Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem by Matic Kocjan

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo

IDEJNA ZASNOVA TURISTIČNEGA KOMPLEKSA NA ZGORNJEM JEZERSKEM Matic Kocjan

mentorica: doc. dr. Ilka Čerpes konzultant za konstrukcijo: doc. dr. Tomaž Slak

leto vpisa: 2008/2009 Ljubljana, 2018

POVZETEK

Zgornje Jezersko je v preteklosti že slovelo kot priljubljen gorski turistični kraj. Konec osemdesetih letih dvajsetega stoletja je obisk začel padati, saj turistična ponudba ni sledila povpraševanju. Danes daje občina velik pomen razvoju te panoge, kar se že kaže v porastu obiska na Zgornjem Jezerskem. Trenutno še vedno prevladujejo dnevni turisti, saj jim ni ponujeno zadosti kvalitetnih nastanitvenih kapacitet ter dovolj dodatne ponudbe, ki bi jih zadržala v kraju. S to problematiko se ukvarja magistrska naloga, ki obravnava turistični kompleks na večji degradirani lokaciji v središču kraja. Projekt programsko sledi potrebam po dodatni ponudbi, hkrati pa upošteva zgodovino grajenih struktur na lokaciji, saj je v podobnem gabaritu v preteklosti tam že stal večji nastanitveni objekt. Cilj naloge je revitalizacija območja na pomembni točki v kraju ter ustvarjenje nove ponudbe, ki bi doprinesla k turističnemu razvoju kraja.

ključne besede: turistični razvoj, revitalizacija, Zgornje Jezersko

ABSTRACT

In the past, Zgornje Jezersko was already established as a widely popular mountain tourist destination. The visit began to decline at the end of the 1980s, as the offer did not meet the demand, and tourist facilities were not maintained properly. Today, the municipality places great emphasis on developing tourism, which is already evident in the increase in the visit. Although people love to come and enjoy the scenic nature, they rarely stay there more than one day. The site does not offer enough quality accommodation, and the tourist offer is not as diverse as it should be to attract people to stay longer. This master thesis addresses this problem by developing a tourist complex on a degraded location in the center of Zgornje Jezersko. The project follows the need for additional tourist offer, while following the building structure and the history of the location. The goal of the project is to revitalize the main area in the city center, and to provide a new program, which would contribute to the development of Zgornje Jezersko.

key words: touristic development, revitalization, Zgornje Jezersko

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

KAZALO

POVZETEK / ABSTRACT 2 KAZALO 3 UVOD 5 PREDSTAVITEV OBMOČJA Gorska občina Jezersko 6 Geografske značilnosti 7 Naravne in ustvarjene danosti 8 Prebivalstvo in poselitev 9 Infrastruktura 9 Gospodarstvo 10 Turizem 11 Kulturna dediščina 13 Zgodovina Jezerskega 14 SWOT analiza razvojnih možnosti 15 Območje obdelave 16

PROGRAM 17 Izhodišča in zasnova 17 Kazina 18 Reference 20 PROSTORSKI KONTEKST Izhodišča 26 Cestno omrežje 27 Raba prostora 28 Zaznavna analiza 29 Rastlinski pokrov 30 Morfologija grajenega tkiva 31 Vrednotenje prostora 32

PROJEKT Urbanistična zasnova 36 Programska zasnova 37 Faznost gradnje 45 Konstrukcijska zasnova 46 Zunanja ureditev 47 Fasadni pas 48 Požarna varnost 50

PROSTORSKI PRIKAZI

GRAFIČNE PRILOGE Tloris kleti M1:200 60 Tloris pritličja M1:200 61 Situacija M1:500 62 Prereza A-A in B-B 63 Prerez C-C 64 Fasade 65 VIRI IN LITERATURA

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Matic Kocjan, Idejna zasnova turistiÄ?nega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMĹ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

UVOD

ORIS Zgornje Jezersko (v nadaljevanju tudi Jezersko) je kraj, ki leži med Kamniško-Savinjskimi Alpami ter Karavankami. Do osemdesetih let 20. stoletja je bil priljubljena turistična destinacija, nato pa je bil obisk zaradi manjka kakovostnih storitev v zatonu. Od leta 2010 se Jezersko zopet počasi razvija, kraj pa zaradi neizkoriščenosti glavnih lokacij še vedno ne izpolnjuje svojega velikega (predvsem turističnega) potenciala. SITUACIJA Lokacija projekta se nahaja v središču kraja, kjer je od konca 19. stoletja že stal turistični nastanitveni kompleks. Poleti leta 2016 so ga zaradi dotrajanosti porušili, zdaj pa je na tem mestu velik degradiran prostor, ki kazi središče kraja. NAMEN V svoji nalogi želim rekonstruirati ter reinterpretirati stavbo ter program, ki je na tem mestu v preteklosti že zelo uspešno deloval, ter se s tem približati potencialu, ki ga ima Zgornje Jezersko kot gorski turistični kraj. PROGRAM Manjši hotel z restavracijo in kavarno, namenjenima tudi zunanjim gostom, wellness z bazenom in savnami, turistično-informacijska točka, vozlišče javnega dogajanja in turističnih storitev. METODA Z rekonstrukcijo porušenega hotelskega objekta želim ponovno vzpostaviti dominanto v prostoru, z dodanimi elementi nevpadljivo intervenirati v območje, hkrati pa upoštevati prehodnost lokacije, ki jo na eni strani definira regionalna cesta, na drugi pa potok z glavno sprehajalno potjo skozi Zgornje Jezersko. REZULTAT Objekt volumensko sledi tipologiji v središču kraja. Glede na preteklo zazidavo na tej lokaciji je poseg celo manjši, saj z uporabo polvkopane kleti objekt sledi topografiji in s tem pušča prost pretok narave skozi prostor. Pomemben doprinos projekta je ustvarjen javni prostor v središču kraja ter programi, ki ta javni prostor podpirajo.

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PREDSTAVITEV OBMOČJA

Gorska občina Jezersko Občina Jezersko leži na severu Slovenije in je bila ustanovljena leta 1998, ko je 82 % volilcev podprlo predlog za samostojno občino in s tem odcepitev od občine Preddvor. Glavne gospodarske panoge v kraju so gozdarstvo, živinoreja ter turizem, zaradi primernega podnebja pa je v preteklosti Jezersko veljalo kot klimatski zdraviliški kraj. Glavne točke turističnega interesa v občini so Planšarsko jezero, kulturni spomenik Jenkova kasarna, partizanska bolnica Krtina ter dobro obiskani vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp. V grbu Občine Jezersko je prisotnih precej simbolov, značilnih za to območje. Ovca predstavlja avtohtono jezersko-solčavsko pasmo, voda v spodnjem delu grba predstavlja nekdanje večje jezero, po katerem je Jezersko dobilo svoje ime, stilizirane gore predstavljajo silhueto Kamniško-Savinjskih Alp, na obeh straneh gora pa so zeleni hribi, ki predstavljajo zaprtost jezerske doline ter njene obsežne gozdove.

Slika 1 lega v Sloveniji

Slika 2 grb Občine Jezersko

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Geografske značilnosti Občina Jezersko leži med občinami Tržič (na zahodu), Preddvor (na jugu), Kamnik ter Solčava (na jugovzhodu) ter Republiko Avstrijo (na vzhodu in severu). Jezersko spada med gorske občine, saj ga obdajajo Kamniško-Savinjske Alpe ter Karavanke, nadmorska višina pa se giblje med 700 in 2558 m. Z manj kot 650 prebivalci ter 68,8 km² občina spada med ene izmed najmanjših in tudi najredkeje poseljenih občin v Sloveniji, saj z 10,3 prebivalca na kvadratni kilometer zaseda tretje mesto po najmanjši naseljenosti (za Solčavo in Bovcem). Občino sestavljata dve večji naselji, Zgornje in Spodnje Jezersko, ter več samotnih kmetij.

Zgornje Jezersko leži 52 kilometrov severno od Ljubljane. Ima status razloženega hribovskega naselja z gručastim jedrom, kraj pa obkroža več samotnih kmetij ter počitniških hiš. Naselje je postavljeno v dolino potoka Jezernica ter ledeniški dolini Ravenske ter Makekove Kočne. Zaselki znotraj kraja so poimenovani bodisi po priimkih gospodarjev večjih kmetij bodisi po značilnostih zaselkov (Anclovo, Center, Grabnar, Kvance, Raven, Sibirija, Stara pošta, Žabji trg). Razloženo naselje Spodnje Jezersko se začne pri nekdanji meji med Koroško in Kranjsko in ga sestavlja več zaselkov in samotnih kmetij v dolini reke Kokre. Ob sotočju reke Jezernice in Kokre leži zaselek Spodnji Kraj, ostala večja zaselka pa sta Zgornje Fužine in Podlog. Ostali deli nosijo imena po oddaljenih večjih kmetijah.

Občina Jezersko

2km

gis.iobcina.si

1 : 50000

Slika 3 meje in topografija občine Jezersko 15.3.2018 13:22 The data are for information, for official information, please contact the relevant institutions.

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

gis.iobcina.si 1/2

Naravne in ustvarjene danosti S 74,8 % površine, ki jo prekriva gozd, sodi občina Jezersko med najbolj goznate občine v Sloveniji. Druge večje dele zelenih površin predstavljajo travniki, pašniki in senožeti, ki pa se zaradi zmanjšane uporabe že zaraščajo z gozdom.

Legenda: pobuda meja občine

Zavarovana območja Zavarovana območja - točke 27

Zavarovana območja 55.1

Natura 2000 SPA

29 19

64,5 % občine leži v območju NATURA 2000, obdajata pa jo ekološko pomembni območji (EPO) Karavanke ter Kamniško-Savinjske Alpe.

SCI

55.2 28

41.1

41.2

36 17 15

52 16

57 22 45 45

31 16

10 48.1

18.3 58.2

18.4 32

Karavanke

18.1 18.2

Poleg več območij naravnih vrednot leži na Jezerskem tudi precej točkovnih naravnih vrednot (jame, lipe, slapovi, balvani). Med naravne vrednote državnega pomena spadajo nekatere jame (vodoravni jami Rov na Murnovem in Podorna jama, Partizanska jama, Spodnja jama), Ankova slapova, slap Čedca v Makekovi Kočni (včasih slap z najdaljšim padcem v Sloveniji), ledenik pod Skuto (najnižje ležeči ledenik v Alpah), ter nahajališče lehnjaka na Spodnjem Jezerskem.

48.2

18.4

Jezersko V Robcih - lipa (T. pl.)

Jezersko V Robcih - lipa (T. c.) Jezersko V Robcih - lipa (T. pl.)

1 12

Kamniško - Savinjske Alpe Kamniško - Savinjske Alpe in vzhodne Karavanke

0,5

4 Kilometers

Slika 4 varovana območja, Natura 2000

Središče kraja Zgornje Jezersko se nahaja blizu območja naravnih vrednot, kar predstavlja omejitev za poselitev in širitev.

Legenda: meja občine pobude - predlog OPN pobude - osnutek OPN varovalni gozd gozdni rezervati gozd s posebnim namenom

Med površinskimi vodami ima največji vodotok reka Kokra s svojima pritokoma Jezernica in Reka. Ostale površinske vode sestavljajo njihovi pritoki, slapovi, občasni hudourniki ter Planšarsko jezero, nastalo z zajezitvijo Jezernice.

Gozd

V U

gozdni prostor (dejanska raba)

150.1

V U 55.1

V U 164

V U 166

V U 6

V U U V V V U VU U V UU V V U V U U VU VU V VU V V VU U V U U V U 29

55.2

146

U V V U V U

V U

41.1

U V V U

171

132

130 28

148.1

101

168

160, 169 41.2

V U U U V VU VU V V U U V U V U V V U V VU VU V U V U U V VU U V U VU U V 117

V U

117

V U

127

58.2

18.4

V U

48.1

Med območja potencialnih naravnih nesreč se uvrščajo predvsem območja, ogrožena zaradi rečnih in hudourniških poplav, zemeljskih ter snežnih plazov, ter nepogozdena strma pobočja zaradi erozije. Najbolj ogrožena je napajalna cesta skozi dolino Kokre, kjer pogosto pride do podorov in plazov.

140.1

V U

140

V U U V V U 18.1

V U 119

148.2

V U

18.2

143

137

113

V U

U V V U

16 139, 162

161

18.3

126

V U

165

48.2

V U 43

V U U V 118 46

V U 1

V U 12

V U 42

NAROČNIK:

NALOGA:

Občina Jezersko Zgornje Jezersko 65 4206 Zgornje Jezersko IZDELOVALEC:

OKOLJSKO POROČILO ZA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE JEZERSKO

VSEBINA RISBE:

Prikaz gozdnih območij Cesta Andreja Bitenca 68, 1000 Ljubljana

VIRI:

Med območja naravnih nesreč spadajo melišče pred Ravensko Kočno, območje podora slapa Čedca, ki je bil do leta 2008, ko je prišlo do zasutja vznožja stene pod slapom, najvišji slap v Sloveniji.

500

1.000

2.000

3.000

GURS (TTN 25), ZGS 2015, MKGP 2015 Domplan d.d. (junij 2015),

RISBO IZDELALI:

4.000 Meters

DATUM:

junij 2015

MERILO:

1 : 25.000

ŠT. PRILOGE:

ŠT. NALOGE:

Katja Vrabič, univ. dipl. inž. geol. Natalija Libnik, univ. dipl. biol.

1138-07 OP

Slika 5 gozdne površine

Večja degradirana območja v občini so: kamnolom lehnjaka, območja travnikov ob Jezernici, objekti ob Jenkovi kasarni, območje slapa Čedca, območje kopov pri Spodnjem Virniku ter območje Kazine v centru kraja Zgornje Jezersko, ki je predmet obravnave v tej magistrski nalogi.

Legenda: meja občine pobude - predlog OPN pobude - osnutek OPN Vodovarstvena območja - državni nivo I. varstveni režim II. varstveni režim III. varstveni režim

V U

150.1

! (

zajetje

Vodovarstvena območja - občinski nivo

V U 55.1

1. varstveni režim

V U

2. varstveni režim

164

V U U V U V U VV U V VU U V U U U V VU VU V VU V V VU U U V V U U V U V U V U 29

V U 166

V U 6

55.2

146

V U

4. varstveni režim

168

U V V U

101

41.1

132

130 28

148.1

3. varstveni režim

171

160, 169 41.2

V U 17

V U

V U V U U V VU V U U V V U V U U V V U V VU VU V U V U U V VU U V U VU U V 117

127

161

18.3

V U 58.2

18.4

V U

126

V U

165

117

16 139, 162

48.1

140

18.1

143

137 20

140.1

V U

V U U V V U

U V V U

113

V U

V U 119

148.2

V U

18.2

48.2

V U 43

V U U V 118 46

V U 1

V U 12

V U 42

NAROČNIK:

NALOGA:

Občina Jezersko Zgornje Jezersko 65 4206 Zgornje Jezersko IZDELOVALEC:

OKOLJSKO POROČILO ZA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE JEZERSKO

VSEBINA RISBE:

Prikaz površinskih voda in vodovarstvenih območij Cesta Andreja Bitenca 68, 1000 Ljubljana

VIRI:

500

1.000

2.000

3.000

4.000 Meters

Slika 6 vode

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

GURS (TTN 25), Geoportal (2015), Domplan d.d. ( junij 2015)

RISBO IZDELALI:

Katja Vrabič, univ. dipl. inž. geol. Natalija Libnik, univ. dipl. biol.

DATUM:

junij 2015

ŠT. NALOGE:

1138-07 OP

MERILO:

1 : 25.000

ŠT. PRILOGE:

Prebivalstvo in poselitev V letu 2014 je imela občina približno 650 prebivalcev, od tega približno 350 žensk in 300 moških. Gostota prebivalstva se giba okrog 10 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar je približno desetkrat manj od državnega povprečja (102 prebivalca na km²). Primerjava med letoma 2000 in 2014 kaže nihanje prebivalstva s 677 (leta 2000) na 699 (2007), padec na 635 (2012) ter v zadnjem času rahel porast na približno 650 prebivalcev. Razlog za odseljevanje leži predvsem v maloštevilnih delovnih mestih v občini, zato so se (predvsem mlajši) odločali za selitev v večje kraje. Po podatkih iz leta 2011 je bilo v občini 258 gospodinjstev, od tega 85 enočlanskih ter 134 gospodinjstev z otroki.

Slika 7 starostna struktura prebivalstva

Naravni prirast je v občini negativen, višje je tudi število ljudi, ki se iz občine odseli, kot pa priseli. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1000 prebivalcev je znašal -10,8 (v Sloveniji 0,9). Pred letom 2000 je bil delež mlajših od 15 let višji od deleža starejših od 65 let, v zadnjem času pa se je situacija obrnila, povprečna starost je s 39,5 (2000) narasla na 43,3 let (2014). V občini ni ustrezne možnosti oskrbe starejših prebivalcev, saj se pomoč na domu ne izvaja. V občini deluje en vrtec, ki ga obiskuje med 15 in 20 otrok, v osnovni šoli pa se šola približno 30 učencev, ki so razporejeni v prvih pet razredov osnovne šole. Med aktivnim prebivalstvom je bilo registriranih približno 7 % brezposelnih, kar je nižje od slovenskega povprečja (13 % v letu 2014), vendar so bruto plače v povprečju za 10 % nižje od državnega povprečja. (vir: statistični urad Republike Slovenije)

Infrastruktura Skozi občino teče 13 km dolg odsek državne ceste R1 Preddvor-Zg. Jezersko, ki pelje po dolini reke Kokre do Jezerskega vrha in meje z Avstrijo in predstavlja edino prometno povezavo občine z večjimi kraji. Po njej poteka veliko dnevnih migracij, saj ljudje odhajajo na delo in izobraževanje v druge občine. Ta cesta je zaradi atraktivnosti ena bolj obiskanih kolesarskih in motorističnih poti, kar v sezoni pomeni zmanjšano prometno varnost. Poleg državne ceste je v občini 8 km občinskih in 27 km lokalnih cest, katerih mreža omogoča dostopnost do vseh višjeležečih kmetij. Javni prevoz je zelo pomanjkljiv, saj obstaja samo ena redna povezava s Kranjem (3- do 7-krat dnevno), ostalih povezav z javnim prevozom ni, kar precej onemogoča dostopnost kraja in s tem ekonomski razvoj. Občina ima dve vodovarstveni območji ter zaščiteno območje izvira kisle vode pri Ankovi kmetiji. Na vodovodno infrastrukturo je priključenih 86 % gospodinjstev, ostalo predstavljajo območja razpršene poselitve, ki imajo lastna zajetja. V letu 2014 je bil zgrajen kanalizacijski sistem, na katerega je priključenih 55 % vseh gospodinjstev. (vir: strategija za razvoj Občine Jezersko)

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Gospodarstvo Med glavnimi gospodarskimi panogami prevladujejo gozdarstvo in lesnopridelovalna industrija, živinoreja ter turizem. Leta 2014 je bilo podjetij v občini 64, v katerih je bila zaposlena 101 oseba, kar znaša manj kot šestino prebivalstva. Od tega je bilo 61 oseb zaposlenih v javnem ali zasebnem sektorju, 41 samozaposlenih in 19 kmetov. Rast prihodkov je v občini šibka, med letoma 2012 in 2014 se je celo prepolovila. Veliko je dnevnih ekonomskih migracij, na kar kaže podatek, da je samo 13,3 % delovno aktivnih prebivalcev zaposlenih v občini, ostali odhajajo na delo predvsem v Ljubljano ali Kranj. Dobršen del površin v občini leži v različnih varovanih območjih, zato je razvoj gospodarskih panog do neke mere omejen. Težavo predstavlja tudi nepovezovanje med nosilci dejavnosti, ki bi s kolektivizacijo lažje uresničili potencial gospodarstva, predvsem na področju lesne industrije ter turizma. Glavna živinorejska panoga je reja avtohtone jezersko-solčavske pasme ovac. Gozdarstvo in predelava lesa predstavljata velik prihodek kmetov, ki pa se osredotočajo predvsem na sečnjo in spravilo lesa, ne toliko na predelavo in prodajo predelanih izdelkov. Velikost kmetij je skoraj dvakrat večja od slovenskega povprečja, kljub temu da površin za poljedeljstvo zaradi visoke in strme lege praktično ni. Na kmetijah se obdelujejo sadovnjaki s starimi domačimi vrstami, pridelki pa se večinoma predelajo v domače žganje. V kraju deluje tržnica lokalnih izdelkov, ki deluje od pomladi do jeseni. (vir: strategija za razvoj Občine Jezersko)

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Turizem Turizem je gospodarska panoga, ki je imela v preteklosti na Jezerskem pomembno vlogo. Kraj je bil dobro obiskana gorska destinacija, znana tudi kot naravno klimatsko zdravilišče, na Jezerskem je v drugi polovici 20. stoletja delovala tudi očesna klinika (stavba Storžič - danes občinska stavba). Gostje so prihajali predvsem z vseh koncev Jugoslavije ter tudi Češkoslovaške. Konec osemdesetih let 20. stoletja je zaradi menjave političnega sistema ter pomanjkanja vlaganja v infrastrukturo prišlo do zatona turizma. Šele po letu 2010 je opazen konstanten dvig obiska ter postopen dvig kakovosti in raznolikosti ponudbe.

Slika 8 Češka koča

Jezersko je s svojimi naravnimi danostmi privlačna izletniška točka predvsem za aktivne turiste. Velik del obiska tako ustvarijo obiskovalci iz bližnjih krajev, ki, predvsem med vikendi, obiščejo Jezersko na dnevnih izletih. V zadnjih letih se kaže tudi porast ciljnih skupin turistov, šolskih skupin, podjetij ipd. Po okvirni oceni na letni ravni Jezersko obišče približno 80000 ljudi, najbolj prepoznavna tradicionalna prireditev Ovčarski bal pa na tisti dan privabi tudi več kot 7000 obiskovalcev. Struktura turistov se je po letu 2010 nekoliko spremenila, delež prihodov tujih turistov se je tako povečal na več kot 50 %. Med njimi na Jezersko prihaja največ Italijanov, Hrvatov, Avstrijcev, Nemcev in Nizozemcev. Med dnevnimi turisti prevladujejo domači obiskovalci iz gorenjske ter osrednjeslovenske regije. Nastanitvene kapacitete so raznolike, v kraju so tako hotel, penzion, hostel, turistične kmetije, zasebni apartmaji ter kampi, ki pa, z redkimi izjemami, ne nudijo standarda, ki ga sodobni gost želi in potrebuje. Tudi zaradi tega je povprečna doba bivanja v kraju dokaj nizka (2,7 dneva).

Slika 9 Planšarsko jezero

Večina prihodov je v poletnem času, kar kaže na izrazito sezonskost turizma na Jezerskem. Zasedenost kapacitet je najvišja v juliju in avgustu, ko so razmere najbolj primerne za pohodništvo, kraj pa nudi tudi urejene kolesarske poti. Do nedavnega je tudi turistično-informacijski center deloval le poleti. Ena izmed glavnih turističnih panog na Jezerskem je pohodništvo, saj so urejene poti do najvišjih vrhov Kamniško-Savinjskih Alp, priljubljene destinacije so Grintovec, Skuta, Kočna, Velika Baba, verjetno največ izletnikov pa obišče Češko kočo, do katere vodi zmerno zahtevna pot, služi pa tudi kot postojanka za nadaljnje vzpone. V zadnjih letih občina vzpodbuja turistično ponudbo s programom Jezerska štorija, v katero je vključena zainteresirana skupnost. Na tedenski ravni nudijo ustvarjalne delavnice, vodene oglede in kulturne prireditve. (vir: strategija za razvoj Občine Jezersko)

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

V preteklosti je bilo največ prihodov in obiskov pozimi. Urejena so bila smučišča, sankališča, drsališče in tekaške proge, vse to pa je v devetdesetih letih 20. stoletja sčasoma zamrlo. Trenutno je pozimi ob jezeru urejeno umetno drsališče, ob primernih pogojih pa je možno tudi drsanje na jezeru. V zadnjih dveh letih se pozna tudi opazen dvig obiska tekačev na smučeh, saj je občina začela načrtno (in kvalitetno) urejati tekaške proge pod Ravensko Kočno. Ambient je za tako aktivnost zelo primeren, manjka razširjene ponudbe za obiskovalce. Turistična infrastruktura je dokaj skromna. Urejene so kolesarske poti, tematska pot po dolini Ravenske Kočne ter nekaj počivališč. Vzpostavljen je informacijski sistem usmerjevalnih tabel, ki pa še ni postavljen na vseh pomembnejših mestih. Nekatere table ter druga oprema so tudi neustrezno oblikovane in vzdrževane. Problem Jezerskega je predvsem centralizacija ponudbe, saj je koncentracija ljudi (večinoma) le ob Planšarskem jezeru, ob katerem je tudi edino gostišče v kraju.

Slika 10

urejene tekaške proge v dolini Ravenske Kočne

Slika 11

drsanje na zaledenelem Planšarskem jezeru

Druga težava je pomanjkanje javnih parkirnih površin, kar se kaže predvsem na mestih pod vznožjem gora, kjer pohodniki, v želji po čim hitrejšem začetku vzpona, parkirajo na neprimernih mestih in s tem kazijo podobo kraja, hkrati pa ogrožajo promet. Poleg ostalih stvari turistični razvoj omejuje tudi pomanjkanje trgovin, saj z omejenim odpiralnim časom obratuje le ena manjša prehrambena trgovina, bankomata v kraju ni, stalne zdravniške oskrbe tudi ne, tudi lekarna je odprta samo nekaj ur tedensko. Je tudi kraj z najnižjim deležem trgovskih površin na prebivalca v Sloveniji. Center vasi je bil včasih aktivno jedro dogajanja. Od zaprtja hotela in gostišča Kazina, še posebej pa od porušenje le-tega, center kazi veliko degradirano območje. S tem je podoba kraja precej okrnjena, še posebej zato, ker degradacija traja že več kot trideset let.

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Kulturna dediščina Na Jezerskem so, za razliko od okoliških krajev, že v 16. in 17. stoletju gradili večinoma v kamnu. Eden od razlogov je ta, da je bilo Jezersko pomembna vmesna točka za trgovce, ki so tovorili blago s Kranjske na Koroško, s seboj pa so prinesli vplive iz večjih mest. Tako so se Jezerjani v svoji gradnji zgledovali po meščanski arhitekturi, svoje hiše pa so tudi okraševali z detajli, izklesanimi iz lehnjaka, katerega nahajališče je na Spodnjem Jezerskem. Kljub meščanskemu izgledu so bile hiše še vseeno namenjene potrebam kmečkega gospodarstva, ki je narekovalo tipologijo oziroma namembnost poslopij. Zaradi neprimerne lege kraja za poljedeljstvo so tako zaradi potreb živinoreje gradili hleve, skednje, kašče, sušilnice, zaradi obilice gozdov pa tudi žage ter ostale lesnopridelovalne objekte. Stavbna kulturna dediščina predstavlja na tem območju precejšnjo vrednoto. Registriranih je 29 enot, kjer prevladujejo kmečke hiše z gospodarskimi poslopji, ter 12 enot sakralne dediščine. Slika 12

Šenkova domačija

V preteklosti je večji del doline prekrivalo jezero. Zato so kmetije gradili ob jezerskem robu v obliki pahljače, na sredini naselja pa postavili cerkev. Ko je jezero odteklo, so kmetije ostale v značilnem poselitvenem vzorcu, ta pahljačasta oblika pa je registrirana kot kulturna krajina. Med pomembnejšo profano stavbno dediščino spadajo domačije (Ankova, Jenkova, Šenkova, Koprivnikova, Makekova), Jenkova kasarna, območje Kazine (porušeno) ter večje število vojaških bunkerjev iz 2. svetovne vojne. Med sakralnimi objekti pa izstopata cerkvi sv. Ožbolta ter cerkev sv. Andreja.

Slika 13

Jenkova kasarna

Legenda: meja občine pobude - predlog OPN pobude - osnutek OPN Kulturna dediščina kulturna krajina memorialna dediščina profana stavbna dediščina

V U

150.1

sakralna stavbna dediščina

V U 55.1

EŠD 9420

V U 164

EŠD 11650

EŠD 16193 EŠD 884

EŠD 25278

166

V U 6

EŠD 881

41.1

U V V U

160, 169

V U 17

V U 15

EŠD 24556

V U U U V V U V V U U V U V U V U V V U V U V U V U VU U V V U 117

18.3

V U 18.1

V U

V U 58.2

EŠD 9209

V U

EŠD 883

Jezersko

Spodnje Jezersko - lehnjak

168

Spodnje Jezersko – nahajališče lehnjaka

Območja pričakovanih naravnih vrednot

Virnikov Grintavec

območja pričakovanih geomorf. podzemskih NV

EŠD 24547

V U

161 EŠD 24376

EŠD 18062 EŠD 24553

U V V U 48.1

EŠD 882

140.1

EŠD 24557

V U 140

V U

Predlagan Kamniško Savinjski regijski park

! (

101

V U

EŠD 9419

EŠD 1874

117

EŠD 205

EŠD 8919

Območja, predlagana za zavarovanje

EŠD 24375

EŠD 24554 EŠD 25256

EŠD 25262

18.4

EŠD 25259

Spodnje Jezersko - nahajališče lehnjaka 41.2

171

55.2 28 130 8

148.1

V U

EŠD 25264

V U

146

EŠD 25261

EŠD 3010373

Izjemna krajina Jezersko

EŠD 24548

U U V V V U V U V U VU U V U U U V VV V U V U U V VU V U V U U V V V U U V U V U V U EŠD 1875

Izjemne krajine

EŠD 24549 EŠD 26455

V U

V U 119

148.2

V U

18.2

48.2

18.4

EŠD 25260

V U 43

EŠD 28949

U V V U 46

118

EŠD 14643

V U

EŠD 16737

V U 12

EŠD 25996 EŠD 14645

V U 42

EŠD 15830 EŠD 12954 EŠD 2012954 EŠD 12987 EŠD 2014646

NAROČNIK:

IZDELOVALEC:

Cesta Andreja Bitenca 68, 1000 Ljubljana EŠD 2014647

EŠD 15817

500

1.000

Slika 14

2.000

3.000

VIRI:

GURS (TTN 25), MK (2014), ARSO (2006), Domplan d.d. (junij 2015), MOP (2005)

RISBO IZDELALI:

4.000 Meters

kulturna in naravna krajina

NALOGA:

Občina Jezersko Zgornje Jezersko 65 4206 Zgornje Jezersko

EŠD 12953

EŠD 15824

Katja Vrabič, univ. dipl. inž. geol. Natalija Libnik, univ. dipl. biol.

OKOLJSKO POROČILO ZA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE JEZERSKO

VSEBINA RISBE:

Prikaz kulturne dediščine, izjemnih krajin, obomočij, predlaganih za zavarovanje in predlaganih naravnih vrednot DATUM:

junij 2015

ŠT. NALOGE:

1138-07 OP

MERILO:

1 : 25.000

ŠT. PRILOGE:

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Zgodovina Jezerskega Po koncu zadnje ledene dobe je zaradi nepropustnosti tal voda zalila ledeniško dolino in nastalo je ledeniško jezero, po katerem Jezersko nosi svoje ime. Že v rimskih časih je skozi dolino potekala pot, ki je povezovala Koroško z obmorskimi kraji. Proti koncu prvega tisočletja našega štetja so začeli v dolino prihajati prvi (dokumentirani) naseljenci. Prvi uradni zapis iz leta 811 omeni leseno kapelico, namenjeno potujočim trgovcem in menihom. Leta 1348 je veliki koroški potres porušil pregrado na zahodu Makekove Kočne, ki je zadrževala jezero. Zaradi porušene ovire je velika voda začela odtekati, za seboj pa je pustila čudovito gorsko dolino. Prej poplavljena tla so bila sprva precej močvirnata, zato so jih v 17. stoletju začeli načrtno izsuševati, nekaj mokriščnih območij pa se je ohranilo še do danes. V srednjem veku so po tej poti tovorili različno trgovsko blago, predvsem sol in železo. V Jenkovi kasarni (ki je bila nekaj časa tudi hospic) so že v 16. stoletju nudili zavetišče trgovcem in popotnikom, ki so hodili čez dolino. Tovorni promet je Jezerjanom omogočil razvoj kraja, hkrati pa prinesel kulturne vplive z obeh strani. Do konca 1. svetovne vojne je na južnem delu občine potekala meja med Koroško in Kranjsko, kar še danes obeležuje mejnik v dolini reke Kokre. Po drugi svetovni vojni so zajezili potok Jezernica in s tem uredili Planšarsko jezero, ki je danes glavna turistična točka v kraju. (vir: spletna stran Občine Jezersko)

Slika 15 (danes občina)

center okrog 1900; levo šola, Kazina, desno Jožova gostilna

Slika 16

steze in poti pred letom 1348

Slika 17

srednjeveška cesta skozi dolino Kokre

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

SWOT analiza razvojnih možnosti PREDNOSTI

PRILOŽNOSTI

- široko območje naravnih vrednot

- celosten razvoj trajnostnega turizma kulturne dediščine

na osnovi naravne in

- ohranjena naravna in kulturna krajina - bližina večjih mest (Kranj, Ljubljana, Celovec)

- spodbujanje turizma v vseh letnih časih z vpeljavo novih programov

- velike kmetije, ki gojijo tradicionalne in avtohtone vrste in pasme

- povečanje prepoznavnosti lokalnih izdelkov

- naklonjenost trajnostnemu turizmu

- povečanje podjetnosti prebivalstva

- nezadolženost občine

- boljša socialna oskrba

- ravnanje z odpadki

- infrastrukturne izboljšave (predvsem prometne)

- podpovprečna brezposelnost

- prestrukturiranje nedonosnih turističnih nastanitev - vključevanje prebivalcev v aktivno skupnost

SLABOSTI

NEVARNOSTI

- malo delovnih mest v občini, dnevne migracije

- izguba delovnih mest v občini

- sezonski turizem

- nadaljnje odseljevanje mlajšega prebivalstva

- pomanjkljiva (kvalitetna) turistična ponudba

- omejitve prostorskega načrta

- neizkoriščena lesna industrija

- odstop od trajnostnih načel

- nizka samooskrbnost

- zanemarjanje infrastrukture

obstoječe

ter

nedokončanje

manjkajoče

- neurejena prometna infrastruktura - manjša razvojna sredstva - omejene javne storitve (zdravniška oskrba, javni promet) - nepotrebne naložbe - nezainteresiranost večine prebivalstva - nadaljnje pomanjkanje osnovnih storitev

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Območje obdelave

Slika 18

ortofoto z označenim obravnavanim delom, slika prikazuje stanje pred rušitvijo Kazine leta 2016

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PROGRAM

Izhodišča in zasnova Jezersko ima s svojo idilično pokrajino in naravnimi danostmi izjemen potencial za razvoj (trajnostnega) turizma. Začetki na tem področju so že nastavljeni predvsem s strani občine, ki se trudi kvalitete Jezerskega prepoznati, jih uporabiti in ponuditi ljudem, preko spodbujanja turistične panoge pa izboljšati ekonomski status občine. Razvoj turizma bi s seboj prinesel veliko število novih delovnih mest ter vzpodbudil ljudi k večji angažiranosti v njihovem kraju. Glede na izjemne naravne vrednote je potrebno z danostmi ravnati preudarno, z obzirom na velikost kraja ter njegove zmožnosti. Prenasičenost s turisti bi sicer prinesla dobro ekonomsko stanje, izkustvena kvaliteta kraja pa bi se definitivno zmanjšala. Zato je na Jezerskem potrebo razvijati kvaliteten, ampak na noben način masovni turizem. Glavna stvar, ki jo Jezersko potrebuje, je kvalitetna in raznolika ponudba, ki bi turiste prepričala, da se tam zadržijo dalj časa. V kraju je veliko površin zaščitenih, pretirana gradnja pa bi uničila neokrnjeno podobo kraja. Zato je treba iskati prostor za programsko razširirev v delnih spremembah namembnosti (npr. turistična kmetija) ali pa na lokacijah, kjer je turistični program že obstajal oziroma trenutno obstaja, pa je zaradi neuporabe in nevzdrževanja degradiran. Tako območje je območje Kazine v centru kraja Zgornje Jezersko. Na območju je vse od konca 18. stoletja stala hiša, ki so jo sicer večkrat prezidali, skozi čas pa je ohranila prezenco in dominanco v prostoru. Hišo so bili leta 2016 primorani podreti, saj je bila zaradi dotrajanosti grožnja za prebivalce in promet. Od takrat na elitni lokaciji sredi kraja zeva veliko degradirano območje. Cilj projekta je, da se območje Kazine revitalizira s programom, ki je na tem mestu že uspešno deloval. Z obzirom na zahteve novih uporabnikov se le-ta razširi in ponudi kvalitetno doživetje ne le gostom hotela, temveč tudi ostalim obiskovalcem Jezerskega.

Turistični kompleks: - manjši hotel, ki nudi nastanitev za 32 oseb - restavracija - wellness Javni program: - trg v središču kraja - razgledna točka - infocenter - kavarna s teraso - prometna ureditev (cestišče, pločnik, avtobusna postaja)

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Kazina Prvotna stavba je bila zgrajena okrog leta 1770 in je bila prva na tem območju. Kmalu za tem je bilo k hiši prizidano še gospodarsko poslopje (Kazinski hlevi). V prvi polovici 19. stoletja je začela tam obratovati gostilna, poimenovana Kazina. Leta 1861 so Kazino prvič povečali, leta 1902 pa nadzidali za eno nadstropje, takrat je tudi dobila naziv hotel. V začetku 20. stoletja je turizem na Jezerskem cvetel, z njim pa tudi Kazina. Takoj po prvi svetovni vojni je turizem nekoliko upadel, po letu 1930 pa je zopet začelo prihajati več gostov, zaradi česar je nov lastnik Kazine odkupil sosednje poslopje in na njegovem mestu zgradil novo zgradbo, imenovano Storžič. V njej je bilo novih 30 postelj, ki so razširile ponudbo hotela Kazina. V obdobju največjega turističnega razcveta med obema svetovnima vojnama je bila Kazina glavna in osrednja turistična točka na Zgornjem Jezerskem. Po drugi svetovni vojni je turizem sprva upadel, Kazina je bila podržavljena, a je zaradi socialnega turizma uspevala celo do te mere, da so ji v šestdesetih letih 20. stoletja dogradili prizidek, ki je bil celo večji od prvotne zgradbe, v sosednji stavbi Storžič pa so uredili očesno kliniko. Za tisti čas je bila Kazina dobro opremljena, njeno plesišče in kegljišče (dograjeno leta 1973) sta skrbela za živahno dogajanje in zabavo gostov, ki so s tem namenom redno prihajali tudi iz Ljubljane. V sedemdestetih letih je Kazina gostila tudi do 150 gostov (vir: Jezerska kronika). Kljub dobrim pogojem in obisku je konec osemdesetih let 20. stoletja hotel zaradi slabega gospodarjenja začel propadati, najnižjo točko pa je doživel po osamosvojitvi, ko je v denacionalizaciji objekt nazaj v roke dobila avstrijska družina Offner, ki pa se zanj ni zmenila. Objekt je nezadržno propadal do te mere, da so ga leta 2016 zaradi varnosti podrli. Leta 2004 je Kazino kupilo ljubljansko podjetje, ki je imelo z njo velike načrte, a jim, z izjemo rušitve, ni uspelo uresničiti zadanih ciljev po ponovni oživitvi lokacije.

Slika 19

Slika 20

Kazina po drugi svetovni vojni

Slika 21

Kazina okrog leta 1970

Slika 22

rušitev Kazine leta 2016

Kazina (desno) s hlevi (levo) leta 1924

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Aksonometrične sheme prikazujejo volumenski razvoj območja Kazine po prvi svetovni vojni, ko je Kazina, poleg gostilniške začela opravljati tudi hotelirsko dejavnost. Prvi prizidek k osnovnemu volumnu je bil pritlični del ob krajši stranici, v katerem je bila restavracija za hotelske goste. Zaradi potrebe po večjem številu sob so v šestdesetih letih 20. stoletja dozidali volumen, ki je bil približno 1,5-krat večji od prvotne zgradbe. V sedemdestetih letih so k temu volumnu dozidali še pritlični del z restavracijo ter kletni del s plesiščem in kegljiščem. Leta 2016 so stavbo zaradi dotrajanosti porušili, danes pa na lokaciji ostaja samo kletni del ob potoku.

1925

1965

1973

2017

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Reference PETER ZUMTHOR, TERME VALS, 1996, VALS, ŠVICA vir: https://7132therme.com/en/thermal-baths-architecture

Vals je vasica, ki leži v Švicarskih Alpah. Strma pobočja obdajajo dolino, skozi katero teče reka. Pobočja zaznamuje terasasta gradnja, kjer so hiše tradicionalno grajene iz kamna in lesa, pokrite s kamnito streho. Način gradnje na pobočju je prisoten tudi pri Zumthorjevih termah. Postavljene so ob (že prej obstoječi) hotelski kompleks. Umeščenost v teren omogoča odprto glavno fasado, ki nudi poglede na sosednji grič, hkrati pa zastre pogled na vas, ki leži pod objektom. Ravna ozelenjena streha poskrbi, da so terme zlite s terenom in okolico. Objekt je s tem subtilno umeščen v prostor, kljub svoji velikosti pa objekt ne kazi širše podobe kraja. Materialnost fasad sledi tradiciji prostora, saj se terme nahajajo na območju, kjer so v preteklosti kopali kamen.

polno/prazno Slika 23

notranji ambient

Slika 24

glavna fasada

Shema polnih (črno) in praznih (belo) prostorov prikaže odnos med njimi ter ambiente, ki jih med seboj ustvarjajo. Siva barva prikazuje teren, v katerega je objekt vkopan.

bazeni/zasebni prostori za počivanje

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

VOLUMEN 1 gorska pokrajina z razmeroma strmim terenom

1 2 3

2 kompaktna struktura vsajena in delno vkopana v teren 3 sprednja kamnita fasada je edini poudarek v prostoru, ravna zelena streha ustvarja učinek terase

PROGRAM 4 zadnji, temni del, namenjen servisom (komunikacija, garderobe, sanitarije)

4 5 6

5 srednji, mokri del z bazeni, tuši, savnami 6 sprednji, mirni del ter svetli del s počivališči, ki nudijo razglede

ČLENITEV

7 8 9

7 zunanji bazen, postavljen v osnovni volumen objekta 8 glavne komunikacijske poti 6 struktura fasad

Slika 25

povezava s topografijo

Slika 26

zunanji bazen

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

HERZOG DE MEURON, NATURALBAD RIEHEN, 2014, BASEL, ŠVICA vir: http://www.naturbadriehen.ch/

Zunanje kopališče se nahaja v baselskem okrožju Riehen. Postavljeno je na lokacijo med cesto in reko. Servisni prostori so skoncentrirani na severnem delu in zapirajo pogled na cesto, medtem ko je južna stran ob potoku popolnoma odprta in nudi stik z naravo. Na sredino lokacije je postavljen bazen, ki je glavna točka projekta. Značilnost in prednost kopačišča je ta, da se voda filtrira preko naravnega prečiščevalnega sistema, kar pomeni trajnostni pristop k (tehnološkemu) oblikovanju zunanjih bazenov. Lesena konstrukcija in fasada pripomoreta k tem principom in poudarjata stik kopališča z naravo.

Slika 30

tloris kopališča

Slika 27

naravni bazen

Slika 28

zaprto/odprto

Slika 29

uporaba naravnih in prosojnih materialov

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

MIRKO FRANZOSO, CASA SOCIALE CALTRON, 2015, CLES, ITALIJA vir: https://www.archdaily.com/782627/new-social-home-of-caltron-mirko-franzoso

Družbeni center raziskuje povezavo in integracijo stavbe v pokrajino. Postavljen je v centru vasi Cles in služi kot medgeneracijski center. Volumen stavbe se prilagodi in zlije s topografiijo tako, da se program razporedi preko dveh etaž, odprtih proti naravi. Vkopani del je zgrajen iz masivnega betona, medtem ko je zgornji del lesen in lahkotno sodeluje z okolico. S svojim volumnom ne odstopa od okoliških stavb, s prosojnostjo fasade pa pusti naravi, da steče skozi objekt. Slika 31

pogled skozi objekt v naravo

Slika 32

sprednja fasada

Slika 34

vzdolžni prerez

Slika 33

umeščenost v prostor

Slika 35

prečni prerez

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

VALERIO OLGIATI, THE YELLOW HOUSE,1999, FILMS, ŠVICA

VALERIO OLGIATI, ŠOLA PASPELS ,1997, PASPELS, ŠVICA

vir: https://divisare.com/projects/17017-valerio-olgiati-the-yellow-house

vir: https://amallective.com/portfolio/school-in-paspels-valerio-olgiati/

Sodobna reinterpretacija tradicionalne hiše se nazorno kaže v Olgiatijevem projektu v švicarskem Filmsu. Reinterpretacija Rumene hiše, prvotno namenjene stanovanjski rabi, se kaže v redukciji elementov in minimalizaciji oblike. Namembnost stavbe je bila spremenjena v razstavni prostor, temu pa je sledila tudi organizacija prostorov v notranjosti. Ohranila in prenovila se je masivna lesena konstrukcija, odstranili pa so se vsi nanosi, tako da je ostala surova kamnita konstrukcija. Redukcija elementov se opazi na fasadi, ki jo, poleg grobe kamnite teksture, definirajo globoke simetrične okenske odprtine, ki dajejo močan občutek monolitnosti strukture.

Šola v gorski vasi Paspels prikazuje odnos narave in umetnega materiala. Monolitna struktura iz armiranega betona je postavljena v breg, njena neortogonalna tlorisna zasnova pa išče povezave šolskih učilnic med seboj in naravo. Notranjost hiše je oblečena v les, kar ustvari prijetno okolje za učence.

Slika 36

Slika 37

uporaba betona v naravni krajini

Slika 38

interier v lesu

lokacija ob glavni cesti

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Matic Kocjan, Idejna zasnova turistiÄ?nega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMĹ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PROSTORSKI KONTEKST

Izhodišča Lokacija objekta se nahaja v središču kraja, na preseku grajenega in naravnega tkiva. Z analizami so bili ugotovljeni vzorci zazidave okoliških stavb ter njihov pomen v družbenem okolju. Prepoznani so bili značilni elementi, vedutne točke ter vključevanje narave v grajeno okolje. Stavbe v ožjem centru so bile prepoznane kot kvalitetne, večina jih sledi oblikovnim vzorcem, kot so razmerje med stranicami, višina, smer slemena ter tip strehe. V kraju je čutiti pomanjkanje javnih programov, razlog za to je pomanjkanje ustreznega javnega prostora. V zadnjem času je opazno načrtno urejanje tega problema, ki pa je nekje bolj (trg med šolskim igriščem in trgovino), nekje manj uspešno (amfiteater ob občini).

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Cestno omrežje

10P

8P 4P 5+4P

LEGENDA:

10P

6P 10P

4P LEGENDA:

regionalna cesta 4P

10P

regionalna cesta

občinska cesta

zasebna cesta/dovoz

gozdna pot/pešpot

4PLEGENDA: 5+4P

LEGENDA:

M 1:2000

10P

regionalna cesta

gozdna pot/pešpot

javna parkirna mesta

občinska cesta

javna parkirna mesta

potok

zasebna cesta/dovoz

potok

območje obdelave

gozdna pot/pešpot

območje obdelave

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

M 1:2000 javna parkirna mesta

Raba prostora

LEGENDA: zunanje površine

notranji prostori stanovanja

notranji prostori

izobraževanje stanovanja izobraževanje

turizem in gostinstvo storitve

LEGENDA: LEGENDA: zunanje M 1:2000 površine

notranji prostori

turizem in gostinstvo

cerkvene stavbe

storitve

šport

cerkvene stavbe stanovanja izobraževanje turizem in gostinstvo storitve cerkvene stavbe

šport pomožne zgradbe gospodarski objekti potok

šport

pomožne zgradbe gospodarski objekti potok

območje obdelave

M 1:2000 območje Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018 pomožne zgradbe

obdelave

Zaznavna analiza

LEGE

LEGENDA:

povezava peš pot

LEGENDA:

rob vozlišče

povezava

predel

peš pot

LEGENDA:

M 1:2

M 1:2000

poudarek

rob povezava

vozlišče

pogled

peš pot

predel

pomembni stavbni kompleksi

rob

poudarek območje obdelave

vozlišče pogled predel

M 1:2000

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

poudarek

pomembni stavbni kompleksi

Rastlinski pokrov

LEGENDA:

nizko rastje (travniki, pašniki)

LEGENDA:

visoko rastje (ploskovno)

LEGENDA:

M 1:2000

visoko rastje (točkovno)

nizko rastje (travniki, pašniki)

visoko rastje (točkovno)

potok

visoko rastje (ploskovno)

potok

območje obdelave

visoko rastje (ploskovno)

visoko rastje Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018 (točkovno)

M 1:2000

Morfologija grajenega tkiva

LEGENDA:

LEGENDA: M 1:1000

sleme vhod

Matic Kocjan, Idejna zasnova turistiÄ?nega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMĹ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

LEGE

Vrednotenje prostora

5 LEGENDA: M 1:2000 LEGENDA:

2 19

številka pogleda in fotograﬁje

15 12 14

smer pogleda območje obdelave

1 Prostor, kjer je stala Kazina. Danes degradirano območje, zravnano z ostanki porušenega objekta. 2 Kazinski hlevi: prvotno konjušnica, danes prazno pritličje (zadnja uporaba kot živilska trgovina), v nadstropju so stanovanja. Zaradi bližine ceste glavna fasada ni ustrezno dostopna. M 1:2000 3 Spomenik NOB, prostor služi kot avtobusna postaja ter info točka. Lokacija je redko obiskana zaradi bližine cestišča, neurejenega pločnika ter slabšega dostopa. 4 Edini del Kazine, ki ni bil porušen. Dozidan leta 1973, v njem so bili pokrito kegljišče, bar in plesišče. V trenutnem stanju predstavlja nevarnost za obiskovalce, saj je neustrezno zavarovan.

5 Pogled na lokacijo s severa. Celotno območje je degradirano in provizorično ograjeno. Območje se zarašča, zgornja ploščad se uporablja kot parkirišče. 6 Javni prostor/amfiteater. Neustrezen dostop, senčna lega, pogled se odpira na občino in ne v naravo, izvedba bi bila lahko boljša.

7 Levo stanovanjski objekt, ki s svojo tipologijo ne sodi v prostor. Hotel Planinka (v sredini fotografije) trenutno ne obratuje, potreben je tudi obnove. Desno bencinska postaja. 8 Pogled izpred hotela Planinka proti Kamniško-Savinjskim Alpam. V sredini stavba Storžič, v kateri so občinski prostori.

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

M 1:2

9 Sprehajalna pot med travniki in drevoredom. Služi kot glavna pešpot po kraju, saj pločniki ob cestah niso urejeni. 10 Pogled z občine na amfiteater. Na desni strani urejeno javno parkirišče.

13 Pogled na lokacijo z jugovzhodne smeri. 14 Pogled proti jugovzhodu. Do vznožja vrhov vodi cesta, ob kateri se naniza nekaj kmetij.

15 Osnovna šola Jezersko. Tradicionalna streha s skodlami ter čopi. Višina pomembnejših stavb v centru kraja je pritličje+2N+M, ali pa visoko pritličje+1N+M. 16 Na levi provizorično urejena razgledna točka. Most čez potok je predimenzioniran. Tradicionalna vila z okolico je zelo zgledno ohranjena in urejena.

11 Pogled s spodnje strani občine proti lokaciji projekta. Neustrezno postavljena ograja označuje območje Kazine. Na levi začetek pešpoti. 12 Športno igrišče za košarko in tenis služi tudi kot helipad. Ob igrišču urejeno parkirišče za 10 avtomobilov.

17 Trg daje bolj vtis krožišča kot trga. Okoli njega je skoncentrirana večino javnih programov (trgovina, pošta, lekarna, kulturni dom, šola). 18 Pogled s trga/šolskega igrišča proti Kamniško-Savinjskim Alpam.

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PROJEKT

sobe - zasebno

VOLUMEN

pohodna streha - javno

pritličje - javno

cesta - javno

potok -oblikovanja javno - zasebno avla/restavracija - poljavno Koncept volumnovbazen se nasloni na prvotno gradbeno strukturo na lokaciji. V nadzemnem delu se ohrani geografski položaj ter volumen stavbe, ki je na tem mestu stala že od konca 18. stoletja. S tem se ohrani identiteta prostora, ki jo je, kot volumenska dominanta, določala stavba Kazine. Celotna površina kompleksa se nahaja na gradbeni parceli starega objekta, gabarit tako ne odstopa od uveljavljenih okvirjev v prostoru.

Prizidki k hiši iz 19. stoletja so bili v večini prepoznani kot nekvalitetni oziroma neujemajoči se s tipologijo območja. Zaradi želje po ohranitvi prvotnega volumna so ostali programi turističnega kompleksa postavljeni v kletno, polvkopano etažo, ki na delu ob potoku sledi delu, zgrajenem leta 1973. S tem se objekt prilagodi topografiji lokacije in s svojo zasnovo volumensko ne izstopa iz okolice. Spodnja shema prikazuje volumensko zasnovo objekta v odnosu s strukturo Kazine pred rušitvijo leta 2016. Razvidno je, da volumen objekta bolj subtilno posega v prostor, saj se nadzemni del pomakne v kletno etažo in s tem sprosti prostor v pritličju. S tem se ustvari nov kakovostnejši javni prostor, ki ga ne ovira nepotrebna grajena struktura.

objekt 1973-2016

nov objekt

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

FASADA V zgornjem delu kompleksa je prisotna reinterpretacija prvotne fasade. Ometano fasado so v preteklosti krasile štukature, ki so uokvirjale okenske odprtine ter s horizontalnimi linijami poudarjale etaže objekta. V nadstropjih se ohrani število in simetričnost okenskih odprtin, plastičnost in material štukatur pa zamenja les v dveh barvah, siv, naravno staran lokalni macesen ter črn, žgan smrekov les. Štukature, ki so uokvirjale okenske odprtine, nadomesti umik odprtin v notranjost objekta, poudarek horizontal ter vogalov stavbe pa ustvari kombiniranje svetlega in temnega lesa. Pritličje objekta je v celoti zastekljeno, s čimer javni prostor s trga steče v notranjost ter se poveže z javnimi programi v pritličju objekta. Programska ter volumenska delitev objekta se kaže v materialnosti ter strukturi fasade spodnjega dela. Severovzhodna ter jugovzhodna stran se po celotni dolžini (z izjemo servisnih prostorov) odpirata proti vedutnim pogledom in jih usmerjata proti Kamniško-Savinjskim Alpam ter Karavankam. To je doseženo s stekleno fasado, ki jo uokvirjajo betonska konstrukcija in betonske fasadne plošče. Z uporabo dveh različnih materialov ter volumnov se objekt loči na dva dela z različnima vlogama v prostoru. Zgornji del se tako naslanja na zgodovino lokacije, spodnji del pa ga, z uporabo sodobnih materialov in tehnologij, nadgradi, a mu še vedno prepušča glavno vlogo v prostoru. Spodnja shema prikazuje upoštevanje lastnosti stare fasade z reinterpretacijo njenih značilnosti v kombinaciji z uporabo novih materialov in tehnologij gradnje.

POVEZAVE V PROSTORU Eden od namenov projekta je vzpostavitev javnega prostora v središču kraja. Nivo ceste je tudi nivo glavnega toka prehajanja ljudi, zato je pomembno, da je prostor na tem delu glede grajenih struktur kar se da prost. S tem se ustvari povezava s cesto na eni strani ter potokom in vedutnimi pogledi na drugi strani. Celotna površina na strehi kletnega dela je namenjena širši javnosti, na njej so urejene tudi parkovne površine, razgledna točka ter avtobusna postaja. Edina grajena struktura na tem nivoju je pritličje hotela, ki pa z uporabo transparentne fasade deluje kot del zunanjega postora, povezavo z njim pa dopolnjujejo javni programi v pritličju (info točka, kavarna). V kletnem delu se nahajajo programi, ki potrebujejo odmik (restavracija) ali pa popolno zasebnost (bazenski del). Z ločitvijo programov po višini se ustvari ločnica, ki hkrati omogoča enakovredno kvaliteto izkustva.

sobe - zasebno

pohodna streha - javno potok - javno

bazen - zasebno

pritličje - javno

cesta - javno

avla/restavracija - poljavno

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Urbanistična zasnova Sheme v merilu 1:2000

LEGENDA: regionalna cesta volumen stavbe MORFOLOGIJA Postavitev objekta sledi morfologiji okoliških stavb ter zgodovinskemu kontekstu lokacije. Stranici objekta sta v razmerju 2 : 3, s svojo daljšo stranico pa objekt sledi toku ceste, tako kot večina okoliških stavb. Okolici sta prilagojeni tudi višina objekta ter oblika strehe.

LEGENDA: os ceste glavna os stavbe os potoka TOKOVI Prostor definirata skoraj vzporedna tokova regionalne ceste in potoka Jezernica. Objekt leži med njima, zato glavni tok prehoda uporabnikov sledi obstoječim. Glavni vhod v kompleks ter garaža na drugi strani definirata os prehoda uporabnikov, na to os pa so pravokotno pripeti programi, ki se povezujejo z obstoječima tokovoma. Na cestni tok se vežejo dostop do objekta ter servisni programi, medtem ko so na reko orientirani programi v povezavi z naravo.

LEGENDA: gozd vmesni del povezovalna os ZELENI PAS Na lokaciji se križata grajeno in naravno okolje, ki pa je bilo s preteklimi posegi prekinjeno. Zato se z uporabo parkovnih ureditev ter ozelenjenih streh to povezavo ponovno vzpostavi ter ustvari vmesno cono med grajenim in naravnim. Predviden je nov most za pešce in kolesarje, ki povezuje objekt ter že obstoječe poti za pešce brez prečkanja prometnih cest. 36

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Programska zasnova

MED CESTO IN REKO kontekst in doživetje Umeščenost lokacije med obe ločnici določa objektu, bolj natančno programom, kontekst in vsebino. Cesta predstavlja javni del, urbanost, prehajanje, pa tudi hrup in onesnaženje, med tem ko potok predstavlja naravo, umik, intimo, tišino in svežino. Tako so nanizani tudi programi v objektu. Od servisnih, ki ležijo ob cesti, do mirnih prostorov savn in bazenov, ki ležijo že skorajda v naravi. Koncept razvrščanja programov sledi umeščenosti v topografijo lokacije. Vkopanost v teren narekuje razporeditev prostorov tako, da si sledijo sorazmerno glede na količino dnevne svetlobe, ki jo potrebujejo, ter kvaliteto vedutnih pogledov, ki jih ustvarjajo. Hkrati si programi sledijo v zaporedju, ki omogoča optimalno izrabo prostora. Različni programi so med seboj povezani, a hkrati ne motijo funkcij in delovanja drug drugega. Nekatere povezave so tako samo vizualne, fizičnega dostopa med prostori pa ni.

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

TEMATSKI OSI kletna etaža

SVETLI, MIRNI DEL kletna etaža

Koncept prehajanja skozi kletno etažo temelji na dveh oseh, ki sta pravokotni druga na drugo.

Sprednja fasada nudi čudovite poglede na Kamniško-Savinjske Alpe.

Glavna, vhodna os, označuje pot med naravnim spomenikom balvanom ter zelenim otokom sredi spa kompleksa. Postavljena je vzporedno s potokom ter cesto ter tako nakazuje glavni tok gibanja.

Prostori kompleksa so razporejeni tako, da so prostori za počitek obrnjeni proti razkošnemu pogledu na gore, ki še doprinese k doživetju. Dodatno povezanost z naravo nudita dve zunanji terasi.

Druga, vedutna os, vodi od hotelskega dela do preseka z glavno osjo. Kljub temu, da je fizični prehod tam ločen, se ustvari občutek odprtosti prostora, saj pogled preko zastekljenih površin steče v naravo, kjer se odprejo čudovite vedute.

Servisni prostori kompleksa so umaknjeni v notranjost objekta in so zaradi optimizacije prostorov skupni tako za bazenski kot del s savnami.

RESTAVRACIJA Z RAZGLEDOM kletna etaža

TEMNI, SERVISNI DEL kletna etaža

Osrednji prostor ob vhodu je namenjen restavraciji odprtega tipa. S svojo postavitvijo je lahko dostopna zunanjim gostom, vseeno pa je intimno umeščena v kompleks. Pogled iz restavracije se na severovzhodni strani odpre preko ravninskih senožetov proti Karavankam. Na tej strani se restavracija tudi razširi na zunanjo teraso, ki se zaključi z balvanom, lokalnim naravnim spomenikom.

Prostori, ki so v fizični uporabi razmeroma malo časa, ampak za uspešno delovanje kompleksa nujno potrebni, so skoncentrirani v notranjem sredinskem delu objekta. Zaradi take postavitve je dosežena prostorska optimizacija, saj sevisni del s sredinske lokacije napaja celoten kompleks. Zaradi diskretnosti je ta del umaknjen od obiskovalcev, servisni dostopi pa ne sovpadajo s tistimi, namenjenimi javnosti.

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

ARKADE IN VEŽA pritličje in etaže hotela

MIRUJOČ PROMET kletna etaža

V pritličju se ohrani koncept dveh pravokotnih osi. Os, vzporedna s cesto, služi kot razširjen pločnik, hkrati pa deluje kot zunanji hodnik pod arkadami. Na sredini te osi je glavni vhod v hotel, druga os, na prvo pravokotna, pa poustvarja občutek tradicionalne veže, ob kateri so nanizani vhodi v druge prostore pritličja ter dostop v zgornje etaže hotela.

Tako kot servisni del je tudi dostop do objekta postavljen v notranji del objekta. S tem je ločen od ostalih programov, hkrati pa postavljen na najbližjo točko dostopa z glavne ceste. Deli se na garažo ter zunanje parkirišče, med njima pa je glavni servisni del. S tem se omogoči neoviran dostop za dostavo, hkrati pa gostom predstavlja najkrajšo pot do storitev.

DODATNI JAVNI PROGRAM pritličje hotela

BIVANJE MED GORAMI etaže hotela

Pritličje hotela je najbolj izpostavljen in dostopen del širšemu krogu obiskovalcev. Pomembno je, da so v tem delu objekta nanizani programi javnega značaja, ki dopolnjujejo turistično ponudbo kraja.

V povezavi s tradicijo objekta na tej lokaciji so v zgornjih etažah urejene hotelske sobe. Vsaka soba nudi razgled bodisi na Kamniško-Savinjske Alpe bodisi na Karavanke na drugi strani.

Lokacija objekta se nahaja ob pomembnem križišču, zato se v pritličju nahaja turistično-informacijski center. Na drugi strani pa lokacija nudi izjemne poglede na Kamniško-Savinjske Alpe, zato je v tem delu postavljena tudi kavarna z večjo panoramsko teraso.

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

VHODNI IN SERVISNI DEL kletna etaža Glavna vstopna točka v kompleks se nahaja na severovzhodnem delu kletne etaže. Vhodna os se začne z balvanom ob zunanji terasi in se nadaljuje mimo recepcije proti vhodu v bazenski del. Pravokotno na to os se nahaja os, ki vodi v hotelski del. Z obeh osi je možen dostop do restavracije z 48 sedeži, s katere se odpira pogled po dolini proti Karavankam. Ob restavraciji se nahajata kuhinja ter del za zaposlene z garderobami in jedilnico. Vhod za zaposlene z dostopom z zunanjega parkirišča je umaknjen v severni del objekta. Servisni del zaključujeta pralnica in strojnica z vhodom iz garaže. Sanitarije v tem delu so namenjene restavraciji in kavarni v pritličju objekta.

TLORIS KLETI (izsek) M 1:200

ŠT. IME M² TLAK 01 02 03

vhod/vetrolov avla/recepcija avla/lounge

14,2 m² 52,2 m² 80 m²

brušen beton brušen beton brušen beton

04 05

restavracija zunanja terasa

96,8 m² 152 m²

brušen beton prani beton

toaletni prostori

33,7 m²

brušen beton

07 08 09 10

kuhinja pomivalnica hladilnica suha shramba

45 m² 15,2 m² 14,4 m² 7,4 m²

keramika keramika keramika keramika

11 12 13 14

garderoba (m/ž) prostor za zaposlene pralnica strojnica

5,5 m² 21,8 m² 21,8 m² 21,8 m²

brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton

15 16 17

pomožni prostor avla stopnišče + dvigalo

13,9 m² 13,2 m² 12,5 m²

brušen beton brušen beton brušen beton

18 19 20

hodnik shramba garaža (16 mest)

9,8 m² 5,6 m² 456 m²

brušen beton brušen beton brušen beton

zunanje parkirišče (10)

317,2 m²

beton

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

ŠT. IME M² TLAK

BAZENI IN SAVNE kletna etaža

22 23 24 25

garderobe trg toaletni prostori gard. zaposleni

45,2 m² 33,5 m² 22,8 m² 22,8 m²

brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton

atrij

17 m²

brušen beton

27 28 29

savne prostor za gretje nog prostor za počitek

60,5 m² 28,3 m² 69,2 m²

brušen beton brušen beton brušen beton

tuši

22,5 m²

brušen beton

31 32 33

bazen 1 bazen 2 bazen 3

33 m² 22,7 m² 22,7 m²

bazenska folija bazenska folija bazenska folija

Dostop do bazenskega dela je omogočen mimo bazenčka za noge, v glavnem delu pa se prostor razdeli na več različnih ambientov, ki se ločijo po zasebnosti, dotoku svetlobe, temperaturi.

34 35 36

skupni prostor zasebni prostor zasebni prostor

138,2 m² 21,8 m² 47,2 m²

brušen beton brušen beton brušen beton

Stik z zunanjostjo omogoča terasa ob delu s savnami ter večja ploščad z zunanjim bazenom na drugi strani.

37 38

reševalec iz vode bar

10,9 m² 10,9 m²

brušen beton brušen beton

zunanji bazen

395 m²

prani beton

terasa

31 m²

prani beton

Zaradi optimizacije prostora imata oba dela skupne garderobe in sanitarije. Dostop do posameznega dela pa je možen sredinskega prostora, ki z odprtim atrijem zaključuje vhodno os. Del s savnami je razdeljen na dva glavna dela. Del za počitek se nahaja na spodnji strani in se odpira proti goram, del s savnami in prhami pa je umaknjen v notranjost. V kompleksu sta dve finski, ena turška in ena infrardeča savna. Med obema deloma se nahaja bazen za knajpanje.

TLORIS KLETI (izsek) M 1:200

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

ZUNANJI BAZEN kletna etaža Zunanji bazen lahko služi kot samostojna enota, saj je predviden ločen dostop s ploščadi ob glavnem vhodu v kompleks. Poleg recepcije bazena se v servisnem delu nahajajo tudi garderobe, tuši in sanitarije, ki se ob neuporabi v mrzlih mesecih zaprejo. Zunanja ureditev ob bazenu povezuje grajeno okolje z zelenim pasom, ki poteka čez območje, celoten del pa se odpira proti potoku na južni strani. Bazen uporablja naravno rastlinsko čiščenje vode v povezavi z bližnjim potokom.

TLORIS KLETI (izsek) M 1:200

ŠT. IME M² TLAK 39

zunanji bazen

395 m²

prani beton

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

JAVNI PROSTOR pritlična etaža Zaradi lege objekta blizu cestišča so na severozahodnem delu objekta urejene arkade, ki služijo kot razširjen pločnik, ob cesti pa je, po vzoru okoliških stavb, postavljen vhod v objekt. V pritličnem delu objekta se nahajata kavarna in turističnoinformacijski center, ki dopolnjujeta javno naravnanost celotnega območja. Pohodna, delno ozelenjena streha je zasnovana kot parkovna ureditev, celoten del cestišča na tem delu pa se zaradi koncentracije javnih programov spremeni v območje omejene hitrosti (cona 30 km/h).

ŠT. IME M² TLAK 01 02 03 04 05

vhod stopnišče dvigalo bar TIC pisarna

46,5 m² 9,5 m² 56,9 m² 33,6 m² 22,1 m²

brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton

TLORIS PRITLIČJA (izsek) M 1:200

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

HOTELSKE SOBE nadstropji in mansarda objekta V vsakem nadstropju je 6 sob s francoskimi okni, v mansardi pa se nahajajo 4 sobe z ložami. Razporeditev sob je simetrična glede na jedro, v katerem se nahaja stopnišče in dvigalo.

TLORIS OSTREŠJA M 1:200

IME M² TLAK SOBA 1 dnevni del spalnica kopalnica loža SOBA 2 dnevni del spalnica kopalnica loža

10,8 m² 22,5 m² 5,1 m² 5,5 m²

parket parket keramika ladijski pod

9,2 m² 22,5 m² 4,2 m² 5,7 m²

parket parket keramika ladijski pod

TLORIS MANSARDE M 1:200

IME M² TLAK SOBA 1 dnevni del spalnica kopalnica

15,5 m² 13 m² 4,2 m²

parket parket keramika

SOBA 2 dnevni del spalnica kopalnica

13,7 m² 13 m² 4,2 m²

parket parket keramika

SOBA 3 spalnica kopalnica

17,3 m² 4,2 m²

parket keramika

TLORIS NADSTROPJA M 1:200

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Faznost gradnje

Projekt je zasnovan z možnostjo gradnje po fazah. Z manjšimi modifikacijami glede konstrukcije se projekt razdeli na tri večje faze, ki predstavljajo možnosti uporabe prostora glede na potrebe in finančne zmožnosti investitorja. FAZA 1: Zunanji bazen V začetni fazi se v najmanj degradiranem delu območja uredi zunanji bazen. Predstavlja dober začetek revitalizacije območja, saj z uporabo naravno prečiščevanega bazena poskrbi za sonaraven pristop k preoblikovanju okolja, hkrati pa predstavlja, zaradi razmeroma majhne investicije, majhno tveganje in potencialen prihodek. Poleg bazena se v prvi fazi uredi sprehajalno pot ter zunanje parkirišče. FAZA 2: Hotel V naslednji fazi se zgradi hotel, ki služi kot dominanta in orientir v prostoru. Javni programi v pritličju poskrbijo za oživitev javnega prostora v središču kraja, skupaj z nastanitvenimi kapacitetami pa poskrbijo za stalno uporabo prostora ter ustvarjanje dobička. LEGENDA: M 1:500

Ob gradnji hotela je možna (priporočena) izgradnja garaže ter restavracije, ob manjših finančnih zmožnostih investitorja pa se lahko gradnja izvede tudi v tretji fazi.

faza 1 FAZA 3: Spa

faza 2

faza 3

Tretjo fazo predstavljata bazenski in savenski del, ki sta med seboj sicer povezana, ampak glede gradnje med seboj neodvisna. Lahko sta zgrajena istočasno, po potrebi pa se lahko najprej zgradi samo en del (vseeno kateril) ter skupni prostori, drugi del pa je dodan naknadno.

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Konstrukcijska zasnova

STREHA - aluminijasta strešna kritina

OSTREŠJE - lesena konstrukcija

NADSTROPJA - opečne stene z AB vezmi debeline 20 cm

PRITLIČJE - AB jašek za dvigalo debeline 15 cm - AB nosilci 45/20 cm - AB stebri 30/30 cm - pohodna streha

KLET - AB stebri 30/30 cm - AB nosilci 45/20 cm - nosilna stenasta AB konstrukcija debeline 20 cm - predelne porobetonske stene

TEMELJNA PLOŠČA - AB plošča debeline 50 cm - poglobljeni del pri bazenih ter jašku za dvigalo - ojačitev, kjer pride do točkovne obtežbe

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Zunanja ureditev

ZGORNJI DEL

SPODNJI DEL

Trg je glavna točka zunanje ureditve v pritičju in je namenjen širši javnosti. Na robovih so postavljene klopi, ki hkrati onemogočajo dostop do površin, ki niso namenjene obiskovalcem. Na jugozahodnem delu trga je urejena razgledna terasa, saj se s tega dela odpirajo najlepši pogledi na Kamniško-Savinjske Alpe.

Osrednji element spodnjega dela je lokalni naravni spomenik - balvan (07). Na eni strani blokira pogled na parkirišče in cesto, na drugi strani pa označuje os prehajanja ter vedutnih pogledov.

Pohodne površine so tlakovane s pranim betonom, preostali del ravne strehe pa je ozelenjen. S tem se zmanjša občutek velikosti grajene strukture, hkrati pa se poveže naravni pas, ki prehaja skozi območje. Edino višjo ozelenitev predstavlja mogočna lipa (08), ki je tudi lokalni naravni spomenik.

Dostopna cesta s severne strani je asfaltirana, pohodne površine pri terasi restavracije (04) in ob zunanjem bazenu (05) so tlakovane s pranim betonom, sprehajalne poti ob robu parcele pa so peščene. Obstoječe višje rastje med cesto in parkiriščem se dopolni z grmičevjem, ki zaradi varnosti onemogoča direkten dostop. Na meji med zunanjim bazenom in sprehajalno potjo se predvidi zelena ograja, ki onemogoči poglede proti bazenu in s tem ponudi njegovim obiskovalcem več zasebnosti.

SITUACIJA M 1:500

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Fasadni pas M 1:25

ZELENA NEPOHODNA STREHA

- nizko rastje - substrat - filtrska plast - filc - protikoreninska zaščita - čepasta folija - hidroizolacija - PVC - toplotna izolacija v naklonu XPS - toplotna izolacija XPS - parna ovira - AB nosilna konstrukcija - obešen strop z oblogo

ZUNANJI ZID BAZEN

- fasadna obloga: beton - zračni sloj - vetrna ovira - toplotna izolacija - nosilna AB konstrukcija - hidrofobni premaz za beton

6 cm 4 cm 1 cm 16 cm 30 cm

TLA BAZEN

- klorirana bazenska voda - bazenska PVC folija - kaširan antimikrobni filc - vodotesni beton - ločilni sloj (diletacija) - temeljna AB plošča: - toplotna izolacija: ekstrudiran polistiren - hidroizolacija: bitumenska (samolepilna) - podloga: podložni beton - utrjeno nasutje: gramoz

18-22 cm 1 cm 1 cm 0,2 cm 6-10 cm 30 cm 0,2 cm 20 cm 35 cm

130 cm 1 cm 1 cm 18 cm 2 cm 40 cm 2 x 10 cm

10 cm 30 cm

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Matic Kocjan, Idejna zasnova turistiÄ?nega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMĹ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Požarna varnost POŽARNI SEKTORJI Objekt ima 27 požarnih sektorjev, ki so med seboj ločeni z ustrezno protipožarno zaščito in protipožarnimi vrati. Edini sektor, ki se razteza skozi vse etaže, je v jedru hotela. V vseh prostorih so nameščeni avtomatski javljalniki požara. Velikost sektorjev ne presega dovoljenih vrednosti.

EVAKUACIJSKE POTI Stavba je projektirana z ustreznimi evakuacijskimi potmi in zadostnim številom zasilnih izhodov. Pot od najbolj oddaljene točke do njenega najbližjega izhoda ni nikdar daljša od 35 m.

MATERIALI Materiali, uporabljeni na objektu, v skladu s tehnično smernico ohranjajo 60-minutno nosilnost, celovitost in izolativnost (garažni del REI 30).

INTERVENCIJSKE POTI Ob objektu sta predvideni dve ploščadi za intervencijska vozila. Ploščad, ki oskrbuje kletni del, se nahaja ob zunanjem parkirišču, zgornja ploščad pa na cestišču ob hotelu. Najbližja profesionalna gasilska enota se nahaja v Kranju (razdalja približno 30 km), medtem ko je stavba prostovoljne gasilske enote oddaljena približno 300 m, tako da je 15-minutni odzivni čas zagotovljen ob primernem ukrepanju lokalne gasilske enote.

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

POŽARNA SHEMA tloris kleti M 1:500

4 3

1 7 8

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

POŽARNA SHEMA tloris ostrešja M 1:500

POŽARNA SHEMA tloris mansarde M 1:500

POŽARNA SHEMA tloris pritličja M 1:500

POŽARNA SHEMA tloris nadstropja M 1:500

27 27 27

26 26 26

23 23 23 3 3 3

25 25 25

24 24 24

16 16 16

11 11 11 12 12 12 13 13 13

15 15 15 14 14 14

3 3 3

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

POŽARNA SHEMA prerezi M 1:500

27 24

12 3

10 4

prerez A-A

prerez B-B

27 24

11 4

prerez C-C

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PROSTORSKI PRIKAZI

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Matic Kocjan, Idejna zasnova turistiÄ?nega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMĹ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

GRAFIČNE PRILOGE

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

TLORIS KLETI ŠT. IME M² TLAK 01 vhod/vetrolov 14,2 m² brušen beton 02 avla/recepcija 52,2 m² brušen beton 03 avla/lounge 80 m² brušen beton 04 restavracija 96,8 m² brušen beton 05 zunanja terasa 152 m² prani beton 06

toaletni prostori

33,7 m²

brušen beton

07 08 09 10 11 12 13 14

kuhinja pomivalnica hladilnica suha shramba

45 m² 15,2 m² 14,4 m² 7,4 m²

keramika keramika keramika keramika

garderoba (m/ž) prostor za zaposlene pralnica strojnica

5,5 m² 21,8 m² 21,8 m² 21,8 m²

brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton

15 16 17

pomožni prostor predprostor stopnišče + dvigalo

13,9 m² 13,2 m² 12,5 m²

brušen beton brušen beton brušen beton

18 19 20

hodnik shramba garaža (16 mest)

9,8 m² 5,6 m² 456 m²

brušen beton brušen beton brušen beton

zunanje parkirišče (10)

317,2 m²

beton

22 23 24 25

garderobe trg toaletni prostori gard. zaposleni

45,2 m² 33,5 m² 22,8 m² 22,8 m²

brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton

atrij

17 m²

brušen beton

27 28 29

savne prostor za gretje nog prostor za počitek

60,5 m² 28,3 m² 69,2 m²

brušen beton brušen beton brušen beton

30 tuši 31 bazen 1 32 bazen 2 33 bazen 3

22,5 m²

brušen beton

33 m² 22,7 m² 22,7 m²

bazenska folija bazenska folija bazenska folija

34 35 36

skupni prostor zasebni prostor zasebni prostor

138,2 m² 21,8 m² 47,2 m²

brušen beton brušen beton brušen beton

37 38

reševalec iz vode bar

10,9 m² 10,9 m²

brušen beton brušen beton

zunanji bazen

395 m²

prani beton

terasa

31 m²

prani beton

balvan

naravni kamen

TLORIS KLETI M 1:200

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

TLORIS PRITLIČJA ŠT. IME M² TLAK

vhod stopnišče dvigalo bar TIC pisarna

46,5 m² 9,5 m² 56,9 m² 33,6 m² 22,1 m²

brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton

06 07

zunanja terasa razgledna točka

64,3 m² 69,2 m²

prani beton prani beton

08 09

stopnišče arkade

20,6 m² 51,8 m²

beton prani beton

zelena streha

550,0 m²

nizko rastje/trava

01 02 03 04 05

TLORIS PRITLIČJA M 1:200

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

SITUACIJA ŠT. IME 01 hotel 02 zunanji javni prostor 03 zelena nepohodna streha 04

zunanja terasa ob restavraciji

zunanji bazen

zunanje parkirišče (8 mest + 2 inv.)

07 08

balvan (naravni spomenik) lipa (naravni spomenik)

Kazinski hlevi, danes prazno

stavba Storžič, sedež občine (ob njej parkirišče s 13 mesti)

zunanje parkirišče (12 mest)

bencinska črpalka

območje znižane hitrosti

osnovna šola

večnamenska dvorana (v njeni bližini 16 parkirnih mest)

parkirišče ob igrišču (16 mest)

košarkaško igrišče

SITUACIJA M 1:500

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PREREZA A-A in B-B

PREREZ A - A M 1:200

PREREZ B - B M 1:200

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PREREZ C-C

PREREZ C - C M 1:200

Matic Kocjan, Idejna zasnova turistiÄ?nega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMĹ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

FASADE

FASADA JUGOZAHOD M 1:200

FASADA JUGOVZHOD M 1:200

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

FASADE

FASADA SEVEROVZHOD M 1:200

FASADA SEVEROZAHOD M 1:200

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Spodaj podpisani Matic Kocjan izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem moje lastno avtorsko delo, ki je potekalo pod mentorstvom doc. dr. Ilke Čerpes.

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

VIRI IN LITERATURA

ELEKTRONSKI VIRI: Statistični urad Republike Slovenije. Občina Jezersko. 2014. Pridobljeno s spletne strani 2. 2. 2018: http://www.stat.si/obcine/sl/2014/Municip/Index/58 Zavrl Žlebir, D. Začeli z rušenjem jezerske Kazine (online). Gorenjski glas. 2016. Pridobljeno s spletne strani 21. 11. 2017: http://www.gorenjskiglas.si/article/20160706/C/160709855/1017/zaceli-z-rusenjem-jezerske-kazineRebolj, J. et al. (2015). Strategija razvoja Občine Jezersko 2015 - 2020+. Pridobljeno s spletne strani 10. 9. 2017: http://www.jezersko.si/files/other/news/169/72707Gradivo.pdf Občina Jezersko (2014). Občinski prostorski načrt. Pridobljeno s spletne strani 1. 9. 2017: https://www.jezersko.si/objava/85149 Therme Vals experience (2013). Pridobljeno s spletne strani 25.10. 2017: https://iitcoa3rdyr.files.wordpress.com/2013/02/jmk-process-vals01.pdf iObčina. Občina Jezersko. 2018. Pridobljeno s spletne strani 2. 2. 2018: https://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=jezersko Ministrstvo za okolje in prostor (2010). Tehnična smernica TSG-1-001:2010. Požarna varnost v stavbah. Pridobljeno s spletne strani 1. 3. 2018: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/graditev_objektov/TSG_1_001_2010_pozarna_varnost.pdf Wikipedia (2017). Občina Jezersko. Pridobljeno s spletne strani 2. 2. 2018: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Jezersko Constructive Alps (2017). Mednarodna nagrada za trajnostno prenovo stavb in gradnjo na območju Alp. Pridobljeno s spletne strani 25. 10. 2017: http://www.constructivealps.net/sl/ Hanc, M. (2012). Jezersko Kazino bo porušil in zgradil Altus consulting. Delo (online). Pridobljeno s spletne strani 1. 9. 2017: http://www.delo.si/novice/slovenija/jezersko-kazino-bo-porusil-in-zgradil-altus-consulting.html

ČLANKI: Deu, Ž. (2000). Jezersko. Mednarodna urbanistična delavnica. AR (Ljubljana), 2002/2, str. 28-31. Kačičnik Gabrič, A. (2008). Jezersko - pozabljeni delček Koroške. Kronika (Ljubljana), 57/2009, str. 29-46. Mušič, M. (1952). Vplivna področja med stilno arhitekturo in slovenskim ljudskim stavbarstvom v srednjem veku. Slovenski etnograf, letnik 5, str. 54-69. Pridobljeno s spletne strani 25. 10. 2017: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UC0R5ZVN Zaviršek Hudnik, D., Nardoni Kovač, Š., Kajzelj, M., Mohorič Peternelj, M. (2013). Urejanje odprtih javnih površin na Jezerskem – vidna podoba kraja kot osnova za razvoj. Urbani izziv, posebna izdaja 2013, str. 77-80.

KNJIGE: Neufert, E. (2008). Projektiranje v stavbarstvu. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Karničar, A. (1998). Gorenjski kraji in ljudje. 8, Jezerska kronika: Jezersko v ustnem izročilu. Kranj: Gorenjski muzej. Karničar, A. (1997). Jezerske štorije. Ljubljana: Kmečki glas.

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

SLIKOVNI VIRI: Slika 1 Slika 2 Slika 3

Wikipedia, vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Občina_Jezersko, 2017

Slika 4-6 Slika 7

Občina Jezersko, OPN, https://www.jezersko.si/objava/85149, 2017

Slika 9

Hudoletnjak, D. (2017). https://www.flickr.com/photos/dejanhudoletnjak/17196963066

Slika 8

Savenc, F. (2016), Gore-ljudje. http://www.gore-ljudje.net/objava/128561/

Slika 10

Tekaške proge Jezersko. (2018) https://www.facebook.com/tekaskeprogejezersko/

Slika 11

http://www.naizlet.si/pristovski-storzic-2/

Slika 12

Karničar, D. (2009). www.senkovadomacija.si

Slika 13

Jocif, J. https://hiveminer.com/Tags/jenkova%2Ckasarna

Slika 14

Občina Jezersko, OPN, https://www.jezersko.si/objava/85149, 2017

Wikipedia, vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Občina_Jezersko, 2017 iObčina, vir: https://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=jezersko, 2018

Statistični urad Slovenije, http://www.stat.si/obcine/sl/2014/Municip/Index/58, 2018

Slika 15-17 Karničar, A. (1998). Jezerska kronika Slika 18

Geopedia. http://www.geopedia.si/#T105_x461876.75_y138931_s18_b2

Slika 19-20 Karničar, A. (1998). Jezerska kronika Slika 21

https://mmc.bolha.com/2/image/167485/169064/JEZERSKO-1972---Hotel-Kazina_530b9516185c3.jpg

Slika 22

Dokl, T. (2016). http://www.gorenjskiglas.si/article/20160706/C/160709855/1017/zaceli-z-rusenjem-jezerske-kazine-

Slika 23-24 Therme Vals. https://7132therme.com/en Slika 24

Therme Vals. https://arkhitekton.net/2012/12/31/interstitial/therme-vals/

Slika 25

Therme Vals. https://www.premiumswitzerland.com/travel-news/

Slika 26-30 Naturalbad Riehen. http://www.riehen.ch/kultur-und-freizeit/freizeit-und-sport/schwimmen-riehen/naturbad-riehen Slika 31-35 https://www.theplan.it/eng/webzine/italian-architecture/casa-sociale-caltron Slika 36

https://divisare.com/projects/17017-valerio-olgiati-the-yellow-house

Slika 37

https://planzine.com/2014/11/12/valerio-olgiati-paspels-school/

Slika 38

https://www.e-architect.co.uk/switzerland/paspels-school-valerio-olgiati

Slike na straneh 32 in 33

Osebni arhiv.

Matic Kocjan, Idejna zasnova turističnega kompleksa na Zgornjem Jezerskem, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018