivalcev slumov živi v državah v tretjega sveta (2013)

urbane populacije v Podsaharski Afriki (2013)

urbane populacije v Aziji (2013)

657 mio.

767 mio.

46%

39%

1990

2000

828 mio.

33%

2010 vir: UN, 2015

2.3 // MESTA V BEGUNSKI KRIZI

BEGUNSKI POTI V EVROPI

odprta pot zaprta pot izvor migracij obremenjenost mesta

Med pojmi azilant, begunec in migrant obstajajo razlike. UNHRC azilanta oz. prosilca za azil definira kot osebo, ki ima pravico, da država v katero je prišel obravnava njegovo prošnjo za azil in ga v tem času ne deportira v državo iz katere je zbežal. Begunec je oseba, ki potrebuje mednarodno zaščito zaradi nasilja ali pregona in zato povratek v domače okolje zanjo ne bi bil več varen. Vsak begunec, ki mu uradni status še ni bil odobren je tudi azilant. Do sedaj smo v diplomskem delu vse skupine obravnavali kot migrante, v nadaljevanju pa se bomo osredotočili zgolj na azilante in begunce v evropski begunski krizi.

VZHODNA POT ZAHODNO BALKANSKA POT

ZAHODNA

CENTRALNA

VZHODNA

SREDOZEMSKA POT

NALOGE MESTNIH OBLASTI V BEGUNSKI KRIZI

vodenje in koordinacija mestnih deležnikov

hitro vključevanje v izobraževalni sistem

sodelovanje z javnostjo in obveščanje

hitro vključevanje na trg dela

zagotavljanje nastanitvenih kapacitet

preprečevanje izsiljevanja, homofobije in nasilja

V evropske države v zadnjih letih dotekajo povečani begunskimi tokovi, ki so večinoma posledica nestabilnih političnih razmer in vojn na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Leta 2015, ko so se begunski tokovi in pritisk na zunanje meje EU močno povečali, so razmere prešle v t.i. begunsko krizo. V tem času so se ljudem, ki so bežali zaradi neposredne ogroženosti svojih življenj, v velikem številu pridružili še ekonomski in podnebni migranti. Zaradi neodzivnosti državnih insititucij, slabe meddržavne komunikacije in pomanjkanja skupne migrantske politike je begunska kriza kmalu prerasla še v politično in humanitarno krizo. Večina ljudi je v Evropo prišla preko Osrednje in Vzhodne sredozemske poti. Slednja se je nadaljevala v Zahodno balkansko pot, ki se je po dogovoru med EU in Turčijo zaprla v začetku meseca marca 2016. Število migrantov se je po tem dogodku zmanjšalo, veliko ljudi pa je ostalo ujetih v tranzicijskih državah, kjer so zaradi hude prostorske stiske še danes prisiljeni bivati v neprimernih nastanitvah in na prostem.

financiranje javnih storitev

varovanje človekovih pravic in svobiščin

Tako kot so mesta cilj večine migrantov, beguncev in prosilcev za azil po svetu, imajo tudi pri begunski krizi na evropskih tleh glavno vlogo urbana območja. Ta imajo vlogo mesta prihoda, prehodnih območjij in končnih destinacij ljudi. V evropska mesta so se naseljevali predvsem sirski begunci, razseljeni zaradi krvave državljanske vojne. Gre predvsem za srednji razred iz sirskih mest. Glavni razlog za beg v evropska urbana območja, je bilo poleg navajenosti na mestno življenje v tem primeru tudi dejstvo, da so v evropskih mestih že živeli nekateri sodržavljani ali pripadniki istih nacionalnih skupin, od katerih so pričakovali določeno podporo in pomoč pri integraciji. Mesta so v krizi pokazala zmožnost vodenja in koordinacije različnih storitev in zunanjih deležnikov, pogostokrat v odsotnosti nacionalnih ukrepov. (Eurocities, 2016) Kot največji izziv se je izkazalo zagotavljanje stanovanj po dostopni ceni, saj so kapacitete, ki jih mesta zagotavljajo močno odvisne od dejstva, da odgovornost za stanovanjsko politiko prevzema država. Mesta imajo zato pogosto premalo maneverskega prostora za delovanje in iskanje ustreznih nastanitvenih rešitev, nevladne organizacije pa opozarjajo na slabe bivalne razmere in tveganja za getoizacijo. Zaradi zavedanja pomembnosti izobraževanja za ustrezno integracijo, je bila prioriteta večine mest tudi hitra vključitev begunskih otrok v izobraževalni sistem, nekatera mesta pa so z izdatnim povečevanjem stroškov za izboljševanje storitev in zaposlovanjem novih kadrov računala, da bo tak korak pomenil naložbo v prihodnost in posledično spodbuditev lokalnega gospodarstva. (Eurocities, 2016) Tista mesta, ki so pri upravljanju begunskih tokov hitro prevzela jasno vlogo, so imela pri zagotavljanju ustreznih nastanitev in integracije priseljencev manj težav. Z naselitvijo znotraj mestnega prostora in s prepoznavanjem njihovih kvalifikacij so ljudem omogočili dobre bivalne pogoje in vir zaslužka. Poleg prispevka k družbi gostiteljici in lokalnemu gospodarstvu se je s tem znatno pospešil tudi postopek integracije v lokalno skupnost.

2.3.1 /// URADNI PROSTORSKI UKREPI Ključni prostorski ukrepi v begunski krizi se nanašajo na zagotavljanje nastanitve beguncev po dostopni ceni. Mesta se skušajo izogniti potencialni getoizaciji in nastanku marginaliziranih skupnosti na obrobjih mest kot jih poznamo v manj razvitem svetu (npr. slumi). Mestne oblasti v večini primerov skušajo doseči, da se priseljence nastani v stanovanja po dostopni ceni znotraj socialno mešanih sosesk. Namesto koncentracije večjega števila ljudi na enem mestu, naj bi bili ljudje razdeljeni v manjše skupine in enakomerno razpršeni na območju mesta, znotraj obstoječih stavbnih zmogljivosti. Takšen način nastanitve je pri integraciji beguncev ključen, saj ustvarja dobre bivalne pogoje in zagotavlja občutek pripadnosti ter prispeva k večji socialni koheziji v mestih. (Eurocities, 2016) Tak pristop se v večini mest ni uresničil, saj so evropska mesta zaradi zmanjševanja državnih sredstev po zadnji finančni krizi v velikem zaostanku z gradnjo neprofitnih stanovanj. Stanovanjski skladi se soočajo z velikimi zadolžitvami, stanovanjske politike pa so oblikovane na državni ravni, kar mestnim oblastem onemogoča izvedbo lastnih strategij pri nastanitvah. Prosilci za azil in begunci po zakonu ne spadajo v skupino ljudi, ki so upravičeni do socialnih stanovanj, zato jih evropska mesta ne morejo uvrstiti na občinske čakalne sezname. Neustrezna integracijska politika in neučinkoviti prostorski ukrepi so povzročili, da je danes večina prosilcev za azil in beguncev nastanjenih v azilnih centrih, domovih in begunskih taboriščih. Kljub temu, da tovrstne nastanitve posamezniku zagotavijo prenočišče in prehrano, pa begunci nimajo interakcije z lokalnim prebivalstvom, zato prihaja do družbene in prostorske segregacije. Tovrstni prostori so oblikovani enolično, razmere za bivanje so slabe, pogoji za ustvarjanje novega življenja in izražanje individualnih potreb pa neprimerni. Mnogi priseljenci si želijo, da bi med čakanjem na odločitev o statusu počeli kaj smiselnega in ne želijo biti ves čas nedejavni, a jim neprimerne prostorske rešitve tega ne dopuščajo. Nekateri priseljenci so prisiljeni v bivanje v še mnogo slabših razmerah. Gre za priseljence, ki so zaradi zapore begunskih poti ostali “ujeti” v tranzicijskih državah. Ker so zaradi velike prostorske stiske v uradnih namestitvah v glavnem nastanjeni zgolj družine, se preostali zatekajo v zapuščena industrijska skladišča in parke, kjer bivajo v neprimernih pogojih, brez dostopa do sanitarij, javnih dobrin, dnevnih prostorov in so brez osnovnih pravic.

NEPRIMERNE NASTANITVE

SLIKA 17

begunsko taborišče v Debrecenu

SLIKA 18

center za begunce in azilante v Berlinu

SLIKA 19

prebežniki na prostem v Beogradu

IMPROVIZIRANE NASTANITVE

SLIKA 14

SLIKA 15

SLIKA 16

SLIKA 20

begunski center v Mannheimu

SLIKA 21

preurejena srednja šola v Parizu

SLIKA 22

bivši zapor v Haarlemu

SLIKA 23

soseka Neu Olvenstedt

SLIKA 24

olimpijski vas v Torinu

SLIKA 25

stanovanjska stavba Magdeburgu

Mestne oblasti se zatekajo tudi k improviziranim rešitvam. Zaradi zasedenih bivalnih prostorov znotraj uradnih kapacitet so mestne oblasti sprejele ukrepe, s katerimi zapuščene prostore preurejajo v stalne in začasne namestitve. Čeprav tovrstne preobrazbe učinkovito rešujejo začasno prostorsko stisko, zapuščeni prostori pa dobijo novo vsebino, se na dolgi rok niso izkazali za primerne. Zaradi velike gostote ljudi na eni lokaciji, je pričelo prihajati do podobnih organizacijskih problemov in neprimernih bivalnih pogojev kot pri uradnih množičnih nastanitvah. Bolj primerna rešitev je prenova zapuščenih stanovanj. Teh naj bi bilo v Evropi danes okoli 11 milijonov, od tega največ v Španiji (3,4 milijona), Franciji (2 milijona), Italiji (2 milijona), Nemčiji (1,8 milijona) in Veliki Britaniji (700 tisoč). (Neate, 2014) V nekaterih občinah teh držav se mestne oblasti odločajo, da zapuščene stanovanjske objekte raje prenovijo in ponudijo tistim, ki jih potrebujejo, kot pa, da bi jih porušili. Begunci v tem primeru niso locirani na eni lokaciji, živijo v bolj primernih prostorih kot v primeru množičnih nastanitev, hkrati pa se vključujejo v mestno življenje in prostor.

2.3.2 /// BEGUNSKA TABORIŠČA

STRUKTURA FORMALNEGA BEGUNSKEGA TABORIŠČA

Begunska taborišča so začasna naselja, v katerih živijo ljudje, ki so prebežali iz svoje domovine. Kljub temu, so vse bolj nepriljubljena oblika nastanitve pri beguncih, v njih še vedno prebiva skoraj 4 milijone ljudi po vsem svetu, namenjena pa jim je tudi večina finančne pomoči. (UNHRC) Formalna taborišča so ponavadi zgrajena in vodena s strani mednarodnih organizacij, medtem, ko neformalna taborišča vzpostavijo begunci sami. Taborišča naj bi beguncem zagotavljala zgolj osnovne človeške potrebe v času dokler se razmere v njihovi domovini ne uredijo, zato so v večini primerov načrtovana tako, da ne ustrezajo definiciji doma. To je v nasprotju s podatkom, da je povprečna doba, ki jo begunci v taboriščih preživijo danes približno sedemnajst let. Humanitarni delavci opozarjajo, da je potrebno taborišča načrtovati drugače.

GROZD

ENOTA

SEKTOR

TABORIŠČE

16 osnovnih enot (4-6 oseb) vir vode in odlagališče odpadkov

16 grozdev zbirni prostor in lokalni center

4 enote osnovna šola in distirbucijska točka

4 sektorji (20 000 oseb) zdravstveni dom in trgovski center

CALAIS, FRANCIJA

SLIKA 26

osrednja ulica s trgom

Moderna formalna begunska taborišča so ponavadi zgrajena na lokacijah izven mest in so ograjena, zato so ljudje v njih prostorsko in družbeno izolirani. Prostorske enote so jasno organizirane in hierarhizirane kar upravljalcem omogoča lažji nadzor. Standardiziran in enoličen prostor ne upošteva različnih skupin ljudi in načinov življenja ter prebivalcem ne dopušča možnosti za oblikovanje in prilagajanje prostora po njihovih željah. Kljub vsemu formalna begunska taborišča zagotavljajo varnost ljudem, njihovo osnovno preskrbljenost in minimalne sanitarne standarde. Teh standardov ne najdemo v neformalnih begunskih taboriščih, ki so ponavadi vzpostavljena samodejno na območjih, kjer se dalj časa zadržuje večja skupina beguncev. Primer takšnih begunskih taborišč sta Džungla v Calaisu in Idomeni ob grško-makedonski meji. Območje neformalnih begunskih taborišč raste kot nekakšen živ organizem na podlagi življenjske nuje in prioritet njegovih prebivalcev. Tako nastanejo bivalne enote in javni prostori, ki so plod posameznikove domišljije, ustvarjalnosti in želja.

SLIKA 27

improvizitane bivalne enote

SLIKA 28

improvizirana trgovina

AL-ZATAARI, JORDANIJA

Nekakšen hibrid obeh oblik begunskih taborišč je kamp Al-Zataari na severu Jordanije, ki je bil leta 2012 vzpostavljen za sirijske begunce. Čeprav je bil sprva načrtovan kot formalno taborišče, se je v času, ko je vanj prihajalo več kot tisoč ljudi na dan, spremenil v samorastočo prostorsko tvorbo, znotraj katere so ljudje oblikovali personaliziran življenjski prostor. Sprva so upravljalci tovrstne samoiniciativne aktivnosti zavirali, kasneje pa so neformalne in neregulirane procese prepoznali kot dodano kvaliteto in ljudi spodbujali k oblikovanju prostora po svojih željah. To je prineslo zanimive rezultate v obliki novih bivalnih rešitev, mešane rabe funkcij in vzpostavitve lokalnega gospodarstva, ki so beguncem omogočali kakovostno preživljanje prostega časa in vir zaslužka. Primer kaže, da je kombinacija formalnih in neformalnih prostorskih rešitev pri oblikovanju migrantskih/begunskih naselitev tudi danes najbolj primerna. Vzpostavitev reguliranega ogrodja omogoča zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, naknadna prilagoditev prostora posamezni skupnosti pa ustvarja kvaliteten življenski prostor. Prostorski načrtovalci bi se morali v prihodnje tega dejstva zavedati in begunska taborišča ter ostale migranstke naselitve načrtovati bolj prilagodljivo.

SLIKA 29

hibridna struktura bivalnih enot

SLIKA 30

osrednja ulica s trgovinami

SLIKA 31

tržnica sadja in zelenjave

2.4 // ALTERNATIVNE REŠITVE Begunska taborišča in azilni centri v sodobnosti ne zagotavljajo primernih bivalnih pogojev in kakovostnega življenskega standarda. Zato so se v zadnjem času razvile nove oblike nastanitve migrantov znotraj pravnoformalnih okvirjev prostorske politike, a z zavednim distancirajem od institucionalnih tipov namestitve. Sočasno so oblikovane tudi nove integracijske politike, ki proces integracije razumejo kot kolektivno odgovornost vseh v mestu živečih ljudi in prepoznavajo potencial beguncev za preobrazbo mestnega prostora, družbe in gospodarstva. V Italiji azilna in begunska središča pospešeno zapirajo. Uvajajo sistem razpršenih nastanitev, ki ga financira država, upravlja pa jih skupnost občin skupaj z nevladnimi organizacijami. Cilj omrežja je najemanje stanovanj na trgu, v katera nastanijo prosilce za azil, ko čakajo na zaključek postopka za pridobitev azila. Vmes obiskujejo jezikovne tečaje, se udeležujejo kulturnih in športnih dogodkov. Danes je na voljo več kot 26 tisoč stanovanj v 555 občinah (SPRAR, 2016) po državi. Prosilci za azil in begunci so medtem vključeni v v različne projekte znotraj lokalne skupnosti, kar omogoča mehkejšo vključevanje v gostiteljsko družbo in samodejno integracijo. Podoben pristop so izbrali v mestu Oberhausen na severozahodu Nemčije, v katerem živi več kot 3000 prosilcev za azil in beguncev. Zaradi velikega števila praznih stanovanj, ki so zapuščena zaradi množičnega odhoda mladih v večja mesta, jim je občina po prihodu v mesto, poleg bivanja v skupnih namestitvah, ponudila tudi bivanje v zasebnih stanovanjih, ki jih ima v lasti ali pa jih po nizki ceni najema na trgu. Več kot dve tretjini sta se odločili, da se naselijo v zasebna stanovanja. Občina opaža, da taka politika, poleg zagotavljanja primernih stanovanjskih rešitev za priseljence, pozitivno vpliva tudi na oživljanje zapuščenih mestnih prostorov in javnih storitev. V Nemčiji, ki naj bi do leta 2020 prejela več kot 2 milijona novih prošenj za azil, (Conflicts of an Urban Age 2016) je reševanje stanovanjskega vprašanja v domeni zveznih dežel, ki so pri zagotavljanju nastanitev izbrale različne pristope. Nekatere so zbrale centraliziran pristop, kjer mestne oblasti v sodelovanju z zasebnimi investitorji načrtujejo in gradijo večje stanovanjske soseske z uporabo modularnega pristopa in kontejnerjev. Prednosti pristopa so hitra izgradnja in namestitev večjega števila ljudi po relativno nizki ceni. Ostale zvezne dežele so izbrale izrazito decentraliziran sistem namestitve beguncev in rešitve manjšega merila. Slednje temeljijo na sodelovanju beguncev in lokalnega prebivalstva. Gre za prostorske intervencije, ki so integrirane v obstoječ mestni prostor, a v večini primerov ne ponujajo dovolj velikih prostorskih kapacitet. (Conflicts of an Urban Age, 2016) Izkazalo se je, da bi bila v prihodnosti pri iskanju hitrih stanovanjskih rešitev po dostopni ceni, ki bi sočasno zagotavljale tudi dobre bivalne pogoje, najbolj primerna rešitev, ki bi združevala oba pristopa. V ta namen so v arhitekturnem studiu Schwittala razvili prostorski koncept imenovan Urban Shelf, hibridno tipologijo v obliki osnovnega stavbnega ogrodja z vsemi potrebnimi inštalacijami znotraj katerega si ljudje zgradijo in oblikujejo lastne bivalne enote. Podoben primer združevanja modularne gradnje in upoštevanja individualnih potreb so tudi soseske arhitekturnega biroja Elemental, zgrajene v Čilu. Čeprav prebivalci niso prosilci za azil oz. begunci, ampak so to ljudje, ki so svoje domove izgubili v naravnih nesrečah, in revni prebivalci slumov, so rešitve inovativen pristop k načrtovanju socialnih stanovanj po dostopni ceni. Stavbe so namreč zasnovane tako, da je polovica stanovanjskega dela že zgrajena, lastnikom pa za enako ceno pripada tudi druga polovica parcele, na kateri lahko svoje prebivališče dogradijo in razširijo na podlagi lastnih želja. S tem poleg razširitve bivalnega prostora obenem zvišajo tudi vrednost nepremičnine.

PRIMERNE NASTANITVE

SLIKA 32

stanovanja za brezdomce in begunce

SLIKA 33

stanovanja za begune in azilante

SLIKA 34

modularna stanovanja za azilante

SLIKA 36

varianta v obliki višje zazidave

SLIKA 37

varianta v obliki nižje zazidave

SLIKA 39

Villa Verde

SLIKA 40

Lo Espejo

PROJEKT URBAN SHELF

SLIKA 35

proces izgradnje hibridne tipologije

MODULARNE SOSESKE V ČILU

SLIKA 38

Quinta Monroy

03 / MESTA, KI SE KRČIJO

MESTA Z NAJVEČJIM UPADOM PREBIVALSTVA (1950-2000)

Čeprav v mestih danes živi več kot polovica svetovnega prebivalstva, delež urbane populacije pa bo v prihodnjih petdesetih letih še naprej naraščal, poznamo tudi mesta v katerih se število prebivalcev zmanjšuje. T.i. mesta, ki se krčijo (ang. shrinking cities), v nasprotju z večino mest, v katerih je število prebivalcev naraščalo, doživljajo procese izseljevanja prebivalstva in stagnacije urbanega razvoja. Med letoma 1950 in 2000 je bilo na svetu 370 mest z več kot 100 tisoč prebivalci, iz katerih se je izselilo več kot 10% ljudi. V devedesetih letih prejšnega stoletja je najmanj desetino svojega prebivalstva izgubilo kar vsako četrto mesto na svetu (Oswalt in Rieniets, 2006), med njimi pa so prevladovala mesta v razvitem delu sveta. Nekatera mesta so depopulacijo doživljala skozi daljše časovno obdobje (več desetletij), medtem, ko je v ostalih obdobje krčenja trajalo zgolj nekaj let ali mesecev. Večina mest, ki se krčijo je bilo v zadnjih petdesetih letih v zahodnih industrijskih državah kot so ZDA (59), Velika Britanija (27, Nemčija (26) in Italija (23), od leta 1990 pa so se mestom teh držav pridružila še mesta vzhodnoevropskih držav in varšavskega pakta kot so Ukrajina (22), Rusija (13), Kazahstan (13) in Romunija (11). Proces krčenje so v tem obdobju doživljala tudi mesta Južne Afrike (17) in Japonske (12). (Oswalt in Rieniets, 2006)

> 50% > 30% > 20% vir: Oswalt in Rieniets, 2006

VZROKI ZA KRČENJE MEST

deindustrializacija

emigracije

globalizacija

nizka nataliteta

suburbanizacija in regionalizacija

staranje prebivalstva

politična tranzicija

naravne in druge nesreče

Do krčenja mest pride zaradi zmanjšanja populacije, ki je posledica različnih družbenogospodarskih sprememb v mestu. Danes so najpogostejši vzrok demografske spremembe, kot sta upad števila rojstev ter smrti in posledično staranje prebivalstva. (Platt, 2004) V teh mestih se proces krčenja ponavadi dogaja v kombinaciji s strukturnimi spremembami, kot je izseljevanje v večja mesta ter izrazita suburbanizacija in regionalizacija. (Oswalt, 2005) Pogosti vzroki krčenja so tudi ekonomske spremembe, ki so posledica deindustrializacije, preselitve industrije in finančnih ter gospodarskih kriz, na krčenje pa lahko vplivata tudi politična tranzicija in globalizacija. (Platt, 2004) V preteklosti je veliko mest depopulacijo doživelo tudi zaradi naravnih nesreč ali drugih nesreč zaradi človeškega delovanja. Najbolj znan primer mesta, ki se krči je Detroit, ki je v drugi polovici 20. st. zaradi pretirane uporabe avtomobila in rasne nestrpnosti, doživel negativne procese suburbanizacije. Danes je tretjina mestnega prostora zapuščenega, več kot 4000 objektov pa je praznih. Manchester je znan kot prvo industrijsko mesto na svetu in središče svetovne tekstilne industrije in trgovine. Mesto je zaradi deindustrializacije po letu 1950 doživelo vsesplošno ekonomsko stagnacijo kar je povročilo hudo revščino med delavskim razredom in brezposelnost. Hakodate, na severu japonskega otočja je v sedemdesetih letih prejšnega stoletja zaradi propada industrije doživelo ekonomsko krizo, razmere pa je desetletje pozneje poslabšala še odločitev državnih oblasti, ki je mesto obšla z novo železniško progo in dotedanjemu transportnemu vozlišču dodelila periferno vlogo. Vzhodnonemško trgovsko in poslovno središče Leipzig, je proces krčenja doživelo po padcu berlinskega zidu leta 1989, ko je hitra politična tranzicija prinesla privatizacijo zaprtje državnih podjetij, industrije in zazidljivih območij. (Oswalt in Rieniets, 2006) Predvideva se, da bo v prihodnosti prišlo do krčenja mest v srednje velikih mestih z visoko brezposelnostjo, pomanjkanjem vlaganja in izseljevanjem mladih.V središču stagnacije bodo mesta Evrope in Severne Amerike, ki naj bi v naslednjih desetletjih prispevala zelo majhen delež k rasti urbane populacije. Ocenjuje se, da bo na tem delu sveta čez 35 let živelo zgolj 10% celotnega prebivalstva (Oswalt in Rieniets, 2006), zato se bodo morale države in mesta pripravit i na izzive, ki jih bo takšna situacija prinesla.

3.2 // SANACIJA DUO V mestih razvitega sveta je destablilizacija industrijskih zaposlitvenih središč, ki ga je povzročila internacionalizacija proizvodnje, prenos javne v zasebno lastnino in prostorsko mobilnost, od druge polovice 20. stoletja razvoj preusmerjala v periferne regije, ki so omogočale ugodne prostorske razmere za preselitev industrije. Proces deindustrializacije je povzročil upadanje prebivalstva, visoko stopnjo nezaposlenosti in opuščanje industrijskih ter ostalih con v urbanih območjih in obenem prispeval k izraziti suburbanizaciji.

POSTOPEK PRIPRAVE IN IZVEDBE SANACIJE DUO IN SANACIJE STANOVANJSKIH SOSESK

Vzporedni proces v mestih, ki se krčijo je razvrednotenje mestnih površin in posledična opustitev rabe na teh površinah. Ta območja označujemo kot degradirania urbana območja (DUO). Zaradi zmanjševanja vrednosti zemljišč, stavb in naprav na njem, se slednje razvrednoti do te mere, da predhodne rabe ni več mogoče obnoviti ali nadomestiti. (Koželj, 1998, str. 63 in 15) Skrajna stopnja razvrednotenja je stanje, ko je urbano območje degradirano do te mere, da na njem ni več mogoče vzpostaviti nobene ponovne rabe ali dejavnosti brez zahtevne regeneracije, obširne sanacije oz. celostne rekonstrukcije območja. Na podlagi različnih meril za ugotavljanje DUO (ekonomska, funkcionalna, ekološka, urbanistična, socialna itd.), ki so rezultat analize posameznih vzrokov za njihovo razvrednotenje, se tovrstnim območjem določi vzroke za nastajanje degradacije. Razvrstiti jih je mogoče glede na tip, obliko degradacije, njeno stopnjo, trajanje ter reverzibilnost in način sanacije ter obliko rekonstrukcije oz. reaktivacije. DUO so ponavadi locirana v neposrednjem zaledju mestnih središč, razmeroma dobro dostopna, z izpostavljeno in privlačno lego, primerno za vse rabe. (Koželj, 1998, str. 52) Zaradi svoje sestave, obsega in lege so velikega pomena pri urbanem razvoju v prihodnosti. Praviloma so zaokrožena, monofunkcionalna, enovita in v povprečju manj zazidana zemljišča, mogoče jih je preurediti v poljubno novo rabo. DUO so priložnost za celovito rekonstrukcijo mesta, preureditve mestnih središč in za vzpostavitev novih povezav med območji ter reševanje specifičnih problemov v njihovi neposredni okolici. (Koželj, 1998, str. 25) So spremenljiva sestavina mestnega prostora, njihova neobstojnost pa predstavlja potencial za uvajanje sprememb in preurejanje mesta. Sanacija DUO je ena od prednostnih oblik razvoja mest, ki se izvaja z vzpostavljanjem nove rabe in z novo zazidavo na degradiranih zemljiščih. (Koželj, 1998, str. 63) Različne oblike sanacije so: (1) reaktivacija, (2) rekonstrukcija, (3) prestrukturiranje, (4) urbana prenova in (5) ponovna zazidava. (Koželj, 1998, str. 64) Druge metode in smernice za uspešno zagotavljanje vzpostavitve procesov preobrazbe DUO, so razvoj mešane rabe in programa, sledijo javnim interesom in interesom novih investitorjev. Tako naj bi se zagotovila programska pestrost in ustvarile razmere za kasnejšo samoregulacijo in samovzdrževanje območja. Nove strukture so prilagodljive na spremembe robnih pogojev in delitvi enovitih, strnjenih območij oz. cepitvi monofunkcionalnih con. Pri infrastrukturnih posegih je potrebno predvideti implementacijo učinkovitega infrastrukturnega omrežja in z vpeljavo javnega prostora in novih prometnih povezav ter priključkov, izboljšati dostopnost in prehodnost območja. Pomembna je ponovna uporaba obstoječih objektov in vmesne, začasne oz. postopne uporabe območja že med samim izvajanjem sanacije. Ključna je ureditev novih zelenih površin in povezovanje območja s krajinskim sistemom mesta. (Koželj, 1998, str. 65) Sanacija DUO je najpomembnejši razvojni program prostorskih planov na različnih prostorskih in političnih ravneh (država, regija, občina). V procesu sanacije je ključno sklepanje partnerstev z zasebnimi investitorji, razvojnimi podjetniki, lastniki zemljišč in vključevanje javnosti v proces (so)odločanja, saj le tak pristop omogoča vzpostavitev kvalitetnega novega urbanega prostora.

vir: Koželj, 1998

OBLIKE SANACIJE DUO

mestna prenova

ponovna ali nova raba

krajinska prenova ali renaturalizacija

ekološka sanacija

PRIMERI SANIRANIH DUO

SLIKA 41

stanovanjska soseska La Confluence

SLIKA 42

tehnološki center LünTec

SLIKA 43

krajinski park Duisburg-Nord

3.3 // REGENERACIJA MEST

VRSTE SIVIH CON

REGENERACIJA KOT CIKLIČNI PROCES

SLIKA 44

Zaradi demografskih, ekonomskih in socialnih projekcij v državah, regijah in mestih Evrope, v prihodnosti ni pričakovati, da se bo trend krčenja mest spremenil, zato strokovnjaki na tem področju opozarjajo, da bi morala planerska stroka v takšnih mestih spremeniti svoje mišljenje in način delovanja. Iz razvoja usmerjenega v ekonomsko rast in ekspanzijo mestnega prostora, bi morali strategije za dolgoročni razvoj mest, ki se krčijo, preusmerjati v obvladovanje t.i. “pametnega krčenja”. (Schlappa in Neill, 2013) Pravilno dojemanje realnosti problema in spoznanje dejstva, kaj predstavlja uresničljivo prihodnost določenega urbanega območja, sta namreč najpomembnejša dejavnika pri uspešnem sodelovanju različnih deležnikov v mestu in posledični uspešni regeneraciji. Mestna oblast bi torej morala opustiti tradicionalne modele urbanega razvoja in njegovega upravljanja in se osredotočiti na nove, bolj primerne sheme, ki so v koraku s sodobnimi silnicami v urbanem prostoru. To v praksi pomeni, da mesta pri obravnavanju urbanega razvoja opustijo linearno krivuljo sosledja dogodkov in razumejo, da je urbani razvoj ciklični proces. (Schlappa in Neill, 2013) Diagram na levi prikazuje različne faze urbanega razvoja (časovno neenakomerne, nekatera lahko trajajo tudi več desetletij), od doživljanja krize do ponovne ekonomske rasti. Ključni korak v procesu regeneracije mesta po krizi je v tem primeru t.i. faza predvidevanja, kjer mestni akterji ponovno skušajo predvideti značaj, usmeritev ter vlogo mesta v prihodnosti in začrtati vizijo urbanega razvoja. Tej fazi sledita obdobji vzpostavljanja novih omrežij, različnih oblik sodelovanja ter partnerstev, ki kasneje spodbujajo lokalno podjetništvo ter programsko agendo, ki bosta kasneje prispevala k presturkturiranju javnih storitev in mestne infrastrutkure. V primeru, da je mesto pri tem koraku uspešno, bo v naslednji fazi doživelo ponovno ekonomsko rast, družbeno stabilizacijo in skladen urbani razvoj, tovrstne razmere pa bo mestna oblast skušala ohranjati do ponovne stagnacije in krize.

SLIKA 45

PRIMERI FORMALNE REGENERACIJE DUO

SLIKA 46

regeneracijsko območje v Londonu

SLIKA 47

uvedba nove strukture v Bijlmermeeru

SLIKA 48

strategija mestnih zaplat v Madridu

PRIMERI NEFORMALNE REGENERACIJE DUO

SLIKA 49

ulična umetnost v Berlinu

SLIKA 50

nočni klub v Manchestru

SLIKA 51

sanacija sive cone v Detroitu

Na področju mestne politike in upravljanja je pomembna dobra povezava med mestnim in regionalnim načrtovanjem ter koordinacija problematike mest, ki se krčijo, znotraj različnih sektorjev gospodarstva. Kljub dejstvu, da krčenje v osnovi predstavlja negativen pojav, bi v prihodnosti, ob podpori ustreznih političnih in prostorskih ukrepov lahko predstavljali gonilno silo modernizacije in inovacije družbe in mest. (Schlappa in Neill, 2013) Tovrstna mesta so pogosto tudi kraj kulturnih inovacij in udejstvovanja. Iz različnih primerov (urbana kultura v Berlinu, glasbena revolucija v Detroitu in Manchestru itd.) je razvidno, da so zapostavljeni prostori v krizi lahko središče nove množične kulture. Ta je pogosto neposreden pokazatelj stanja v družbi in izražanja njenih interesov, motivov, potencialov in težav, zato lahko izrazito prispeva k spremembi ter ohranjanju identitete v procesu regeneracije. (Oswalt, 2005) V odsotnosti ustreznih ukrepov mestne uprave, so se uporabniki v zadnjih letih zatekali tudi k improviziranim rešitvam regeneracije svojega okolja. Projekti lokalne skupnosti so pogosto kljub majhnem finančnemu vložku dosegli določeno stopnjo reaktivacije prostora, kar kaže, da bi bilo v prihodnosti tudi pri mestni prenovi smotrno razmišljanje o kombinaciji upravljalnih, načrtovalskih in interventnih pristopov. Z vključevanjem tovrstnih iniciativ v širši kontekst regeneracijske politike mest, se poleg boljše finančne izvedljivosti zagotovi tudi neposredno odgovarjanje projektov na potrebe javnosti in vnovičen zagon kulturno-kreativnega sektorja. Naloga mest, ki se krčijo je, da negujejo kreativne pobude meščanov in jim ponudijo priložnost, da zapuščena območja in objekte izkoriščajo tudi v prvotno nepredvidene namene. (Schlappa in Neill, 2013)

3.4 // MIGRACIJE IN PRENOVA MEST Priseljenci v mesta prihajajo predvsem zaradi iskanja zaposlitve, a so nekatera mesta, ki se krčijo privlačna predvsem zaradi nizkih cen stanovanj. Pri regeneraciji je ključno vključevanje migrantov v delo v tradicionalnih obrteh in industrijah, ki so bila v procesu krčenja mesta zapostavljena in nefunkcionalna. V preteklosti je v začetku priseljevanja, zaradi potreb po novih stanovanjskih kapacitetah, ponovni zagon doživelo predvsem gradbeništvo in ostale inženirske panoge, po izgradnji ustrezne infrastrukture pa so se razvili tudi preostali sektorji gospodarstva (proizvodnja, storitve, bančništvo itd.). Kljub dejstvu, da priliv migrantov za mesta predstavlja določen pritisk in ustvarja fiskalne stroške za zagotavljanje izobraževalnih, družbenih in ostalih storitev, mesto od slednjega razmeroma hitro profitira, saj se s povečanim številom prebivalstva pridobi novo delovno silo, povečata pa se tudi domača potrošnja in prihodki od davkov. V vsakem mestu, v katerega ljudje migrirajo, pride do določene stopnje t.i. samosegregacije, kar pa ne pomeni, da je zato neizogiben tudi nastanek getoiziranih območij. Pri mestih, ki se krčijo je odgovornost mestne uprave, da poleg primernih prostorskih ukrepov, ki preprečujejo getoizacijo, poskrbi tudi, da imajo ljudje po obdobju prilagajanja v “enklavah”, možnost, da se od tam preselijo, še toliko večja. Tako bodo prišleki lahko vplivali tudi na širši mestni prostor, ga pomagali revitalizirati in poskrbeli za večjo družbeno in moralno raznovrstnost. (Obeng-Odoom in Jang, 2016) Pri mestni prenovi je potrebno zagotoviti predvsem dobro prehodnost območja ter prostorsko in programsko povezanost s preostalimi deli mesta.

MESTNA PRENOVA KOT POSLEDICA PRIHODA MIGRANTOV

SLIKA 52

migrantska soseska v St. Paulu

SLIKA 53

parkovna ureditev v Lizboni

železnica v Lidcombeju

SLIKA 54

RAST IN UPAD PREBIVALSTVA V EVROPI

V splošnem so pretekle izkušnje pokazale, da imajo lahko mesta s primerno priseljensko, prostorsko in integracijsko politiko, zaradi migracij veliko korist. (Pascal Zachary, 2006) Proces priseljevanja in integracije imigrantov je v mestih, ki se krčijo potrebno razumeti kot enega izmed ključnih delov regeneracije, prišlekom pa omogočiti dejaven prispevek pri prenovi in oživitvi mestnega prostora. V primeru, da se takšna priložnost pokaže, mora mestna oblast pri pripravi strategij pokazati veliko mero odločnosti, doslednosti in odgovornosti, obenem pa poskrbeti, da njene odločitve večinsko podpirajo tudi ostali deležniki in lokalno prebivalstvo. Vzajemni trud vseh odločevalcev, uporabnikov mesta in prihajajočih skupin ljudi lahko prinese korenite spremembe v urbanem razvoju in posledično spreobrnitev procesa krčenja. V času evropske begunske krize, so se v mestih iz katerih se ljudje izseljujejo, pojavile ideje, da bi se slednja repopulizirala z naselitvijo prihajajočih beguncev (npr. Leipzig, Satriano...). (Ramakers, 2016) Ker gre pri izseljevanju iz mest, ki se krčijo predvsem za mlade ljudi, prebivalstvo v razvitem svetu pa se v zadnja desetletjih stara, bi priliv (večinoma mladih) beguncev lahko pozitivno vplival na demografsko strukturo, gospodarstvo in storitvene potrebe. Pozitivne učinke naselitve beguncev so že prepoznali v nekaterih zamirajočih nemških, italijanskih in grških mestih, ki se soočajo s staranjem prebivalstva in pomanjkanjem ekonomske perspektive. Povečan prihod beguncev v Evropo bi lahko izkoristile tudi države vzhodne in centralne Evrope, iz katerih naj bi se v naslednjih desetletjih izselil precejšen delež prebivalstva. Z razvojem ustreznih strategij naselitve in integracije, bi lahko imela mesta, poleg demografskih in družbenogospodarskih koristi, tudi priložnost za preobrazbo slabo izkoriščenega urbanega prostora in regeneracijo.

-25%

-22%

Bolgarija (2015-2050)

Romunija in Ukrajina (2015-2050)

-20%

-19%

Moldavija (2015-2050)

BiH in Latvija (2015-2050)

-17%

-16%

Litva in Srbija (2015-2050)

Hrvaška in Madžarska (2015-2050) vir: UN WPP, 2015

SLIKA 55

+++ ++ + --- -- -

o 16

04 / REKA, HRVAŠKA

POGLED NA MESTO IZ ZRAKA

Reka (hrv. Rijeka, ita. Fiume) je tretje največje mesto na Hrvaškem, njeno največje pristanišče in administrativno in univerzitetno urbano središče Primorsko-Goranske županije ter Reške makroregije. Nahaja se na zahodu države, na severnovzhodni obali Kvarnerja, na severu Jadranskega morja. Mesto leži ob izlivu reke Riječine, na severu in vzhodu jo omejuje Dinarsko gorovje, na jugu in vzhodu pa Reški zaliv. Mesto ima dobre prometne povezave z območjem panonske nižine in vzhodnoalpskim prostorom. Globina morja je ugodna za izvajanje pristaniške in prevozne dejavnosti. S preostalimi deli Hrvaške in državami Evrope je Reka dobro povezana s cestnim, železniškim in letalskim prevozom. Mesto je s hitro cesto povezano z Istrskim ipsilonom, z avtocestnim odsekom od leta 2004 s Slovenijo in od leta 2008 z Zagrebom. Mesto je preko hrvaškega, slovenskega in italijanskega železniškega sistema dobro povezano s transportnimi koridorji do večjih evropskih mest (München, Dunaj, Budimpešta, Beograd itd.). Reško letališče je od leta 1970 na bližnjem jadranskem otoku Krk.

SLIKA 56

širše središče mesta in pristanišče

OŽJE MESTNO SREDIŠČE

SLIKA 57

Staro mesto

SLIKA 58

Citta Nova

SLIKA 59

Brajda

ŠIRŠE MESTNO SREDIŠČE

SLIKA 60

Delta

SLIKA 61

dolina Riječine

SLIKA 62

Žabica in Sušak

Občina Reka je ob zadnjem popisu leta 2011, štela približno 128 000, skupaj z metropolitanskim območjem pa 172 000 prebivalcev. (http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/censuslogo.htm) Večina prebivalcev (83%) se je ob popisu opredelila za Hrvate, med ostale večje nacionalne skupine v mestu pa spadajo Srbi (7%), Bošnjaki (2%), Italijani (2%) in Slovenci (1%). Med večje versko-religijske skupine spadajo katoličani, pravoslavci, muslimani in neverniki. V političnem smislu velja Reka za mesto z demokratsko in liberarno usmerjenimi vrednotami in proevropskimi nazori. To je posledica zgodovine mesta, ki je bilo v zadnjih stoletjih pod oblastjo različnih monarhij in držav, obenem pa so vanj preko pristanišča prihajali ljudje iz različnih koncev sveta. V mestu so vselej živele multinacionalne in multietnične skupnosti, z različnimi verskimi in političnimi prepričanji, zaradi česar je mesto še danes poznano kot tolerantno in odprto. Pristanišče je bilo tudi eno izmed večjih izhodiš čnih točk srednjeevropskih izseljencev v času velikih migracij v Ameriko. Reko je v veliki meri zaznamovala tudi rock glasba, ki je v drugi polovici 20. st. zaradi dobrih pomorskih povezav, preko katerih je glas o novi glasbi prihajal, v mestu med mladimi povzročila kulturno in politično revolucijo ter nastanek močne alternativne scene, ki živi še danes. Mesto se deli na Staro mesto, vzhodno od izliva Riječine in skupaj s Citta Novo tvori ožje mestno središče. Širše mestno središče predstavljajo umetno nasuta Delta na ustju Riječine, dolina Riječine, Brajda na zahodnem delu centra in zahodni del Sušaka. Ta leži na vzhodnem bregu Riječine in je bil nekoč samostojno mesto, danes pa skupaj s Trsatom in pristaniško cono Žabico, predstavlja vzhodni del mesta. Longitudialnemu razvoju mesta je sledil tudi razvoj pristanišča, ki se danes razteza vzdolž celotne obale širšega mestnega središča. V drugi polovici 20. st, ko je Reka doživljala proces pospešene urbanizacije in ekspanzivnega širjenja, so se razvile nove mestne četrti (njihova največja prostorska zanimivost so za obmorska mesta nenavadno visoke stavbe oz. stolpnice) in mnoga primestna naselja. Reka je danes poznana tudi kot mesto obširne kulturno-zgodovinske dediščine kar je posledica pestre zgodovine in razvoja mesta ter industrijske dediščine, kot rezultat mnogih intenzivnih industrijskih zgodovinskih obdobij. Čeprav je stanje industrijske dediščine večinoma zelo slabo, so industrijska obdobja za seboj zapustila značilno arhitekturo in urbanizem, ki je bila ključna pri gradnji mestne identiteti in urbanem razvoju, danes pa se smatra kot neizkoriščen kulturni in prostorski resurs mesta.

4.1 // ZGODOVINA IN RAZVOJ MESTA Prvi ostanki naselij na današnjem območju Reke segajo v bronasto in železno dobo, ko je na okoliških gričih živelo antično indoevropsko ljudstvo Liburnov. (http://www.formula1-dictionary. net/rijeka_history.html) Po prihodu Rimljanov v 2. stoletju pr.n.št., se je na mestu današnjega Starega mesta, razvilo mesto Tarsatica. Nastanek starorimske naselbine so pogojevale ugodne geografske značinosti in dostopnost naravnih virov, ki so v naslednjih stoletjih omogočili razvoj pomembnega pristanišča in trgovskega središča na širšem območju Istre in Severnega Jadrana. Po razpadu zahodnorimskega imperija se je tam naselilo slovansko ljudstvo Hrvatov, ki so Tarsatico preimenovali v Trsat in jo transformirali v srednjeveško naselje. V 15. st. so oblast nad mestom s 3000 prebivalci prevzeli Habsburžani, ki so v naslednjih dveh stoletjih Reko razvili v pomembno trgovsko mesto. Mesto je v gospodarskem smislu ponovno zaživelo v 18. st., ko je bilo proglašeno za svobodno pristanišče. Na levem bregu Riječine se je sočasno pričelo formirati naselje Sušak (danes del Reke). (Matejčić, 1989) V drugi polovici 19. st. pride Reka pod neposredno upravo madžarskega dela oblasti Avstro-Ogrskega cesarstva, ki pristaniško mesto vidi kot svojo izstopno točko do morja. V naslednje pol stoletja so Madžari mesto razvili v svoje največje pomorsko in trgovsko središče. Zgradijo se nove stavbe kulturnega in družbenega pomena, odprejo se mnogi industrijski obrati, zgrajena sta kanalizacijsko in vodovodno omrežje, razširijo se prometne povezave. Vsesplošni napredek je povzročil velik porast mestnega prebivalstva, ki je bil največji med letoma 1881 in 1910 - iz 21 tisoč na 50 tisoč prebivalcev. Po razpadu AO nastopi nestabilno obdobje, ki rezultira v gospodarskem propadu in perfierni vlogi mesta. Obdobje po 2. sv. vojni so zaznamovale velike spremembe v strukturi prebivalstva, saj je mesto do konca petdesetih let zapustilo približno 41 tisoč ljudi (večina Italijanov). Reka se je s Sušakom združila v eno mesto. Po obnovi se je mesto ponovno pričelo razvijati, jugoslovanska oblast pa mu je dodelila funkcijo glavnega pristanišča v državi. Obnovila se je industrija, ki je bila usmerjena v tradicionalne panoge (ladjedelništvo, proizvodnja papirja, kemijska, naftna in tekstilna industrija). Sočasno z industrijskim razvojem se je hitro povečevalo tudi število prebivalcev, zgrajene so bile nove mestne vpadnice in četrti. Vrhunec gospodarsko-družbenega razvoja je mesto doseglo v osemdesetih letih, ko je Reka postala razvito urbano in industrijsko središče s pomembno vlogo pri razvoju severovzhodnega dela države. Zaradi hitrega razvoja in izboljšanja prometnih povezav so ekspanzivno rasla predmestna naselja. Reka je v tem času z okolico štela že več kot 200 tisoč prebivalcev. Industrijski in urbani razvoj Reke je bil v celotni zgodovini povezan s pristaniščem, ki ga je madžarska oblast iz reke Riječine na vzhodu mesta, preselila južno od mestnega središča, kar je v zelo hitrem času spremenilo urbane tokove in način življenja v mestu. (Žic, 2016) Primarni proces urbanega razvoja lahko prepoznamo predvsem v mestnem središču. Sekundarni proces razvoja mesta prepoznamo na takratnem mestnem obrobju, kjer so v razmeroma kratkem času zgrajene mnoge industrijske tovarne (Aničić, 2014, str. 12). Prvi manufakturni pogoni v mestu so se razvili vzdolž doline reke Rječine, saj so bili odvisni od naravnih virov energije. S prihodom parnih strojev in izgradnjo električnih central, se je razvoj industrijskih obratov razširil tudi v obalni pas, kjer so lahko izkoriščali neposredno bližino pristanišča in železnice. Stanovanjska in industrijska arhitektura sta se pogosto prepletali in dopolnjevali, tovrstno sočasno širjenje mesta in industrije pa je privedlo k nastanku karakteristične urbanistične zasnove sodobne Reke. (Ančić, 2014, str.12) Mesto je v obdobjih uspešnih industrijskih obdobij doživljalo gospodarski razcvet, družbeni napredek in prostorsko rast, v obdobjih industrijske stagnacije pa procese krčenja.

ZGODOVINSKI ZEMLJEVIDI REKE

SLIKA 63

ilustracija Reke leta 1571

SLIKA 66

SLIKA 64

načrt Reke iz 1766

načrt širitve Reke iz leta 1890

SLIKA 65

načrt Reke iz 1850

SLIKA 67

načrt Reke in Sušaka iz leta 1929

SLIKA 70

industrija ločena od mestnega tkiva

20. STOLETJE

SLIKA 68

preplet industrije in stanovanj

SLIKA 69

zahodna industrijska cona

4.2 // REKA DANES: MESTO, KI SE KRČI

PROSTORSKE ZNAČINOSTI MESTA

Reka je bila v devedesetih letih značilen primer postsocialističnega mesta, kjer so hitre politične in gospodarske spremembe po padcu režima povzročile dinamične procese urbanega prestrukturiranja. Stare ekonomske vzorce in modele je zamenjalo tržno gospodarstvo, izvedba katerega je bila ključna za rast in razvoj mest, tovrstna preobrazba gospodarstva in ponovna uvedba lastništva zemljišč, ki so decentralizirali politični in upravljalni sistem, pa je neposredno vplivala na zgradbo, obliko in razvoj mest. (Marrioti in Koželj, 2016) K stagnaciji mesta ob koncu 20. st. so prispevale tudi nepremišljene in agresivne regulacije v preteklosti, ki so bile značilne predvsem za obdodje prvega industrijskega razvoja. Pomanjkanje razumevanja zgodovinske logike prostora je rezultiralo v uničenju urbane kontinuitete in izrazitih neskladnostih v urbanem razvoju. (Žic, 2016) Mesto se je zaradi tega težko prilagajalo spremenjenim gospodarskim in družbenim procesom.

? zapuščene stavbe, DUO in propadajoča infrastruktura

razraščeno mesto in coning

dobra vzdolžna, slaba prečna povezanost

industijski pas ločuje mesto od morja

DRUŽBENO-GOSPODARSKE ZNAČINOSTI MESTA ?

? z

emigracije in nizka nataliteta (depopulacija)

zamiranje gospodarstva in pomanjkanje investicij

brezposelnost in pomanjkanje perspektive

manjko kulturnokreativnega sektorja

Mesto je bilo v času tranzicije prav tako “žrtev” teritorialno-administrativnega preustroja med katero je občina Reka izgubila kar 472 km2 površine. (Pajić, 2012) To je poleg upada prebivalstva med drugim povzročilo, da je mesto izgubilo prostor za širitev, nekatere razmeroma močne obrtno-industrijske cone v mestnem zaledju (npr. Kukuljanovo) pa so po novem pripadale novonastalim okoliškim občinam.

DINAMIKA MESTNEGA PREBIVALSTVA 159 433

167 964 144 043

132 222 98 759 73 616 + 34%

1953

+ 34%

1961

+22%

1971

Po razglasitvi neodvisnosti Republike Hrvaške leta 1991 je mesto doživelo stagnacijo, ki je bila posledica razpada skupne države in vojne, ki je sledila, kasneje pa tudi posledica negativnih gospodarskih procesov razlastitve ter privatizacije družbene lastnine in transformacije ekonomskega sistema v državi. To je v naslednjem desetletju prineslo hiter propad večine industrijskih dejavnosti v mestu, kar je botrovalo k veliki stopnji brezposelnosti in pomanjkanju novih investicij v mestu. Samo v devedesetih letih je mesto izgubilo približno 30 tisoč delovnih mest, večinoma v največjih industrijsko-proizvodnjih podjetjih, nova zasnova razvoja, ki je temeljila na terciarnih dejavnostih, ni rešila niti problema brezposelnosti niti ni prinesla višjih plač ali dviga BDP-ja. (Pajić, 2012) Propad je doživelo tudi pristanišče, ki ga je zaradi pomanjkanja izvoza in uvoza, izgube utečenih pomorskih linij, dotrajane infrastrukture ter izbrisa Reke iz seznama mest najpomembnejših srednje in vzhodnoevropskih izhodišč na morje, povozil čas. (Žic, 2016)

+ 5%

1981

-13 %

1991

-11 %

2001

128 624

-11 %

2011

114 000* - 11%

2021*

110 000* -4%

2031*

Krčenje mesta je spremljalo intenzivno izseljevanje iz mesta. Tako se je iz Reke med letoma 1991 in 2011 izselilo približno 40 tisoč prebivalcev. Ocenjuje se, da bo imelo mesto ob naslednjem popisu prebivalcev leta 2021 zgolj 114 tisoč prebivalcev. Nadaljne projekcije kažejo, da bi do popisa leta 2031, ko naj bi v mestu živelo 110 tisoč ljudi, upad prebivalstva manjši. (Frank, 2012) Depopulacijski trendi so rezultat zmanjševanja natalitete in zloma reškega gospodarstva po propadu industrije, ki je desetletja prej privabljal nove prebivalce v mesto. Zaskrbljujoče je predvsem odhajanje mladih in izobraženih, ki se zaradi slabe družbeno-ekonomske situacije, pomanjkanja perspektive in ustreznih služb v velikem številu selijo iz mesta. To namreč pomeni, da se bo položaj v katerem se je mesto znašlo, v prihodnosti zelo težko izboljšal. Reka se zaradi slabega ekonomskega stanja spopada tudi s politično krizo, saj mestna oblast v zadnjih dveh desetletjih kljub finančni pomoči EU in mnogim projektom, še ni predstavila koherente in učinkovite strategije za skladen in trajnosten gospodarski in prostorski razvoj.

4.2.1 /// INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA IN DUO Intenzivna usmeritev v industrijsko, pristaniško in železniško dejavnost in njihova ureditev vzdolž obale je prebivalcem preprečil dostop do morja in reke. (Butković Mićin, 2015) Leta 2003 je Luka Rijeka pričela s projektom Rijeka Gateway s katerim so poskusili spodbuditi bodoči razvoj pristanišča. Prvotni koncept projekta je predvidel rušenje večine obstoječih skladišč in njihovo zamenjavo z novimi strukturami in velikopoteznimi rešitvami. Rušenje pomembnih zgodovinskih stavb je preprečila iniciativa kulturnih aktivistov in pristojnih služb, ki je v njih videla pomemben spomenik obdobju reške industrijske zgodovine in evropske industrijske gradnje. Čeprav je akcija preprečila agresivno in nepremišljeno poseganje v prostor, v tistem času ni predstavila ustrezne alternativnega pristopa k problematiki. Vrednotenje industrijske dediščine se bo moralo v prihodnosti spremeniti, saj njeno trenutno upravljanje vodi do nadaljnega fizičnega in vrednostnega propadanja kulturnega dobra. (Butković Mićin, 2015) Oblast bi že z minimalnimi sanacijskimi deli, opuščenim industrijskim stavbam lahko omogočila novo (sprva občasno/začasno) namensko rabo, kar bi bil prvi korak k kasnejši integraciji prostorov v obstoječe mestno tkivo. V zadnjih letih so bila za nekatera industrijska območja izdelani tudi natančni konzervatorski elaborati, ki so stavbe valorizirali in določili dovoljeno stopnjo poseganja vanje. To naj bi v prihodnosti predstavljalo podlago za potencialno prenovo degradiranih območij. Industrijska dediščina bi postala vir nadaljnega prostorskega razvoja ter ključni element zgodovinske in kulturne identitete Reke.

OGRAJENA OBMOČJA IN INDUSTRIJSKA DUO

ograjena območja in industrijska DUO

SLIKA 71

obalni pas z industrijskimi skladišči

zemljevid objektov industrijske dediščine

SLIKA 73

pogonski kompleks termoelektrarne

skladiščni kompleks Metropolis

SLIKA 76

pristaniško skladišče XIV (danes 17)

OBJEKTI INDUSTRIJSKE DEDIŠČINE

Situacija se v zadnjih letih, kljub sprejetju novega generalnega urbanističnega plana, ni bistveno izboljšala. Problematično je predvsem pomanjkanje investicijskih sredstev za obsežna obnovitvena, konzervatorska in gradbena dela ter zapletena lastniška struktura omenjenih prostorov, ki onemogoča doseganje skladnih sprememb in kompromisa med deležniki. Izjemo predstavljajo projekti, kjer so privatni interesi manjši in bi jih s sodelovanjem uprave, prebivalcev, lastnikov in konzervatorjev, v bližnji prihodnosti lahko realizirali. (Valerjev Ogurlić, 2015) Konec marca 2016 je bilo mesto Reka izbrano za evropsko prestolnico kulture leta 2020.Mesto je na razpisu kandidiralo s projektom “Pristanišče raznolikosti”, s katerim želijo uresničiti zamisel o Reki kot mestu kulture in kreativnosti ter dokončno skleniti posttranzicijsko fazo. (Vodovnik, 2016) Projekt bi Reko predstavljal kot mesto, ki se zaveda pomembnosti svoje industrijske zgodovine in dediščine. Mestna administracija EPK 2020 vidi kot priložnost za preoblikovanje mesta, saj bi z dodatno finančno podporo lahko izvedli zastavljene projekte in Reko predstavili kot industrijo kulture. Predvidena je tudi realizacija infrastruktutnih projektov, ki bodo namenjeni revitalizaciji industrijske dediščine in degradiranih območij. Projekt obsega tri podteme: (1) voda, (2) delo in (3) migracije. Vse tri podteme obravnavajo lokalno problematiko (brezposlenost, emigracije itd.), skupaj s širšimi dejavniki in aktualnimi razmerami (globalizacija, evropska begunska kriza itd.). Preko naštetih podtem bo mesto v sodelovanju s kulturno-kreativnimi organizacijami, NVO-ji, zasebnimi investitorji in prebivalci skušala izvesti projekte, ki bodo na krajši in daljši rok, mestu omogočili vzpostavitev novih gospodarskih, družbenih, demografskih in prostorskih trendov v prihodnosti. Čeprav je prihodnost mesta zaradi slabe ekonomske rasti, depopulacije, pomanjkanja investicij in turizma itd., še vedno nepredvidljiva, je Reka situacijo pripravljena obrniti na bolje. Skozi projekt EPK 2020 naj bi postala vzor interkulturnega mesta, ki v kriznih časih pridobljeno pozornost in sredstva izkoristi tako, da ponovno okrepi lokalne prednosti in kvalitete.

SLIKA 72

SLIKA74

lansirna ploščad Torpeda

SLIKA 75

05 / CILJNO MESTO REKA

REKA IZ ZRAKA

Reka se je v preteklosti že večkrat soočala z migracijami. V nekaterih primerih je šlo za izseljevanje, v ostalih za priseljevanje ljudi. Med depopulizacijo je mesto doživljalo stagnacijo gospodarskega in prostorskega razvoja, med priseljevanjem pa je mesto raslo, razvijala se je družbena infrastruktura, ustvarjala so se nova delovna mesta itd. S prihodom večjega števila beguncev se mestu ponuja priložnost, da s celovito prostorsko strategijo ustavi proces krčenja mesta in preobrazi mestni prostor. Z zagotavljanjem ustreznih pogojev za bivanje in delo bi mesto beguncem omogočilo, da sooblikujejo prostore v katerih živijo in prispevajo k družbenemu in gospodarskemu napredku mesta. Večina beguncev bi v mesto prišla samostojno ali v družbi prijateljev, preostali delež pa bi predstavljale družine. Pričakovati bi bilo, da bi se tudi tistim, ki bi prišli sami, v prihodnosti pridružili njihovi družinski člani. Zato bi bilo potrebno prostor urediti tako, da lahko sprejme več ljudi kot je v trenutku prvega prihoda potrebno. Starostna struktura beguncev bi bila za mesto ugodna. Zaradi izseljevanja mladih, bi lahko priseljenci mlajših generacij do neke mere nadoknadili primanjkljaj delovne sile v določenih panogah in poživili družbeno dogajanje v mestu. Večina beguncev bi bila na mestno življenje dobro navajena, imeli bi tudi razmeroma dobro izobrazbo. Tisti, ki šolanja še niso zaključili, bi imeli možnost nadaljevanja izobraževanja v mnogih izobraževalnih ustanovah v mestu. Ugodna bi bila tudi poklicna izobrazba, saj je večina prebivalcev Reke že zaposlena v teh sektorjih dela.

SLIKA 77

DEMOGRAFSKA STRUKTURA BEGUNCEV 6% 43%

57%

11%

24%

9% 11%

33% 37%

samostojno

družine

0-17

18-34

način prihoda

35-59

+60

73%

mesta kraj bivanja

Sirija

Afgan.

podeželje

5% 7% 9%

19%

OŠ

SŠ izobrazba

Eritreja

12%

ZDRUŽEVANJE INTEGRACIJSKIH PRISTOPOV

VŠ

UNI

MESTNA OBLAST

21%

FORMALNA INTEGRACIJA

14%

gradbeništvo

prodaja

proizvodnja

prevozništvo

zdravstvo

storitve

kmetijstvo

drugo

sektorji dela

drugo

22%

10%

41%

brez

Irak

država izvora

16% 13% 11%

Ob prihodu beguncev bi bilo potrebno združevati različne integracijske pristope. Mestne oblasti bi morale ob pomoči državnih institucij skrbeti za ustrezno nastanitev, zagotovitev dela in socialno pomoč. Obenem bi morale spodbujati interakcijo beguncev z lokalnim prebivalstvom, nevladnim organizacijam pa omogočiti izvedbo projektov, ki bi prispevali k boljšemu vključevanju ljudi v gostiteljsko družbo in okolje.

23%

starost

27%

43%

14%

DRŽAVNE INSTITUCIJE

LOKALNO PREBIVALSTVO BEGUNCI

NEFORMALNA INTEGRACIJA

NEVLADNE ORGANIZACIJE

5.1 // STRATEGIJA NASELITVE

Prihod beguncev bi pomenil priložnost za prenovo degradiranih urbanih območij (DUO) znotraj mesta. Ta so večinoma locirana v industrijskem pasu vzdolž morske obale, ki predstavlja izrazito prostorsko mejo/oviro med mestom in morjem, in prebivalcem onemogoča dostop do obalnega pasu. Večinoma gre za industrijska DUO, ki niso več v uporabi. Območja so med seboj dobro povezana, saj je bila v preteklosti prometna povezanost industrijskih območjih ključna za hiter razvoz proizvodov in surovin. Povezave, ki danes niso več v uporabi, bi se pri prenovi območij preuredile oz. bi definirale smeri novih povezav.

ZAPUŠČENI OBJEKTI, DEGRADIRANA OBMOČJA IN POVEZAVE

S prenovo DUO v okolici širšega mestnega središča bi se slednje razširilo proti vodnim površinam (morje in reka). Zaradi lokacije, dobre povezanosti in obstoječih prostorskih kvalitet, bi bila najbolj primerna naslednja DUO: (1) območje Mlake, (2) območje centralnih skladišč in kompleksa Benčič, (3) območje Delte in Porto Baroša in (4) območje industrijske doline. Na območjih bi tako nastale nove begunske soseske. Mestne oblasti bi morale, če bi se želele izogniti getoizaciji in nastanku marginaliziranih skupnosti na obrobju mesta, begunce nastaniti v stanovanjih po dostopnih cenah, znotraj socialno in programsko mešanih sosesk. Te bi bile z ureditvijo na omenjenih DUO enakomerno razpršene znotraj mestnega prostora. Območja sosesk bi morala biti dobro vključena v omrežje javnega prometa, kar bi spodbujalo trajnostno mobilnost in omogočalo hitre povezave z mestnim središčim in ostalimi mestnimi predeli. Smiselne obstoječe povezave bi se obnovilo in preuredilo, kjer povezav ni, bi se uvedlo nove. Preostala javna infrastruktura bi morala zagotavljati dobro dostopnost javnega prostora, dela in storitev. Učinkovito prostorsko, prometno in infrastrukturno omrežje bi spodbujalo komunikacijo med prebivalci ter možnost izmenjave idej in dobrin. Z umeščanjem centralnih dejavnosti, prostorov za delo in privlačnega javnega programa v soseskah, bi nastalo omrežje območij mešane rabe, ki bi degradirana urbana območja preobrazila v nove mestne površine, namenjene vsem meščanom.

OBMOČJA PREOBRAZBE DUO V BEGUNSKE SOSESKE

OSNOVNA NAČELA NASELITVE BEGUNCEV

razpršenost območij znotraj mesta

povezava območij z javno infrastrukturo

izmenjava med območji

umeščanje mešanega programa

06 / BEGUNSKA SOSESKA NA MLAKI

TEMELJNI KONCEPTI

bivanje

Območje Mlaka je locirano na zahodnem delu Reke, v sklopu zahodne industrijske cone. Na severu območje omejuje ena od glavnih mestnih vpadnic, Zvonimirova ulica, na jugu pa morje. Skozi območje potekata ulica Milutina Barača in železniška proga. V preteklosti je na območju delovala luščilnica riža in rafinerija nafte, ki sta bili ustanovljeni konec 19. st. Območje sta zanamovala tudi Orlandov gat, od koder je na začetku 20. st. plula redna ladijska linija Reka - New York in hotel Emigranti, kjer so izseljenci preživljali zadnje dni pred odhodom. Zaradi negativnih procesov deindustrializacije v devedesetih letih prejšnega stoletja, so danes industrijski obrati zaprti, območje pa izrazito degradirano. delo

javne površine

povezave in dostopnost

PRISTOPI K NAČRTOVANJU IN UPRAVLJANJU

+ trajnostna mestna prenova

mešanje z lokalnim prebivalstvom

združevanje načrtovalskih pristopov

Temeljni koncepti prostorske ureditve soseske - (1) bivanje, (2) delo, (3) javne površine in (4) povezave in dostopnost - narekujejo razvoj prostora, ki neposredno odgovarja javnim interesom in individualnim potrebam uporabnikov. prehodnost in odprtost

NAČELA TRAJNOSTNE MESTNE PRENOVE

Prostorska ureditev begunske soseske na degradiranem industrijskem območju Mlaka predstavlja primer prostorske preobrazbe, ki temelji na načelih trajnostne mestne prenove. Slednja bi omogočila ponovno uporabo in reaktivacjo območja ter trajnostno obliko notranjega razvoja mesta. Rezultat preobrazbe je soseska mešane rabe, ki predstavlja alternativno rešitev sodobnim begunskim nastanitvam ter primer dobre prakse naselitve in integracije beguncev v mestih. Obenem z ureditvijo soseske nastane nov mestni prostor s privlačnim programom in prostorskimi kvalitetami, preko katerega lahko vsi prebivalci mesta dostopajo do morja.

Ureditev bivalnega dela zasleduje načela pametne gostote in združuje različne pristope načrtovanja in gradnje bivalnih prostorov. Soseska je namenjena tudi lokalnemu prebivalstvu, tovrsten ukrep pa poleg zagotavljanja nastanitvenih potreb, omogoča tudi samodejno integracijo beguncev v novo okolje, izven formalnih integracijskih okvirjev. Socialna raznolikost in mešana raba dejavnosti zagotavljata programsko in socialno pestrost območja in ustvarjata razmere za samoorganizacijo, samooskrbo in razvoj lokalne skupnosti. Ureditev prostorov za delo in dostopnost do sosednjih območij zagotavljata različne zaposlitvene možnosti.

REGENERACIJA

PAMETNA GOSTOTA

MEŠANA RABA

ponovna uporaba in reaktivacija DUO

zgoščevanje in strnjenost

uravnotežena kombinacija dejavnosti

MIKROSOSESKA

JAVNI PROSTOR

samooskrba in samoorganizacija

socialno in programsko mešanje

dostopnost in lokalnost

povezanost z naravo

pripadnost in identiteta

udobnost in varnost

povzeto po Koželj, 1998

Implementacija učinkovitega infrastrukturnega omrežja z vnašanjem javnega prostora in novih prometnih povezav izboljšujejo dostopnost in prehodnost območja. Ureditev novih zelenih površin in povezovanje z naravnimi danostmi, območje povezuje s krajinskim sistemom mesta. Prvi korak v preobrazbi DUO Mlaka je premišljena valorizacija in rušitvena analiza prostorskih elementov. S posegom se odstrani neuporabne industrijske objekte, ohrani obstoječe objekte v katerih je možna uvedba novega programa in izboljša prehodnost območja.

6.1 // PREOBRAZBA DUO MLAKA

POVEZAVA MESTA Z MORJEM PREKO SOSESKE

POGLED NA OBMOČJE IZ ZRAKA

MESTO

PREOBRAZBA DUO PO NAČELIH TRAJNOSTNE MESTNE PRENOVE

MORJE

zaprto degradirano območje

prehodno območje mešane rabe

SLIKA 78

FOTOANALIZA OBMOČJA 1

RUŠITVENA ANALIZA IN REKONSTRUKCIJA OBMOČJA

degradirano območje bivše rafinerije nafte

zapuščeni industrijski objekti

območje ločuje mestno tkivo in morje

0 ulica Milutina Barača - brezličen prometni koridor

slabo urejen dostop do morja

100

zidovi ločujejo obmorsko območje od ulice

6.1.1 /// BIVANJE

SESTAVNI ELEMENTI BIVALNEGA DELA

Zagotavljanje ustreznih bivalnih potreb beguncev in ostalih prebivalcev je v procesu načrtovanja ključnega pomena, zato je koncept bivanja osrednji element prostorske ureditve begunske soseske na Mlaki. Zaradi socialne, kulturne in starostne raznolikosti naseljenega prebivalstva, velja pri načrtovanju bivalnih prostorov in okolice upoštevati več dejavnikov. Prostore je potrebno prilagoditi individualnim potrebam kot so način ter višina bivanja, večnamembnost objekta in prilagodljivost prostorov.

strnjena gradnja

zasebni prostori

skupni prostori

dobre povezave

POLJAVNE POVRŠINE IN PROSTORI V BIVALNEM DELU

URBANI VRTIČKI

Sestavni elementi bivalnega dela sledijo viziji trajnostne mestne prenove. Zagotoviti je potrebno strnjeno gradnjo objektov, kratke razdalje in ureditev zasebnih ter skupnih površin in prostorov. Poleg standardnih stavbnih tipologij, se na območju uvede tudi t.i. hibridna tipologija. Slednja združuje pozitivne značilnosti neformalnih in formalnih rešitev oz. pristopa gradnje od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol. Tipologija bi znotraj osnovnega stavbnega ogrodja dopuščala izgradnjo in oblikovanje lastnih bivalnih enot glede na potrebe uporabnikov.

IGRIŠČA IN DVORIŠČA

PROSTORI ZA DRUŽENJE

BIVALNE POTREBE PREBIVALCEV ZELENE STREHE

ZDRUŽEVANJE PRISTOPOV GRADNJE

OD SPODAJ NAVZGOR

OD ZGORAJ NAVZDOL

individualne potrebe

obstojnost

modularnost

regulacija

NAČIN BIVANJA

VIŠINA BIVANJA

POSAMEZNIKI / SKUPINE / DIJAKI/ŠTUDENTJE

samostojno / v paru / skupinsko / (max. 6 oseb)

manj pomembno

PARI / PARI Z OTROKOM

v paru / 3-članska družina

pritličje / prvo nadstropje

UPOKOJENCI

samostojno / v paru / skupinsko / (max. 4 osebe)

pritličje

OTROCI BREZ SPREMSTVA

skupinsko (max. 4 oseb)

manj pomembno

4-članska družina / 6-članska družina

pritličje / prvo nadstropje

UPORABNIK

DELAVNICE

HIBRIDNA TIPOLOGIJA povzeto po: Studio Schwittala, 2016

DRUŽINE

VEČNAMEMBNOST OBJEKTA

PRILAGODLJIVOST PROSTOROV

različne skupine

delo, druženje

+ +++

aktivno preživljanje časa

+++

izobraževanje, druženje, skrbstvo

+++ ++

adaptacija v primeru naraščaja

+ +

+++

okolica po potrebah skupnosti

6.1.2 /// DELO

Zagotavljanje zaposlitve za vse prebivalce je eden od ključnih dejavnikov begunske soseske na Mlaki. Zaposlitvene možnosti in priložnosti za delo so na ureditvenem območju in v njegovi neposredni bližini zagotovljene na več načinov.

ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI

Prva dela za prihajajoče begunce in ostale stanovalce so ponujena že v procesu sanacije, mestne prenove in celovite preobrazbe DUO Mlaka. Pri izgradnji begunske soseske se poseben poudarek nameni pritličnim prostorom, kjer si lahko stanovalci uredijo poslovne prostore. S tovrstnim ukrepom se poleg zaposlitvenih možnosti, soseski zagotovi tudi uravnotežena kombinacija dejavnosti in dostopnost storitev. Zaradi prihoda in naselitve večjega števila ljudi, se znotraj soseske pojavi potreba po javnih službah in delovnih mestih v ustanovah ter zavodih, ki skrbijo za izobraževanje, zdravje ter socialno varnost in preskrbljenost prebivalcev.

bivanje delo delo v procesu prenove DUO

delo v pritličnih prostorih

delo v javnih zavodih in storitvah

delo v sosednih območjih

V neposredni okolici ureditvenega območja se ponujajo različne zaposlitvene možnosti. Zahodno od območja je locirano obrtno-industrijska cona z ribarnico, ladjedelnico in storitvenimi servisi. Vzhodno od območja mesto načrtuje prostorsko in programsko preureditev, ki bi skladišča bivše rafinerije nafte preobrazila v tehnološki park. V priobalnem delu na vzhodu je v gradnji tudi nov kontejnerski terminal. Območji bi v prihodnosti ponujali delovna mesta v prevozništvu, informacijski tehnologiji, razvoju, podjetništvu, strojništvu itd. V okolici območja se nahaja tudi več izobraževalnih ustanov, ki bi omogočale poklicno rekvalifikacijo ljudem, izučenim v poklicih, ki so v mestu slabo zaposljivi. Med njimi so štiri fakultete in višje šole ter deset srednješolskih zavodov.

ZAPOSLITVENA OBMOČJA

POKLICNE POTREBE

PROCES PRENOVE DUO

PRITLIČNI PROSTORI

JAVNE USTANOVE

gradbeništvo

trgovina in obrt

izobraževanje

inženirstvo

gostinstvo in nastanitev

zdravstvo in sociala

načrtovanje in projektno vodenje

storitve

administracija

OBRTNO-IND. CONA

TEHNOLOŠKI PARK

KONTEJNERSKI TERMINAL

proizvodnja in predelava

informatika

prevoz in logistika

ribištvo

znanost in tehnologija

strojništvo

trgovina in obrt

podjetništvo

JAVNE USTANOVE

OBRTNO-INDUSTRIJSKA CONA PRENOVA DUO PRITLIČNI PROSTORI

TEHNOLOŠKI PARK

KONTEJNERSKI TERMINAL 0

100

6.1.3 /// JAVNE POVRŠINE

NAČELA UREJANJA JAVNIH POVRŠIN

Ustrezno urejen javni prostor je pomemben predvsem iz vidika kvalitetnega javnega življenja in ustvarjanja občutka pripadnosti ter identete kraja. Pri ureditvi javnih površin je potrebno upoštevati ločevanje zasebnega in javnega, dostopnost ter stopnjo socialnega stika s sostanovalci in preostalimi prebivalci soseske. V skladu s trajnostno mestno prenovo je potrebno zagotoviti socialno in programsko mešanje, povezanost z naravo ter udobnost in varnost uporabnikov tovrstnih prostorov. Pomembna je ureditev razvejanega sistema trgov in ulic (ločenih od avtomobilskega prometa), parkovnih površin in zaprtih javnih prostorov v stavbah javnega značaja.

zelene površine

osrednji prostori srečevanja

območja brez avtomobilov

raznolik program

VRSTE JAVNIH POVRŠIN

PARKI

RAZPOREDITEV JAVNIH POVRŠIN

TRGI IN ULICE

Hrbtenico javnih površin na območju soseske predstavlja osrednji javni prostor, ki se razteza čez celotno območje od severa proti jugu. Nanj se v prečni smeri pripenjajo ostale javne površine, ki mu določajo programsko vsebino in dogajanje. Osrednji javni prostor tako postane integralni prostor begunske soseske in prostor srečevanja lokalne skupnosti, obenem pa omogoča interakcijo stanovalcev s preostalimi prebivalci mesta.

ZAPRTI JAVNI PROSTORI

INDIVIDUALNE POTREBE PREBIVALCEV STOPNJA ZASEBNOSTI

BLIŽINA JAVNIH PROSTOROV

STIK S SOSTANOVALCI

STIK Z LOKALNO SKUPNOSTJO

POSAMEZNIKI / SKUPINE / DIJAKI/ŠTUDENTJE

+++

PARI / PARI Z OTROKOM

+++

UPORABNIK

UPOKOJENCI

OTROCI BREZ SPREMSTVA 0

100

DRUŽINE 27

6.1.4 /// POVEZAVE IN DOSTOPNOST Učinkovite povezave in dobra dostopnost do dela, izobraževanja, javnega prostora in centralnih dejavnosti je ključen element , ki povezuje preostale osrednje koncepte urejanja prostora v smiselno povezano celoto.

NAČELA UREJANJA POVEZAV

Komunikacije znotraj soseske so organizirane tako, da pešcem in kolesarjem zagotavljajo najkrajše možne razdalje in največjo stopnjo varnosti. Uredijo se notranje ulice, ki imajo poleg komunikacijske vloge, tudi vlogo javnega prostora. Območja, ki so namenjena souporabi različnim udeležencem in prevoznim sredstvom, temeljijo na medsebojnem spoštovanju in upoštevanju prednosti. Cestni pasovi, ki so namenjeni izključno motoriziranemu prometu so zožani z namenom umirjanja prometa. Osrednji javni prostor predstavlja glavno komunikacijsko os med mestom in morjem. Na območju so urejene mnoge povezave, ki zagotavljajo dobro prehodnost območja ter hiter dostop do različnih delov soseske in mesta. Avtomobilski promet je iz središča soseske umaknjen in je urejen po obodu. Obstoječe prometne povezave so preurejene v skupni prometni prostor.

široke površine za pešce

notranje ulice

ZELEN POVRŠINE IN MORJE

CENTRALNE DEJAVNOSTI

POSAMEZNIKI / SKUPINE / DIJAKI/ŠTUDENTJE

+++

PARI / PARI Z OTROKOM

UPOKOJENCI

+++

OTROCI BREZ SPREMSTVA

+++

DRUŽINE

SKUPNI PROMETNI PROSTOR

CESTE

POVEZANOST IN DOSTOPNOST OBMOČJA DELO IN IZOBRAŽEVANJE

UPORABNIK

ozki cestni pasovi

VRSTE POVEZAV

PEŠCONE/ULICE

STOPNJA DOSTOPNOSTI

mešanje udeležencev v prometu

100

6.2 /// URBANISTIČNA ZASNOVA Urbanistična zasnova begunske soseske na Mlaki predvideva prostorsko ureditev območja mešane rabe, ki zasleduje načela trajnostne mestne prenove. Zazidava je organizirana v petih prostorskih enotah. Med seboj se razlikujejo glede na stavbno tipologijo, višino in usmerjenost. Osrednjo prostorsko os predstavlja velik javni prostor, ki poteka skozi celotno območje od severa proti jugu. Zelene površine so urejene med prostorskimi enotami in definirajo odprte javne površine. Na območju prevladuje stanovanjska raba. Pritličja ob pomembnejših javnih prostorih so namenjana gostinskim in storitvenim lokalom ter ostalim prostorom javnega značaja. Na robovih soseske, je v obstoječe objekte, ki se pri rekonstrukciji območja ohranijo, vnešen nov program. Ta dopolnjuje dejavnosti v soseski in zagotavlja programsko pestrost ter dostopnost javnih zavodov in storitev.

LEGENDA

100

nove stavbe obstoječe stavbe zelene strehe zelene površine ceste skupna prometna površina tlakovane površine morje drevored

6.2.1 /// URBANISTIČNI KAZALCI POVRŠINA UREDITVENEGA OBMOČJA: 202728 m2 POVRŠINA OBMOČJA BREZ GLAVNIH KOMUNIKACIJ: 174181 m2 ŠTEVILO NOVIH OBJEKTOV: 117 ŠTEVILO STANOVANJ: 1290 - 1300 ŠTEVILO STANOVALCEV: 4515 - 4550 ŠTEVILO PROSTOROV ZA CENTRALNE DEJAVNOSTI, STORITVE IN DELO: 50-60 BEP NOVIH PROSTOROV: 102712 m2 BTP NOVIH PROSTOROV: 48588 m2 STAVBNE TIPOLOGIJE: VILA BLOK, TERASNI BLOK, BLOK NA DVORIŠČE

ETAŽNOST: P, P+1, P+2, P+3 ORIENTACIJA: S-J, V-Z, SV-JZ

ŠT. ZUNANJIH PARKIRNIH PROSTOROV: 130 ŠT. PARKIRNIH PROSTOROV V PARKIRNIH IN PODZEMNIH GARAŽAH: 1500 DELEŽ JAVNIH PROSTOROV: 76,8 % DELEŽ POLJAVNIH PROSTOROV: 17,1 % DELEŽ ZASEBNIH PROSTOROV: 6,1 % POVRŠINA PARKOVNIH POVRŠIN: 15787 m2 POVRŠINA ZELENIH STREH: 11232 m2 FIZ BRUTO: 0,51 FIZ NETO: 0,63 FZ BRUTO: 24 % FZ NETO: 30 % ZP BRUTO: 13,3 % ZP NETO: 15,5 %

ŠTEVILO OBSTOJEČIH OBJEKTOV: 6 BEP OBSTOJEČIH PROSTOROV: 7462 m2 BTP OBSTOJEČIH PROSTOROV: 3886 m2

6.2.2 /// TIPOLOGIJA ZAZIDAVE Strukturo, usmerjenost stavb in višino zazidave narekujejo volumni in smeri zazidave okoliških objektov. Zazidava s terasasto členitvijo stavb upošteva padec terena proti morju. Na severnem delu območja zazidavo definira topografija. Vila bloki (P+1) so urejeni linijsko, na nasutih terasah, ki se posotopno znižujejo proti jugozahodni in jugovzhodni smeri. To omogoča ureditev strešnih teras. Na zahodnem delu osrednjega območja so stavbe (P+1, P+2, P+3) urejene v linijske bloke, ki se terasasto členijo proti vzhodu in zahodu. Z zamikom volumnov se bloki prilagajajo linijam zazidave objektov v okolici. Na vzhodnem delu osrednjega območja je za doseganje pametne gostote in prilagajanje večjim volumnom industrijskih objektov, zazidava obodna. Južna stranice se zaradi boljše osončenosti dvorišča členi. Stavbe (P+2, P+3) se višinsko členijo glede na padec terena. V južnem delu območje sta urejeni nižji stavbi tipologiji. Na zahodnem delu si linearne stavbe enakih dimenzij (P+1) sledijo vzdolžno v pasu in so urejene v t.i. brazde. Na vzhodnem delu so stavbe urejene obodno. Polodprti kareji (P+1) so usmerjeni drug proti drugemu in ustvarjajo velika poljavna dvorišča. Zazidava sledi smerem zazidave obstoječih objektov.

LEGENDA 0

100

nova stavbe obstoječa stavbe

6.2.3 /// SISTEM ODPRTIH PROSTOROV

Osrednje javne prostore predstavljajo osrednja javna površina in ostale pomembnejše javne površine, ki se nanjo napajajo v pravokotni smeri (notranje ulice, ploščadi in trgi). Skupaj zagotavljajo dobro prehodnost in povezanost območja s preostalimi mestnimi predeli. Ob morju je urejena promenada s privlačnim javnim programom. Javni odprti prostori so namenjeni vsem meščanom. Na njih se izvajajo dejavnosti javnega značaja, ki spodbujajo interakcijo med stanovalci soseske in ostalimi prebivalci mesta. Poljavni odprti prostori so urejeni znotraj zazidalnih prostorskih enot in na strehah stavb. Namenjeni so stanovalcem stavb, ki jih obkrožajo in ostalim stanovalcem soseske. V njih se izvajajo različne dejavnosti, ki zagotavljajo kvalitetno preživljanje prostega časa (urbani vrtički, igrišča, prostori za druženje...) Raznolikost programa omogoča možnost izbire in interakcijo s preostalimi stanovalci soseske. Raba na nekaterih odprtih prostorih ni dokončno določena in je prepuščena ureditvi po potrebah skupnosti. Zasebni odprti prostori so namenjeni posameznim stanovalcem soseske. Urejeni so kot atriji in strešne terase.

LEGENDA osrednji javni prostori javni odprti prostori poljavni odprti prostori zasebni odprti prostori

100

6.2.4 /// ZELENI SISTEM Zeleni sistem sestavljajo različne zelene površine. Parkovne površine so locirane med različnimi prostorskimi enotami in služijo kot zeleni, krajinsko urejeni javni prostori. Namenjeni so sprostitvi in rekreaciji. Skupaj z drevoredi in zelenicami, območje soseske povezujejo z zelenimi površinami na sosednjih območjih in tako vključujejo v krajinski sistem mesta. Javne zelenice so urejene po obodu stavb, njihova vloga je predvsem razmejitvena. Skupaj z drevoredi definirajo površine za pešce in kolesarje ter osrednje javne prostore in predstavljajo zaščito pred prometno infrastrukturo. Poljavne zelene površine so urejene znotraj prostorskih enot. Namenjene so urbanemu vrtnarjenju in ostalim dejavnostim. Zasebni atriji so lahko urejeni kot vrtovi. Strehe nekaterih stavb so preurejene v zelene strehe. Njihova vloga je poleg skupnih prostorov za stanovalce, predvsem nižanje temperaturne obremenjenosti stavb.

LEGENDA

100

parkovne površine zelenice drevoredi poljavne zelene površine zasebne zelene površine zelene strehe

6.2.5 /// PROMETNO OMREŽJE

Prostorska ureditev izkorišča dobre prometne povezave v linearni smeri (vzhod-zahod). Zaradi slabe povezanosti in prehodnosti območja v smeri sever-jug, se na robovih soseske uredita dve novi cesti. Tako je promet v soseski organiziran obodno, kar pomeni, da je osrednji del območja namenjen nemotoriziranemu prometu. Parkirni prostori za obiskovalce so urejeni vzdolž cest in v garažnih hišah. Stanovalci soseske parkirajo v podzemnih garažah. Z uvedbo novih cestnih povezav, ulica Milutina Barača nima več pomembne povezovalne vloge s središčem mesta. Na odseku ureditvenega območja, se zato ulica preuredi v skupni prometni prostor, namenjen pešcem, kolesarjem in javnemu prevozu. Nastane dobro prehoden in varen prometni koridor. Železniška proga je preurejena v lahko mestno železnico. Na območju soseske je speljana v podzemnem tunelu, kar omogoči boljšo povezanost osrednjega in severnega območja soseske. Urejena je tudi nova železniška postaja. Na južnem delu območja je urejeno pristanišče. To stanovalcem soseske in obiskovalcev omogoča dostop do mestnega središča in preostalih naselij v Reškem zalivu tudi po morju.

LEGENDA cesta parkirne površine skupni prometni prostor lahka železnica morska prometna povezava

100

6.3 // PROSTORSKI PRIKAZI Poljavno dvorišče, znotraj območja nižje karejske tipologije.

Ploščad s tržnico in trgovinami v osrednjem delu območja.

Hibridna tipologija, ki se terasasto členi.

07 / ZAKLJUČEK

Svet se bo 21. stoletju še naprej urbaniziral, za velik delež rasti urbanega prebivalstva pa bodo odgovorne tudi migracije. Ker migracije vplivajo na demografsko strukturo, družbene procese, gospodarstvo in prostor, bodo v prihodnosti še naprej pomenile enega od ključnih dejavnikov razvoja mest. V diplomskem delu smo potrdili zastavljene delovne hipoteze. S prvo smo predpostavili, da lahko mesto z ustreznimi prostorskimi rešitvami zagotovi boljše pogoje bivanja za begunce kot v begunskih taboriščih, neformalnih naseljih in azilnih domovih. To smo dokazali z analizo prostorskih ukrepov, ki omogočajo višjo kakovost življenja kot v naštetih območjih. Preko referenčnih primerov smo ugotovili, da migranti lahko sooblikujejo prostore v katerih živijo in s tem prispevajo k družbenemu in gospodarskemu napredku mesta. Z oblikovanjem integracijskih politik, ki proces integracije razumejo kot kolektivno odgovornost vseh v mestu živečih ljudi, se lahko prepozna potencial beguncev za preobrazbo mestnega prostora. V projektnem delu smo predstavili tudi scenarij, v katerem bi nenaden priliv ljudi pomagal ustaviti procese krčenja mesta in rešil problem zapuščenih industrijskih območij. Begunci in ostali migranti na mesta vplivajo na različne načine. V času evropske begunske krize se je izkazalo, da mestne oblasti večinoma niso ustrezno pripravljena na prihod večjega števila ljudi. Glede na trenutne politične, gospodarske in podnebne razmere, v bližnji prihodnosti ni pričakovati, da se bo begunski tokovi v Evropi zmanjšali. Ker so mesta najpogostejša končna destinacija beguncev, imajo mestne oblasti pri upravljanju begunskih tokov osrednjo vlogo. S povečanjem števila beguncev bodo morale pripraviti strategije za njihovo integracijo v novo okolje na večih ravneh in jim zagotoviti možnost doprinosa k gostiteljski družbi. Begunci v mesto lahko prinesejo novo življenje in preobrazijo urbani prostor, zato je ključno, da jim mestne oblasti z ustreznimi prostorskimi rešitvami to omogočijo.

08 / VIRI IN LITERATURA Aničić, E. (2014). Riječka industrijska priča. Rijeka: Muzej grada Rijeke. ISBN: 9789536587742 Butković Mićin, L. (21.12.2015). Zašto riječka industrijska baština propada? Pridobljeno 16.1.2016 s spletne strani: http://pogledaj.to/arhitektura/zasto-rijecka-industrijska-bastinapropada/ Cachola Schmal, P., Oliver, E., Scheuermann, A. (2016). Making Heimat: Germany, Arrival Country. Berlin: Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz, Bau- und Reaktorsicherheit ISBN 978-37757-4141-5 Eurocities. (2016). Social Affairs, Refugee Reception and Integration in Cities. Bruselj. Pridobljeno 18.12.2016 s spletne strani: http://pubs.iied.org/10725IIED ISBN 978-1-78431-137-7 Frank, R. (10.12.2012). Crne prognoze: Rijeka će 2021. imati tek 114 tisuća stanovnika. Pridobljeno 15.1.2016 s spletne strani: http://www.novilist.hr/Vijesti/Rijeka/Crne-prognoze-Rijekace-2021.-imati-tek-114-tisuca-stanovnika Helleman, G. (2015). Arrival cities: the need for precision. Review chapter 10 of Arrival City. Urban Springtime. Pridobljeno 17.12.2016 s spletne strani: http://urbanspringtime.blogspot. si/2015/02/arrival-cities-need-for-precision.html History of Rijeka. (2011). Pridobljeno 8.1.2016 s spletne strani: http://www.formula1-dictionary. net/rijeka_history.html International Organization for Migration. (2015). World Migration Report. Migrants and Cities: New Partnerships to Manage Mobility. ISBN 978-92-9068-709-2 ISSN 1561-5502. Geneva. Koželj, J., Ažman Momirski, L., Maligoj, T., Omerzu, B. (1998).Degradirana urbana območja. Ljubljana : Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje. ISBN 961-6276-03-4 Koželj, J., Mariotti, J. (2016). Po sledeh postsocialističnega prestrukturiranja mest: spreminjajoča se središča v srednje- in vzhodnoevropskih prestolnicah. Urbani izziv (Ljubljana), 2016, letn. 27, št. 1, str. 27-36. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2016-27-01-004. DOI: 10.5379/urbaniizziv-2016-27-01-002 LSE Cities and Urban Age. Shaping Cities: Conflicts of an Urban Age Conference. (2016). Internatonal Architecture Exhibition. La Biennale di Venezia. Pridobljeno 17.11.2016 s spletne strani: https://urbanage.lsecities.net/talks/migration-and-refuge-2#slides Malačič, J. (2006). Demografija : teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana : Ekonomska fakulteta. ISBN 961-240-080-6

Matejčić, R. (1990). Kako čitati grad: Rijeka jučer, danas. 3. dopolnjena izd. Rijeka: Biblioteka Dometi. ISBN 86-7071-127-3

Saunders, D. (2012). Arrival City: How the Largest Migration in History Is Reshaping Our World. Toronto: Knopf. ISBN 978-1-844467-904-1

Matejčić, R. (1990). Kako čitati grad: Rijeka jučer, danas. 3. dopolnjena izd. Rijeka: Biblioteka Dometi. ISBN 86-7071-127-3

Schlappa, H., Neill, W.J. (2013). From crisis to choice: re-imagining the future in shrinking cities. Cities of Tomorrow – Action Today. Pridobljeno 7.1.2016 s spletne strani: http://urbact.eu/sites/ default/files/import/general_library/19765_Urbact_WS1_SHRINKING_low_FINAL.pdf

Neate, R. (23.2.2014). Scandal of Europe’s 11m empty homes. Pridobljeno 1.11.2016 s spletne strani: https://www.theguardian.com/society/2014/feb/23/europe-11m-empty-propertiesenough-house-homeless-continent-twice

Seabrook, J. (2007). Cities: Small Guides to Big Issues. London: Pluto Press. ISBN 1420256033, 9781420256031

Obeng-Odoom, F.Jang, H.S. (2016). Migranti in preobrazba sosesk: raziskava družbenogospodarske preobrazbe sydneyjskega predmestja Lidcombe. Urbani izziv (Ljubljana), 2016, letn. 27, št. 1, str. 46-62. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2016-27-01-004

SPRAR. (2016). Protection System for Refugees and Asylum Seekers. Pridobljeno dne 18.10. Pridobljeno 18.12.2016 s spletne strani: http://www.sprar.it/wp-content/uploads/2016/10/ SPRAR-Numeri-SITO-2017-02.pdf

Oswalt, P. (2005). Shrinking Cities - Volume 1: International Research. Berlin: Hatje Cantz Publishers. ISBN-13 978-3-7757-1682-6

Tacoli, C., McGranahan, G., Satterthwaite, D. (2015). Urbanisation, rural–urban migration and urban poverty. IIED Working Paper. London: IIED. Pridobljeno 18.12.2016 s spletne strani: http:// pubs.iied.org/10725IIED ISBN 978-1-78431-137-7

Oswalt, P. Rieniets, T. (2006). Atlas of Shrinking Cities. Berlin: Hatje Cantz Publishers. ISBN 3-7757-1714-5

UN Habitat. (2014). World Habitat Day: Voices From Slums. Pridboljeno 17.12. s spletne strani: https://unhabitat.org/wp-content/uploads/2014/07/WHD-2014-Background-Paper.pdf

Pajič, D. (28.1.2012).. Rijeka danas: simbol proizvodnje i pomorstva u Europsku uniju ulazi bez industrije, ali s vojskom činovnika. Pridobljeno 17.1.2016 s spletne strani: http://www.novilist.hr/ Vijesti/Rijeka/Rijeka-danas-simbol-proizvodnje-i-pomorstva-u-Europsku-uniju-ulazi-bez-industrije-ali-s-vojskom-cinovnika?meta_refresh=true

United Nations. Department of Economic and Social Affairs. Population Division (2015). World Population Prospects: The 2015 Revision, Key Findings and Advance Tables. Working Paper No. ESA/P/WP.241. New York. Pridobljeno 11.11.2016 s spletne strani: https://esa.un.org/unpd/ wpp/publications/files/key_findings_wpp_2015.pdf

Platt, S. (2004). Causes of Urban Shrinkage: An Overview of European Cities. Cost Cires Conference, University of Amsterdam, 16-18 February. Pridobljeno 10.12.2016 s spletne strani: http:// www.carltd.com/sites/carwebsite/files/CAR%20Platt%20Causes%20of%20urban%20 shrinkage.pdf

United Nations. Department of Economic and Social Affairs. Population Division. (2015). World Urbanization Prospects: The 2014 Revision. New York. Pridobljeno 11.11.2016 s spletne strani: https://esa.un.org/unpd/wup/Publications/Files/WUP2014-Report.pdf

Pascal Zachary, G. (2006). Immigrants as urban saviors: When Immigrants Revive a City and When They Don’t - Lessons from the United States. Pridobljeno 9.12.2016 s spletne strani: https://rm.coe.int/CoERMPublicCommonSearchServices/DisplayDCTMContent?documentId=0 9000016804925d6 Ramakers, R. (4.1.2016). Immigrants can revive shrinking cities and abandoned areas. Pridobljeno 1.10.2016 s spletne strani: http://www.rennyramakers.com/blog/2016/01/04/immigrantscan-revive-shrinking-cities-and-abandoned-areas/ Rebernik, D. (2008). Urbana geografija : geografske značilnosti mest in urbanizacije v svetu. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. ISBN 978-961-6648-15-8

Valerjev Ogurlić, N. (7.10.2015). Riječka industrijska baština još nije prepoznata kao resurs razvitka. Pridobljeno 16.1.2016 s spletne strani: http://www.novilist.hr/Kultura/Rijecka-industrijskabastina-jos-nije-prepoznata-kao-resurs-razvitka?meta_refresh=true Vodovnik, D. (29.4.2016). EPK 2020 na Reki: Mesto rocka bo postalo Pristanišče različnosti. Pridobljeno 1.2..2016 s spletne strani: http://www.delo.si/kultura/razno/mesto-rocka-bo-postalopristanisce-razlicnosti.html White, M.J. (1999). Urbanization, Population, Environment, and Security: A Report of the Comparative Urban Studies Project. Policy Brief #1 Migration, Urbanization, and Social Adjustment. Woodrow Wilson Center. Washington. Žic, I. (21.9.2016.) Ulicama riječkog grada - preseljenje luke utjecalo na formiranje prostora unutar zidina. Objavljeno v Žmigavac.

Valinger Sluga Martin, Preobrazba degradiranega industrijskega obmoÄ?ja Mlaka na Reki - prostorska ureditev begunske soseske UL FA, Prvostopenjski univerzitetni ĹĄtudijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, april 2017

09 / PRILOGE

URBANISTI NA SITUACIJA BEGUNSKE SOSESKE NA MLAKI LEGENDA 0

100

MERILO 1:1000

novi objekti

Martin VALINGER SLUGA

zelene strehe

ceste skupna prometna

morje

drevored

PREOBRAZBA DEGRADIRANEGA INDUSTRIJSKEGA OBMO JA MLAKA NA REKI - PROSTORSKA UREDITEV BEGUNSKE SOSESKE Diplomsko delo

april 2017

A-A' + 17,50

P+1

+ 14,00

P+1

+ 10,50 postaja

+ 3,50 -/+ 0,00

12,5

3,5 5

5 2

P+1

+ 7,00

P+1

-/+ 0,00

rekreacijska

- 3,50

19,5

zelena streha

+ 7,00

P+1

podzemna

+ 10,50

P+1

lahka

skupni prometni prostor 17,5

- 3,50 poljavni prostor

notranja ulica 9,5

10,5

5 2

8,5

obmorska promenada

2 5

9,5

B-B' + 27,50 cesta

+ 25,00

+ 23,00

+ 21,50

+ 19,00

+ 16,00

+ 16,50

+ 14, 00

+ 14,00

+ 10, 50

+ 12,50

+ 10,00

osrednji javni prostor

+ 5,00 -/+ 0,00

prireditveni prostor

10,25

9,75

12,75

23,25

osrednji javni prostor

6,5

obmorska promenada

C-C' zelena streha

+ 29,50

P+1

+ 25,50

P+1

cesta

+ 27,00

zelena streha

+ 24,50

P+1

P+3

+ 24,50 + 21,00

P+2

zasebni vrt

+ 17,50

P+2

urbani

zelena streha

+ 14,00

P+2

P+3

+ 14,00 + 10,50

P+2

+ 7,00

+ 10,50

P+1

+ 3,50

zelena streha

+ 7,00

P+1

+ 3,50

P+1

+ 7,00

P+1

-/+ 0,00 - 3,50 - 7,00

lahka

3 2 5

5 2 4

13,5

5,5

24,5

5,5

5 3,5

D-D'

park

objekt lokalne skupnosti

skupni prometni prostor

13,5

3,5

12,9

11,5

+ 25,50

P+1

+ 29,50

+ 27,00

P+1

+ 24,50

P+1

drevored

+ 22,00

P+1

+ 16,50

3 2

P+2

+ 14,00

cesta

2,5

2,5 2,75 7

2,75

20,5

+ 17,50 P+2

P+2

+ 14,00

P+2

+ 14,00

P+2

+ 14,00

P+2

+ 7,00

prehod

33,5

+ 14,00

P+1

+ 3,50 dovoz v podzemno

cesta

+ 17,00

33,5

+ 17,50

P+2

P+1

+ 7,00

+ 20,00

3 5,5 3

+ 21,00

P+3

+ 17,50

park

stopnice

+ 13,00

P+1

+ 24,50

23,5

zelena streha

+ 29,50

P+1

obmorska promenada

prehod

notranja ulica

E-E' zelena streha

+ 2,00

-/+ 0,00

+ 3,50 -/+ 0,00

+ 3,50

-/+ 0,00

osrednji javni prostor

cesta P

5 2,5

center

2,75 2,5 5

F-F' + 10,50

P+2

zelena streha P+1

P+1

industrijski razvojni center

P+1

+ 7,00

P+1

+ 7,00 -/+ 0,00

- 3,50

trg

zelena streha

+ 7,00

P+1

osrednji javni prostor

P cesta P

3 4 3

8,5

2,5

12,5

2,5

17,3

VZDOL NI IN PRE NI PREREZI PROSTORSKE UREDITVE LEGENDA 0

100

MERILO 1:1000

stanovanja Martin VALINGER SLUGA

centralne dejavnosti

delo

morje

PREOBRAZBA DEGRADIRANEGA INDUSTRIJSKEGA OBMO JA MLAKA NA REKI - PROSTORSKA UREDITEV BEGUNSKE SOSESKE Diplomsko delo

april 2017