6 minute read
G_doorHandle � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �
04
G_doorHandle
Advertisement
Fakulteta za arhitekturo| Univerza v Ljubljani | Digitalno modeliranje in izdelovanje | 5. letnik Mentorji: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a., Jurij Ličen, m.i.a., M. Arch. Avtor: Matic Komel
Vse od izuma računalnika in interneta se človeška družba intenzivno oddaljuje od determiniranega načina življenja, kot ga poznamo iz časa industrijske dobe. Digitalne tehnologije nam omogočajo življenje na različnih koncih sveta, kjer delamo na daljavo in si krojimo življenjski stil glede na specifične potrebe posameznika. Z razvojem orodij za digitalno izdelovanje, kot so roboti, CNC stroji in vedno dostopnejši 3d tiskalniki, ima tehnologija potencial, da spremeni tudi način na katerega ustvarjamo vsakodnevno uporabne izdelke.
Poleg tega, da danes lahko prikrojimo čas in delo glede na posameznika, se z uporabo tehnologije odpira možnost redefiniranja prostorov v katerih bivamo. Hkrati se z uporabo novih tehnologij za izdelovanje odpirajo nove možnosti oblikovanja. 3d tiskalniki lahko izdelajo kompleksne geometrije brez omejitev v ceni, kar pomeni, da izdelki porabijo manj materiala in lahko postanejo bolj ergonomični.
iskanje osnovnih principov oblikovanja Gaudijeve kljuke
razraščanje združevanje
razraščanje
rotacija
združevanje
rotacija
Kontekst in proces oblikovanja
Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani smo v okviru izbirnega predmeta “Digitalno modeliranje in izdelovanje” raziskovali razširjene možnosti, ki jih nove tehnologije ponujajo. Študenti smo razvili prototipe izdelkov, ki bi bili izdelani iz reciklirane plastike in bi jih lahko uporabljali v domovih prihodnosti. Plastika se zbira iz različnih virov, kot na primer industrijska odpadna plastika ali s čiščenjem smeti iz oceanov. Odpadki se zmeljejo in predelajo v uporaben PLA filament za 3d tisk. Natisnjeni izdelki se po zaključku uporabe ponovno reciklirajo v nov material in oblikovanje ter na tak način tvorijo zaključen snovni krog.
Proces oblikovanja je narekovala študija Gaudijeve kljuke, iz katere so bili destilirani osnovni principi oblikovanja, smernice oziroma pravila, uporabljena v nadaljnjem oblikovanju novih predmetov. Kljuka spominja na korale in izgleda kot da bi bila izdelana iz osnovnih ročnih tehnik oblikovanja gline. Z navidezno naključnim gnetenjem, stiskanjem, dolbljenjem, ustvarnjanjem odtisov ter zvijanjem se ustvari izjemno zanimiva oblika, ki je tudi ergonomsko učinkovita.
Gaudijeva kljuka G_doorHANDLE
Kljuka je predmet, s katerim se vsak dnevno rokuje. Navadno ji ne posvečamo pretirane pozornosti, saj večina kljuk nima posebne oblike, njihova funkcija pa je zgolj utilitarna, torej odpiranje vrat. Vendar je kljuka lahko več kot le to... Oblika in material kljuke nam lahko namigujeta tudi o vsebini prostora za vrati, o obdobju, v katerem je kljuka nastala ter koliko truda in kakšni postopki so bili za to uporabljeni. Zanimivo oblikovane kljuke nas s svojo obliko lahko vznemirijo, navdušijo, popestrijo trenutek dneva, pripravijo do razmišljanja, lahko so iz toplih (npr. les) ali hladnih materialov (npr. aluminij, jeklo, baker) ... Oblika predstavljene kljuke je parafraza rasti in vplivov nanjo. Čeprav je ločeno oblikovan element, namiguje, da je zrasla iz vrat. Ob tem pa njena oblika ni naključna, saj je oblikovana z mislijo na ergonomijo in na naslednja vprašanja. Kako položimo roko na kljuko? Kakšni gibi nastopajo pri odpiranju vrat ter kakšne sile in v katerih smereh? Kakšna oblika kljuke je najbolj udobna, smiselna, navdihujoča in privlačna?