Vrt - Jesen/Zima 2015 by Matevz Likar

LETNIK 7 ŠTEVILKA 2 JESEN/ZIMA 2015

vrt OPRAVILA RASTLINE OBLIKOVANJE

Jesenska greda trajnic Rastline za vso sezono Zvezdice na okrasnem vrtu Rabarbara Jesen na ekološkem vrtu

vsebina

JESEN/ZIMA 2015

6 Rastline za vso sezono Prekrasni kremasto beli cvetovi, ki oddajajo prijetno aromo po citrusih.

8 Jesenska greda trajnic Čeprav ima marsikdo na pragu jeseni grenak priokus, ker ve, da se bliža konec zelenega obdobja na vrtu, se je potrebno zavedati, da ta letni čas lahko pomeni tudi vrhunec dogajanja na naših gredicah trajnic.

8 naslovnica

Prekrasni plodovi na marsikateri grmovnici polepšajo jesensko sezono. Foto: Matevž Likar

23 14 Rabarbara Če iščete rastlino, ki je čudovit dodatek vrtu in hkrati odličnega okusa, potem iščete rabarbaro.

23 Jesen na ekološkem vrtu Jesen je tukaj, še ena dobra vrtnarska sezona pa skorajda za nami. No, ne še povsem, saj v jeseni še mnogo vrtnin pobiramo vse tja do prve zmrzali, s pomočjo vrtnarskih zaščitnih kopren pa še kak mesec dlje.

18 Zvezdice na okrasnem vrtu Vsako leto astre zacvetijo na pozno jesenskem vrtu in napovejo hladnejše dneve in konec vrtnarske sezone.

Knjiga “Otroci in vrt”

Zagotovite si svojo že za

19,80 €

v trgovini Svet čebulic. http://www.svetcebulic.si

VRT

OPRAVILA RASTLINE OBLIKOVANJE

Spletna revija “Vrt” je namenjena vsem ljubiteljem okrasnega in okusnega vrta. Izhaja štirikrat letno in bralcem podaja številne nasvete za vrtna opravila, predstavlja najrazličnejše prekrasne rastline in prinaša navdihe za oblikovanje vrtov s predstavitvijo znanih načrtovalcev vrtov. Na revijo se lahko naročite preko naročila na novice spletne strani “Okrasni vrt” (www. okrasnivrt.com) ali pa jo preberete na sami spletni strani, kjer se nahaja tudi arhiv. V kolikor imate vprašanja z zvezi z revijo ali bi želeli oglaševati v njej, nam prosim pišite na mail: info@okrasnivrt.com.

Matevž Likar

VRT

Knjižna polica

matic sever · Vroče kombinacije · Zasaditve za sušo in vročino

Vroče kombinacije (založba eBesede.si) Vroče kombinacije prinašajo kopico fotografij slovenskih okrasnih vrtov, ki so jim dodani O avtorju nekateri primeri iz tujih vrtnarskih razstav. Kljub temu, da lahko bralec predstavljene primere preprosto kar kopira, je osrednji avtorjev namen predvsem pokazati principe oblikovanja in izbiranja primernih rastlin. Vse kombinacije so pospremljene z dodatnimi predlogi trpežnih trajnic, ki so izbrani na podlagi estetskih kriterijev in so mišljeni kot dopolnitev prikazanih zasaditev. Matic Sever je svoje praktično hortikulturno znanje pridobival pred, med in po študiju na ljubljanski Biotehnični fakulteti, kar nekaj bogatih izkušenj si je pridobil tudi v tujini. Med drugim je sodeloval pri vzdrževanju parka na hortikulturnem posestvu Jelene de Belder Kovačič (Belgija), se izobraževal v Arboretumu Kalmthout (Belgija), postavljal razstavne alpske vrtove in skalnjake pri praškem društvu za alpsko vrtnarjenje (Klub skalnickaru Praha) in bil sodelavec pri pripravi prvega slovenskega razstavnega vrta na najprestižnejši vrtnarski razstavi Chelsea Flower Show v Londonu. Kot odličnega predavatelja in praktika so ga imeli priložnost spoznati številni slovenski in tuji slušatelji.

matic sever

Vroče kombinacije Zasaditve za sušo in vročino

Matic Sever je tudi soavtor knjige Trajnice za vse letne čase (Gorza, Jereb, Sever, Vesel; Cankarjeva založba; Ljubljana). Ob vodenju manjše vrtnarije v Ljubljani, ki je specializirana za gojenje in prodajo trajnic, se še vedno posveča različnim predavanjem, po naročilu pa tudi načrtovanju in realizaciji okrasnih zasaditev za posameznike in organizacije.

Matic Sever je univerzitetni diplomirani agronom z več kot desetletnimi izkušnjami pri kreiranju in urejanju okrasnih vrtov. Po študiju se je dodatno izobraževal doma in v tujini. Kot soavtor nekaterih vzorčnih zasaditev je sodeloval na številnih tujih vrtnarskih razstavah, slovenska publika pa ga pozna tudi kot odličnega predavatelja. Trenutno vodi lasten vrtni center v Ljubljani.

Naročila sprejemamo po telefonu 030 382 050 ter e-naslovu: info@trajnice-carniola.com Brezplačna poštnina.

Jesen

Clematis cirrhosa var. balearica skozi sezono Jan Feb Mar Apr barviti listi cvetovi srebrni plodovi

Maj

Jun

Jul

Avg

Sep

Okt

Nov Dec barviti listi cvetovi

Rastlina za vso sezono

Clematis cirrhosa var. balearica Prekrasni kremasto beli cvetovi, ki oddajajo prijetno aromo po citrusih. Prekrasen srobot, ki je nativen na Korziki, Sardiniji in Balearskih otokih. Njegovi beli zonasti cvetovi nekoliko spominjajo na vzhodni teloh, saj so posejani z rdečkastimi pegami. Cvetovi zgledajo občutljivi, vendar so resnično robustni in prenesejo tudi zmrzal. Ob toplejših dnevih oddajajo arome, ki spominjajo na citruse. Zaradi slednjega je odlična zimska popestritev za notranje prostore. Ko se jesen prevesi v zimo, se njegovi nekoliko nazobani listi prebarvajo v škrlatnobronaste tone. Zimo popestrijo belkasti cvetovi, ki jim sledijo še svilnati plodovi. Obstajajo še druge oblike te vrste srobota, vendar je predstavljena najbolj robustna in manj živahno rastoča, zaradi česar je primerna za vsak vrt.

Zima Pomlad

● Nega Na mrzlejših področjih ga posadite v rastlinjaku, kjer bo lahko cvetel do 5 mesecev. Po cvetenju obrežite, da obdržite velikost rastline. Po potrebi se lahko skrajša na 1 m dolžine (pomladitev rastline). ● V x Š 2,5 m x 1,5 m

VRT

Jesenska greda trajnic Čeprav ima marsikdo na pragu jeseni grenak priokus, ker ve, da se bliža konec zelenega obdobja na vrtu, se je potrebno zavedati, da ta letni čas lahko pomeni tudi vrhunec dogajanja na naših gredicah trajnic.

VRT

Matic Sever

besedilo in fotografije

Če bomo pravilno načrtovali nove zasaditve oz. preobrazbo obstoječih, bomo med avgustom in decembrom ne le radi stopili v naš raj, pač pa ga tudi s težka pričakali.

Kaj so jesenske trajnice? Pravzaprav je to zelo splošen izraz, ki v strogem dobesednem pomenu ne pove kaj dosti, lahko celo zavaja. Na splošno s tem mislimo predvsem na tiste trajnice, ki so v jesenskem obdobju najlepše, ker npr. takrat bujno zacvetijo. Misliti moramo tudi na npr. poleti cvetoče trajnice, ki se jeseni lepo obarvajo in tako predstavljajo drugi, če ne celo treti lepotni višek v svoji rastni dobi. Med najpogostejše jesenske trajnice prištevamo jesenske astre, jesenske vetrnice oz. anemone, hermelike, kitajske plavice in številne okrasne trave.

Po nakup trajnic jeseni Pogosto preberemo in slišimo, da moramo pri načrtovanju vrta misliti na vse letne čase. Morda se nam sprva kot začetniku to ne zdi pomembno in navadno spomladi brez načrta zavijemo v vrtnarijo ali vrtni center, kjer nas premamijo bujno cvetoče sadike. Šele poleti in jeseni opazimo, da je na gredicah dolgčas. Še posebej če neradi načrtujete, vam toplo priporočam, da nakup sadik trajnic opravite tudi septembra in oktobra. Takrat boste videli cveteti jesenske vrste in sorte, nakup pa bo poenostavljen, saj se lažje odločamo na podlagi realne podobe kot drobnih sličic na etiketah. Prednost jesenskega sajenja je tudi ta, da imajo rastline pred sabo hladni del leta in je verjetnost, da bodo izpostavljene vročini in suši, mnogo manjša kot pri sajenju v drugi polovici pomladi. Tudi če nadzemni del jeseni ne požene novih poganjkov oz. se vidno ne razraste, pa tega ne moremo trditi za koreninski sistem. Korenine se že prično vraščati in zato bodo

te sadike spomladi odgnale bujneje. Zdelo se bo celo, da smo pridobili za eno rastno sezono časa.

Premalo prostora? Nekoč sem od nekoga slišal, da ima marsikdo premajhen vrt, da bi ga uspel zasaditi tako, da bi bil lep v vseh letnih časih in da je to možno le na velikih zemljiščih. S tem se ne strinjam. Res je, da imamo pri najmanjših površinah močno zvezane roke, a to še ne pomeni, da se moramo npr. jeseni popolnoma odpovedati lepoti. Zadovoljiti se bomo morali morda tudi z eno jesensko lepotico, izbrali pa bomo tako, da bo po listih in rasti lepa tudi spomladi in poleti. Kakšna nizko rastoča jesenska astra ali šop hermelike je lep že mnogo pred cvetenjem.

Kaj porezati jeseni? Ko se odločamo za jesensko rez in čiščenje,

VRT se ne smemo osredotočati le na posamezne rastline in npr. porezati vse, kar sedaj ne bo cvetelo. Potrebno je pogledati gredo kot celota in porežemo le tiste trajnice, ki so neugledne. To pa ne pomeni suhe in rjave, saj mnoge tudi v takem stanju izgledajo lepo in celo poudarjajo najpoznejše cvetove jesenskih sosed. Porežemo tiste, ki so polomljene in kazijo izgled, odstranimo

ˇ Vrtnarska hisa Dan odprtih vrat sobota, 26.9.2015 od 9.00 do 15.00.

pa tudi vse bolne rastlinske dele. Seveda pozno jeseni nastopi čas, ko se tudi takoimenovane jesenske trajnice poslovijo. Del njih se prelevi v suho zimsko poezijo in te si zagotovo zaslužijo ostati na gredi vse do začetka pomladi, druge pa se hitro vdajo in priklonijo tlom, kot da bi se Zemlji želele zahvaliti za življenje, ki jim ga je omogočila to leto.

VRT

POSEBNA PONUDBA ZA NAŠE BRALCE

-5%

Trajnice carniola Za celotno izbiro rastlin obiščite našo spletno trgovino: www.trajnice-carniola.com Ob naročilu dopišite kodo “revija vrt” in priznali vam bomo omenjeni popust.

Naročite na: info@trajnice-carniola.com tel.: 030-382-050 koda: REVIJA VRT

Rabarbara

Če iščete rastlino, ki je čudovit dodatek vrtu in hkrati odličnega okusa, potem iščete rabarbaro.

Obdobje, ko lahko rabarbaro kupimo v trgovinah je navadno zelo kratko, kar je verjetno posledica majhnega števila sort, ki jih gojijo v komercialne namene. Nasprotno pa lahko na lastnem vrtu z izbiro različnih sort podaljšamo čas nabiranja stebel rabarbare. V kolikor bi želeli okusna stebla že zgodaj v sezoni pa lahko poskusite še s siljenjem. Sploh pa raje ne omenjam, da so doma vzgojene rabarbare precej bolj okusne kot stebla, ki jih kupimo v trgovinah. Rabarbaro je zelo enostavno gojiti. Najpogosteje rastline kupimo v obliki sadik, ki jih posadimo na vrt. Rabarbaro lahko sicer vzgojimo tudi iz semen, vendar bo rastlina potrebovala precej časa, preden se bo dovolj utrdila, da boste lahko brez posledic začeli odstranjevati njena stebla. Za sajenje izberite sončno rastišče z dovolj prostora. Med rastlinami pa pustite 100-120 cm prostora. Ob sajenju v sadilno jamo dodajte veliko organske snovi, s čimer boste povečali zadrževanje vode in zmanjšali potrebo po dodatnem zalivanju. Ob sajenju rastlino postavite v sadilno jamo tako, da bodo brsti tik pod površino substrata.

Pri na novo posajenih rastlinah počakajte eno leto, preden boste začeli z nabiranjem stebel. Namesto s škarjami, stebla raje previdno odtrgajte. Steblo primite blizu tal in ga enostavno zavrtite in potegnite. Med rastno sezono redno odstranjujte cvetna stebla, s čimer boste preprečili, da bi rastlina potrošila energijo za tvorbo cvetov in plodov. Slednje lahko močno izčrpa ali celo uniči rastlino. Za zgodnji pridelek lahko rabarbaro tudi silite tako, da jih pred začetkom zime pokrijete z debelim slojem slame in loncem. Spomladi začnite preverjati rast pod zaščito, pri tem pa bodite pozorni tudi na polže, ki jim gredo okusna stebla prav tako v slast. Pri siljenjih rastlinah kasneje v tekočem letu ne odstranjujte stebel, saj so rastline nekoliko šibke in potrebujejo nekaj časa, da se ponovno okrepijo. Vsako leto zato silite drugo rastlino. Vsako leto rabarbare tudi pognojite. Okrog rastlin natrosite kompost ali zrel hlevski gnoj. Pred uporabo ne smete pozabiti odstraniti vseh delov listov, saj so zelo strupeni.

VRT

Zvezdice na jesenskem vrtu Vsako leto astre zacvetijo na pozno jesenskem vrtu in napovejo hladnejše dneve in konec vrtnarske sezone.

VRT

A. x frikatii ‘Moench’ Čeprav je okrasni vrt jeseni navadno že mimo svojega vrhunca pa mu živahni cvetovi aster vlijejo nove živahnosti.

Pestrost ameriških in evrazijskih sort Med astrami, ki jih gojimo na okrasnih vrtovih, najdemo predstavnike iz številnih kotičkov sveta. Če smo zelo striktni so bili sicer številni severnoameriški predstavniki prestavljeni v svoje rodove – npr. Aster novae-angliae je sedaj Sympyotrichum novae-angliae, vendar bo potrebnih še kar nekaj let, da se bodo imena prijela tudi v vrtnarijah in med ljubitelji teh prekrasnih rastlin tako, da jih za enkrat lahko še

vedno smatramo za astre. Za ljubitelje večjih in izstopajočih rastlin so odlična izbira predstavniki že omenjene vrste A. novae-angliae, ki požene tudi do ramen visoka stebla polna bleščečih cvetov. Tako lahko sorta ‘Purple Cloud’ doseže kar 1,8 m višine in potrebuje tudi ustrezno podporo. Evropske in azijske vrste so nekoliko drugačne in zrastejo v bolj uravnotežene grmičke posute z živahnimi cvetovi. Med njimi je verjetno najbolj znan križanec A. x frikartii ‘Moench’, ki ga je v Švici s križanjem evropske vrste A. amellus in himalajske astre A. thomsonii vzgojil Karl Frikart. Poleg omenjenega je vzgojil še dve drugi sorti, vse pa je poimenoval po treh znanih švicarskih vrhovih – Moench, Eiger in Jungfrau. Čeprav sta tudi obe drugi sorti odlični astri pa je ‘Moench’

VRT

A. amellus ‘King George’ pravilna izbira, če imate na vrtu prostora za eno samo astro.

miskanta (Miscanthus sinensis) z rožnato navdihnjenimi poganjki.

Sajenje in kombiniranje

Razmnoževanje

Astre najlepše pridejo do izraza, če jih posadite v veliko količini, da bodo jeseni zažarele na celotni gredi naenkrat. Lahko pa jih tudi enostavno kombinirate z drugimi jeseni cvetočimi lepoticami. Odlično se podajo k japonskim vetrnicam – še posebej k belo cvetočim sortam kot je npr. ‘ Honorine Jobert’. Podobno bodo čudovite tudi v kombinaciji s cimcifugo Actaea ramosa ali konjsko grivo (Eupatorium cannabinum). Poskusite pa jih kombinirati tudi s sortami kitajskega

Astre lahko enostavno razmnožujejo z deljenjem obstoječih rastlin. Enako kot pri vseh pozno cvetočih trajnicah, moramo tudi pri astrah počakati na pomlad, preden se lahko lotimo delitve rastlin. Pri astrah, ki zrastejo v goste skupke rastlin kot je npr. ‘Little Carlow’, je najbolje izkopati celotno rastlino. Korenine previdno speremo, da odstranimo odvečno zemljo. Grmiček nato z rokami oz pri močneje zraslih rastlinah z ostrim nožem, razdelimo na manjše skupke. Starejši

VRT

A. novae-angliae ‘Raublattaster’ oleseneli osrednji del rastline zavržemo. Na novo razdeljene rastline posadite z nekaj vmesenega prostora (vsaj 20 cm narazen). Ne pozabite v sadilno jamo dodati tudi nekaj kvalitetnega komposta. Pred sajenjem preverite še, da korenine predolge. Predolge korenine se bodo v sadilni jami zavihale nazaj navzgor, zato jih raje po potrebi nekoliko prikrajšajte. Drug način za razmnoževanje aster je s pomočjo stebelnih potaknjencev. Čeprav ob stebelnih potaknjencih navadno pomislimo na grmičevje, lahko z enakim načinom namnožimo tudi marsikatero zelnato trajnico. Nežno iz glavnega poganjka ostranite približno 10 cm dolg stranski poganjek. Z ostrim nožem prirežite konico

poganjka in ga po potrebi skrajšajte. Po potrebi tudi ostranite nekaj nižje ležečih listov, ki bi bodo v loncu pod nivojem substrata in lahko zgnijejo. Poganjke potaknite v dobro odceden substrat. Za razliko od preostalih aster pa vrsta Aster amellus in križanec A. x frikartii nista primerna za razmnoževanje s stebelnimi potaknjenci. Za njuno razmnoževanje je potrebno počakati, da rastlina požene listno rozete, ne sme pa imeti še cvetnih stebel. Z ostrim nožem zarežemo med poganjek in preostanek rozete in ga odrežemo čim bliže tlom. Spodnje liste v celoti odstranimo in poganjke potaknemo v dobro odceden substrat.

VRT

Novi knjigi Jerneje Jošar Jerneja Jošar je po poklicu agronomka. Svoj košček raja, kot pravi, je pred nekaj leti našla v Ljubljani, kjer na svoji vrtnariji Vrtnarska hiša ureja ekološki zelenjavni vrt in skrbi za ekološki prodajni program, kot so semena, sadike in še marsikaj.

Svoje znanje in pridobljene izkušnje rada deli z drugimi. Prireja delavnice in predavanja, piše članke za revije in svojo spletno stran ter že vrsto let ureja in načrtuje zasaditve vrtov in balkonov. Letošnjo pomlad je izdala dve knjigi:

Ekološko vrtnarjenje za vsakogar V priročniku Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, ki je celovit popis avtoričinega znanja in vedenja, boste našli z več kot 200 fotografijami ilustrirane izčrpne zapise in nasvete o: ekološkem vrtnarjenju, načrtovanju in ureditvi zelenjavnega vrta, pravilni pripravi tal, gnojenju in pripravi organskih gnojil, izboru semen, gojenju sadik, pridelovanju posameznih zelenjadnic od semena do pridelka, naravnemu preprečevanju bolezni in zatiranju škodljivcev, idejah in priporočilih za predelavo in shranjevanje pridelkov, sadju in cvetlicah na zelenjavnem vrtu.

Moj vrt je lahko balkon Vrtički na balkonu je priročnik o gojenju zelenjave in zelišč na balkonih in terasah, ki bralca vodi na poti ureditve lastnega balkona, od samega začetka, pa do konca. Tukaj boste našli nasvete o: izbiri primernih rastlin glede na velikost balkona, načrtovanju zasaditve, izbiri primernih cvetličnih posod in substratov, organskih gnojilih, gojenju sadik, pridelovanju zelenjadnic in zelišč, združevanju in kombiniranju zelenjadnic s cvetjem in zelišči, cvetju na balkonu in še marsičem.

ˇ Jesen na ekoloskem vrtu Jesen je tukaj, še ena dobra vrtnarska sezona pa skorajda za nami. No, ne še povsem, saj v jeseni še mnogo vrtnin pobiramo vse tja do prve zmrzali, s pomočjo vrtnarskih zaščitnih kopren pa še kak mesec dlje.

VRT

Jerneja Jošar

besedilo in fotografije

Nekatere vrtnine, denimo zimska solata in zimski por, ostanejo preko zime na gredicah in čim se spomladi otopli bujno rastejo naprej. In prav sedaj je čas, da jih posadimo in posejemo na naše vrtove. Motovilec, brstični ohrovt, glavnati ohrovt, listni ohrovt pa pobiramo tudi preko zime. Grede s katerih pospravimo pridelke primerno oskrbimo, tako da počakajo na pomlad spočite, naredimo pa lahko še kakšno dodatno gredico in to na zelo enostaven način.

Kaj sejemo in sadimo Septembra je čas, da posejemo motovilec in zimsko solato, ter posadimo jesenski česen in zimsko čebulo. Ponovno posejemo vrtnine, ki imajo zelo hitro rast in jih bomo lahko kmalu pobirali. Takšne so redkvica, rukola, blitva, špinača in mešanica kitajske listne zelenjave. Sadimo sadike zimske

solate in zimskega pora. Oktobra, če ste septembra zamudili, lahko še sejete rukolo, presajate zimsko solato in sadite jesenski česen in zimsko čebulo.

Priprava gred na zimski počitek Če ste sajenje na zelenjavnem vrtu dobro načrtovali, v jeseni pravzaprav ne bi smelo ostati praznih veliko gredic. Za tiste, s katerih smo pobrali pridelke in na njih ne raste nič več, pa moramo poskrbeti tako, da bod prst ostala rodovitna, zdrava, rahla in polna živih bitij. Že leta nazaj sem opustila mukotrpno jesensko opravilo, ki mu po domače pravimo štihanje ali lepše prekopavanje. Lopato štiharico sem zamenjala za vile in potenje in mučenje sta postala preteklost. Ker vem, da živi organizmi v tleh, ki so glavni delavci v tovarni humusa, s prekopavanjem tal pomrejo, sem nehala njihov življenjski prostor obračati na glavo

in jim odvzemati življenjske pogoje. Moje gredice so preko celega leta pokrite z organsko zastirko. Lahko je to slama, seno, listje ali na pol preperel kompost. S tem ohranjam tla vlažna, rahla, ščitim organizme v tleh in jim dajem hrano ter preprečujem rast plevela. Zato takoj zatem, ko z gred v jeseni pospravim pridelek in odstranim ostanke zelenjadnic, odmaknem s površine gredic tudi zastirko. Sedaj primem v roke vile in na vsakih 10 cm ostre konice zapikujem v tla, tako globoko dokler sežejo, prst rahlo privzdignem, vendar ne obrnem. Če so tla težka, zapikujte vile gosteje, če zelo rahla pa redkeje. Ko so tla zrahljana, potresem na površino tanko plast komposta, ki sem ga pridelala sama, narežem prej odstranjene dele zelenjadnic na manjše kose in jih prav tako potresem po površini gred, nato pa vse skupaj prekrijem s 3 cm debelo plastjo slame (sena, listja). Tako bodo grede preživele zimo.

VRT

Na karton najprej naložimo material bogat z dušikom, kuhinjske odpadke, dele rastlin, pokošeno travo, hlevski gnoj.

Sledi material bogat z ogljikom, slama, veje, listje.

Jesenska hitra greda za »lenuhe« Jesen je čas, da si naredimo kakšno dodatno gredico na sila preprost način. S količki in vrvico najprej označimo površino, kjer bo greda. Pokosimo travo in jo shranimo za kasneje. Položimo karton, časopisni papir ali staro bombažno odejo, kar bo zatrlo rast plevela in trave. Zalijemo, saj bomo s tem pospešili procese v tleh. Namečemo za dlan debelo plast komposta, ki je lahko še nepredelan, dobro uležan hlevski gnoj, kuhinjske odpadke, prej pokošeno travo in listje. Ta material je poln dušika. Sledi mu plast vejic, suhega listja, slame in lesnih delcev, ki je bogata z ogljikom. Del materiala bo preko zime strohnel, vendar bo spomladi vse skupaj vseeno videti še dokaj grobo. Zato bomo prvo leto spomladi na tako gredo posadili le sadike in večja semena, kot je krompir in fižol. Naslednje leto pa bo iz naloženega materiala nastala globoka humusna plast prsti, bogata z deževniki. Takrat bomo lahko sejali tudi drobnejše seme. Spomladi sejemo in sadimo v tako imenovane žepke. Odstremo zgornji del grobe zastirke in položimo seme ali sadiko v spodnjo plast bogato z dušikom. Še bolje bo, če boste pred setvijo/sajenjem z nožem križno zarezali v karton in tako rastlinam, ki imajo globoke korenine, olajšali pot v globlje plasti zemlje. 28

Preko zime bo del grobega materiala preperel in spomladi bomo že lahko sadili sadike in sejali večje seme.