galerija kvartirna hiĹĄa
Galerija Kvartirna hiĹĄa 2018
galerija kvartirna hiša
vg KH
Galerija Kvartirna hiša 2018 Turistično in kulturno društvo Celje Celje 2018
2018 Spoštovani umetnice, umetniki, ustvarjalci, obiskovalci galerije in ljubitelji umetnosti. Pred vami je povzetek galerijske produkcije leta 2018, v katerem so bili zastopani umetnice in umetniki vseh generacij, hkrati pa smo predstavljali tudi pomembna imena slovenskega likovnega izročila, kar je z leti postalo železni repetoar galerijskega programa. Seveda ne pozabljamo na lokalne umetnice in umetnike, ki jim v vsakem razstavnem letu namenimo do dva termina. Skozi sodelovanje s številnimi institucijami in galerijami ter stiki z ustvarjalci ustvarjamo program, ki ga oblikuje umetniški svet galerije skupaj z zunanjimi sodelavci. Naša usmeritev, da Galerija Kvartirna hiša postane referenčna galerija, se je izkazala za pravilno, zato vas spoštovana publika vljudno vabim, da tudi v prihodnjem letu obiščete likovna doživetja v naši hiši. Matija Golner
Polona Kitak
Človeški faktor galerija kvartirna hiša
Januar 2018
vg KH
Polona Kitak / Odstiranje in zastiranje globin / 2017 / akril na platno / 100 x 120 cm
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Polona Kitak
ÄŒloveĹĄki faktor Odprtje bo v petek, 5. januarja 2018, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiĹĄa, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 31. januarja 2018. Vstop prost.
Polona Kitak / Človeški faktor Umetnica Polona Kitak, rojena v Celju, že vrsto let uspešno nastopa v širši kulturni sferi, tako na slovenskem kot tudi tujem območju. Kljub temu, da jo je življenjska pot vodila mimo formalne likovne izobrazbe, je svoj navdih, potrebo po izražanju začutila že v zgodnjem otroštvu in jo kasneje spretno združila v rutino, ki se ji v zadnjem obdobju intenzivno posveča, deluje pa tudi kot strokovna delavka v andragoškem izobraževanju in je aktivna pri številnih delavnicah. Umetnica ves čas išče nove poti, s katerimi odkriva svet umetnosti. Njena likovna govorica temelji na abstrakciji in eksperimentu, povzetima iz vsakdanje, videne okolice in hkrati notranjega sveta.
V prvem nas umetnica obdaja s prizori svoje prej-
Navdihuje jo tudi glasba, prav tako se veliko po-
šnje razstave z naslovom »Nikoli samo črno-
sveča leposlovju. Za svoje kreativno delo je preje-
belo«, ki je tudi podlaga za tokratno. Gre za ujete
la že kar nekaj nagrad, sodelovala na številnih
hipe in trene, s katerimi želi avtorica podati vpo-
skupinskih razstavah in priredila še več samo-
gled na razstavno dogajanje in celoten umetniški
stojnih. Kot pravi, je umetnost lepota, univerzalni
proces ter ju preko sveta abstrakcije približati gle-
jezik, ki povezuje. Njena umetniška dela so tako
dalcu. Idejo v abstrahiranem smislu nadaljuje
namenjena gledalcu, ki z njimi vzpostavi poseben
tudi v drugem prostoru, ki ga od prvega dodatno
dialog. Seveda, preko umetnice same.
loči z razrezanim platnom kot metaforičnim
Z razstavo »Človeški faktor« se Polona Kitak od-
sredstvom prehoda, portala, skozi katerega se
mika od tradicionalne ideje v razmerju do galeri-
poda občinstvo in vstopi v sfero, zavest likovnega
je, njenih obiskovalcev in razstavljenih del. Posta-
dela, se z njim poveže, združi, poistoveti. Zelo
vlja nas pred filozofsko idejo, uganko, pri kateri
ploskovita figuralika, a vseeno ponekod portre-
gledalec vstopa v likovno delo in se z njim pove-
tno berljiva, nas popelje po vzgibih sodobne
zuje na stopnji dojemanja. Gre za izhodišče idej
umetnosti, z avantgardnimi zametki in s precej
modreca in umetnika Magritta o razmerju med
bogatim koloritom glede na dosedanji opus.
predmetom in njegovo podobo, kjer gre umet-
Kitakova z razstavo povezuje občinstvo s svojimi
nica še korak dlje ter skuša s svojo manifestacijo
deli, posledično pa s tem povezuje, predstavlja
prikazati odnos med umetnostjo in vidnim sve-
tudi samo sebe, kar pospremijo raznoliki in pripo-
tom, med upodobljenim in občinstvom. Ključna
vedni avtoportreti. »Človeški faktor« tako sklepa
niso tako samo njena slikarska dela, ampak tudi
poseben cikel, ki odraža njeno rast v smer celo-
prostor in gledalci, ki v odločujočem trenutku
stne podobe, ki jo kot umetnica ponuja svetu. Po-
skupaj oblikujejo celoten koncept razstave. Ta je
membna je človeška prisotnost v umetniškem
razdeljena na dva dela, kar je podano tudi fizično,
procesu, pomembna je interakcija. Interakcija kot
z dvema ločenima prostoroma.
krog, kot življenje. Tanja Kerić
Polona Kitak / Odstiranje in zastiranje globin / 2017 / akril na platno / 100 x 120 cm, izrez na naslovnici:
Polona Kitak / Vkomponirana / 2016 / akril na platno / 80 x 60 cm
Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Matija Golner, predsednik Besedilo Tanja Kerić Oblikovanje Matija Golner Fotografija Polona Kitak
since
1871
Ivan Napotnik (1888-1960) Izbor kiparskih del iz stalne zbirke Vile Mayer v Šoštanju
galerija kvartirna hiša
Februar 2018
vg KH
Ivan Napotnik / Jezna / 1956 / nagnojev les
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Ivan Napotnik (1888-1960) Izbor kiparskih del iz stalne zbirke Vile Mayer v Šoštanju Odprtje bo v petek, 2. februarja 2018, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiša, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 28. februarja 2018. Vstop prost.
Razstava spada v sklop dogodkov, ki jih pripravljamo ob »Napotnikovem letu 2018«, s katerim zaznamujemo 130. obletnico rojstva kiparja Ivana Napotnika, mojstra male plastike v lesu. V Galeriji Kvartirna hiša v Celju predstavljamo izbor kiparskih del akademskega kiparja Ivana Napotnika iz stalne zbirke Vile Mayer v Šoštanju. Zbirka je v lasti Občine Šoštanj. Izbor del ponuja vpogled v ustvarjalni opus enega pomembnejših kiparjev slovenskega umetniškega prostora prve polovice 20. stoletja in v njegov umetniški razvoj. Razstavljena so namreč dela, katerih nastanek je razpet v čas od prvih let 20. stoletja pa vse do zadnjih let kiparjevega življenja. Ivan Napotnik je odraščal na Zdovčevi domačiji v vasi Zavodnje nad Šoštanjem. Za rezbarjenje in oblikovanje iz gline ga je navdušilo delo potujočega rezbarja. Obiskoval je ljubljansko umetno-obrtno šolo, leta 1906 pa je odšel na Dunaj, kjer je leta 1907 pričel s študijem kiparstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti in do leta 1915 zaključil specialko pri prof. Edmundu Hellmerju. V študijskih letih je razstavljal na Dunaju, v Gradcu, Münchnu in Ljubljani. Večkrat je delal v ateljeju znanega madžarskega kiparja Janosa Horvaya. Še pred koncem vojne se je Napotnik vrnil v rodni kraj, na katerega je bil zelo navezan ter tam ustvarjal in kmetoval. Sodeloval je na več pomembnih razstavah doma in v tujini. Postal je tudi član Umetnostne komisije Narodne galerije v Ljubljani, leta 1959 pa je imel v njej veliko pregledno razstavo, katere pobudnik je bil Napotnikov tesni prijatelj dr. Karel Dobida, takratni galerijski ravnatelj. Napotnik se je na začetku ustvarjalne poti navduševal nad poznobaročnim kiparjem Raphaelom Donnerjem, med študijem pa se je tesno povezal z Dunajem in spremljal takratne umetniške tokove s pomembnimi umetniki, med katerimi sta na primer bila francoski kipar Rodin ter hrvaški Meštrović.
Ivan Napotnik / Mladi Favn (Favn) / 1937 / bron na naslovnici:
Ivan Napotnik / Mačka / 1920 / orehov les
Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Matija Golner, predsednik Besedilo Barbara Drev Oblikovanje Matija Golner Fotografija Uroš Acman, arhiv - Vila Mayer Šoštanj
since
1871
Aleksandra Farazin
Robovi do spokojnosti Margins to Tranquillity galerija kvartirna hiĹĄa
Marec 2018
vg KH
Aleksandra Farazin / Zgin 5 / 2017 / fotografija
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Aleksandra Farazin
Robovi do spokojnosti / Margins to Tranquillity Odprtje bo v petek, 9. marca 2018, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiĹĄa, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 31. marca 2018. Vstop prost.
Aleksandra Farazin / Zgin 2 / 2017 / fotografija
Tanja Kerić Aleksandra Farazin, Robovi do spokojnosti (Margins to Tranquillity)
Aleksandra Farazin (1981) je reprezentativen
Z razstavo Robovi do spokojnosti (Margins to
primer sodobne umetnice mlajše generacije, ki za
Tranquillity ) Aleksandra Farazin predstavlja
vizualizacijo svojih del ne sledi tradicionalnim
večinski del svojega umetniškega ustvarjanja v
okvirom, temveč skozi svojevrstno avtopoetiko
konceptualni tendenci. Dela iz več različnih serij
odkriva nove pristope in ponuja drugačne poglede
zaokrožujejo umetničin opus, s katerim odpira
na umetnost. Leta 2011 je diplomirala pod
številna vprašanja v odnosu med zasebnim in
mentorstvom profesorja Ota Rimeleja na temo
javnim, med skrajno individualiziranim in socialno
avtoportreta v risbi, fotografiji in performansu. Po
marginalnim. Osredotoča se na družbeno
končanem študiju se je dodatno izobraževala na
strukturo (tudi politično in versko sfero),
Finskem ter svojo profesionalno pot hkrati začela
izpostavlja njene nepravilnosti, kaže na vzroke in
tkati v Istanbulu, Turčiji. Aktivna na področju
posledice, ter s svojo na prvi pogled melanholično,
vizualne in konceptualne umetnosti se posveča
a celovito optimistično likovno noto, vabi v upanja
instalaciji, performansu in situacijski fotografiji.
poln jutri. Neenakost, neosveščenost, izobčenost.
Avtorefleksivnost in analitičnost koncepta njenih
Pojmi, na katere opozarja z lastno ustvarjalnostjo
del se dopolnjujeta skozi spreminjajoči se kontekst
in jih opaža tako v družbi sami kot tudi naravi.
časa, ki ga večkrat poveže tudi z naravo – bio-art,
Dotakne se ekološke problematike ter gre celo
land-art. Izmed številnih skupinskih razstav izstopa
globlje, do čutnih plasti vseh živih bitij, do čisto
njeno sodelovanje na 3. mednarodnem
intimnih resnic posameznika in hkrati skupne
istanbulskem trienalu 2016 v Turčiji, in sicer z
zavesti vesolja. Skozi fotografijo odseva svoj lasten
organsko – živečo instalacijo, slovenski javnosti pa
obraz, s katerim nastavlja ogledalo družbi. In ne
se je nazadnje predstavila z interaktivno instalacijo
samo obraz, celotno telo je vodilno sredstvo
v okviru razstave Zavetja Babilona / Shelters of
njenega ustvarjanja, njen glavni čopič in platno. V
Babylon v mariborski galeriji Kibla PORTAL.
času poplave vizualnih medijev in konceptualne postprodukcije je umetnost Aleksandre Farazin kot kanček humanizma, ki ubira svojo pot mimo komercialne všečnosti in zre proti sodobnemu, boljšemu človeku.
Aleksandra Farazin / Blur motion 1 / 2017 / fotografija, izrez na naslovnici:
Aleksandra Farazin / Super Woman 3 / 2017 / fotografija
Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Matija Golner, predsednik Besedilo Tanja Kerić Oblikovanje Matija Golner Fotografija Aleksandra Farazin
since
1871
Tomo Vran
Zrcaljenje
galerija kvartirna hiĹĄa
April 2018
vg KH
Tomo Vran / Brez naslova / 2016 / akril na platnu, 100 x 100 cm
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Tomo Vran
Zrcaljenje Odprtje bo v petek, 6. aprila 2018, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiĹĄa, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 30. aprila 2018. Vstop prost.
Dejan Mehmedovič Tomo Vran, Zrcaljenje
Slikarsko delo Toma Vrana poteka že dobra štiri
združitev dosedanjega slikarjevega dela.
desetletja. V tem času je Vran izvedel obsežen opus
Koloristični izbor in zastavljena forma jasno
del. Večinoma gre tu za slikarstvo, v določenih
odkrivata avtorjevo roko, utečeno izvedbeno
obdobjih pa se je ukvarjal tudi z grafiko oziroma
prakso in izdelano slogovnost.
drugimi zvrstmi likovnega dela.
Razstava pred
Nesporno je v Vranovih podobah osnovni, temeljni
nami predstavlja podobe, ki so nastajale v zadnjem
izrazni element barva. Delovanje barve, ki se na
letu, torej gre za umetnikovo najnovejše delo.
skrivnosten način prenaša v zavest gledajočega je
Tomo Vran je zvest izbranemu načinu izraznosti, ki
najmočnejši argument s katerim Tomo Vran
je njegovo likovnost opredelila že v zgodnjih fazah
operira. Prelivnost in prepletanje pa so
avtorske ustvarjalnosti. Po krajšem začetnem
karakteristike, ki izpeljujejo zastavljeno paradigmo.
obdobju, ko je bil njegov izraz vezan na figuro, se je
Tako je tudi v podobah pred nami. Ekspresivna
Vran kmalu prepusti vehementni obdelavi
intenca v izrazu je pri Vranu konstanta, vsekakor pa
likovnega polja v smislu abstraktne slike. Abstraktni
dosežena »spevnost«, ki temelji na čistosti barvne
kolorizem je tako način, ki ga opredeljuje od
lestvice varira v mehkobi in odprtosti. Vsebinsko se
sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se
kompleksna abstraktna konceptualnost, ki
njegova umetniška pot resno in odločno zastavila.
verjetno prestopa vsakršno fabulativnost,
Abstraktno slikovno polje z razvejano strukturo
neposredno ujame v simboliko in izpoved barvne
izraznih komponent je njegov atribut. In kljub
govorice, energije, ki jo podzavedno občutimo ob
temu, da se je njegova podoba skozi čas v določeni
doživetju teh podob. Vsekakor ubrana eruptivnost
meri spreminjala in razvijala je avtor vseskozi
nosi izjemno sugestivno moč v optični izraznosti, ki
ohranjal zastavljeno izhodiščno načelo.
temelji na izhodiščnih likovnih elementih.
V slikarstvu je precej običajno, da ustvarjalci
rečeno je Vranov najnovejši opus podob,
zrelejših generaciji zaokrožajo svoje delo v ciklih,
ustvarjalna igra, ki brez ovir in spontano poteka v
kjer presežno nastopa stadij igre. Morda bi ob
odkrivanju, zaznamovanju in posredovanju.
pričujočih avtorjevih najnovejših delih zaznali
Izpovedna lirična, barvna poetika nas tudi tokrat
Kot
omenjeno avtorsko dejanje, saj predstavlja slikarski
popelje v svetove brezmejnega, brezčasnega,
cikel spevno nadaljevanje a hkrati zanimiv odsev in
fantazme …
Ljubljani, smer slikarstvo in grafka pri profesorjih Maksimu Sedeju, Gabrijelu Stupici in Riku Debenjaku, diplomiral pa je leta 1972 pri prof. Marjanu Pogačniku. Dve leti je poučeval umetnostno zgodovino na slovenski in italijanski gimnaziji v Kopru in Piranu, nato šest let vodil oddelek za industrijsko oblikovanje v Inštitutu Tomos v Kopru, od leta 1980 pa deluje kot svobodni umetnik. Član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je od leta 1972, od leta 1994 je bil dva mandata tudi njen predsednik ter od leta 1989, deset let Komisar Intarta. Dve leti je bil član Sveta za kulturo pri vladi RS, leta 1999 pa je bil izvoljen za predsednika Kulturniške zbornice Slovenije in je to funkcijo opravljal do leta 2006. V Evropskem merilu je bil v Bruslju leta 1999 izvoljen za podpredsednika European Council of Artists - Evropskega sveta umetnikov. To funkcijo je opravljal dva mandata, novembra 2005 pa je bil v ECA ponovno izvoljen za člana predsedstva.
Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Matija Golner, predsednik Besedilo Dejan Mehmedovič Oblikovanje Matija Golner Fotografija Tomo Vran, arhiv
since
1871
Tomo Vran / Zrcaljenje 1 / 2017 / akril na platnu 150 x 200 cm (diptih), izrez
Tomo Vran, rojen leta 1946 v Ljubljani. Leta 1950 se je s starši preselil v Koper, kjer živi in ustvarja še danes. Študiral je na Akademiji za likovno umet-nost v
na naslovnici:
Tomo Vran / Brez naslova / 2016 / akril na platnu, 100 x 100 cm
Maša Gala
Memories on the grid* Spomini na rešetu / rešetki / mreži
galerija kvartirna hiša
Maj 2018
vg KH
Maša Gala / Flight mode 2 / 2017 / mešana tehnika, gradbeni material in kolaž na platnu, 100 x 90 cm
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Maša Gala
Memories on the grid* Spomini na rešetu / rešetki / mreži Odprtje bo v petek, 11. maja 2018, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiša, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 31. maja 2018. Vstop prost.
Dona Pratnekar Maša Gala, Memories on the grid* / spomini na rešetu / rešetki / mreži Maša Gala, rojena leta 1985 v Kranju, je umetnica mlajše generacije, ki v svojem umetniškem delovanju locira in poustvarja sublimne časovne in prostorske sekvence svojega urbanega življenjskega okolja. Sklicuje se na mreže naših spominov, informacijskih poti, mreženje cestnih in rečnih in mejnih sistemov, tistih prostorov in trenutkov meditativne praznine, ko se človek ponotranji, um sprosti in misel zjasni. Na prvi pogled gre pri njenem delu za abstrakcijo, za tem pa najdemo še mnogo več: tukaj se začne zelo konkretno umetniško in čutno raziskovanje odnosov in relacij našega sveta. Te so del v vsakdanjiku manj konkretne, metafizične oziroma sublimne sfere, so del subjektivnega doživljanja prostora in časa vsakega posameznika. Abstraktni likovni
prihaja do tesnega prepleta vzorcev in tekstur iz vsakdanjega
prostori njenih platen poustvarijo telesno izkušnjo
življenja: oglasov, odsluženih atlasnih zemljevidov, spletnih
materialnega ali digitalnega prostora, vživetje, ki ga njena
fotografij, gradbenih in tehnoloških materialov in
dela izzovejo v gledalcu, pa odpira tudi vprašanje našega
pripomočkov ter drugih podob iz osebnih vtisov in arhivov.
dojemanja virtualnih svetov.
Gradbeniško-slikarski pristop se vizualno zelo specifično izrazi
Meje našega jezika so meje našega sveta – naš podobarski
v že tako mešanih tehnikah kolaža in readymade-a na platnu.
jezik je tako meja naše vizualizacije. Abstrakcija torej zato, ker
Umetnica nosi tudi naslov mednarodnega karate sodnika
gre za izčiščenost vizualnih vsebin na tiste res bistvene,
Evropske karate zveze in s svojim delom priča vzhodnjaškemu
temeljne sporočilne elemente. Tak objektivni odmik
izročilu borilnih veščin z jasnostjo in koncentracijo tako duha
omogoča izluščitev univerzalnih lastnosti in zakonitosti sveta
kot uma. Kontrola in zaupanje v telo ponujata drugačno
v obliki subjektivne vsebine. S pomenljivimi naslovi, kot so
izkušnjo časovnega prostora: skozi kate, sosledje določenih
Light Spaces, Memory lane, Mapping, Mind maps in On the
meditativnih gibov in pozicij v karateju, se gesta napelje na
grid, Gala tesno skupaj aktivira različne prostore človeškega
risbo. Ritmično valovanje in zvijanje organskih linij, ki gradijo
obstoja od likovnega do virtualnega, informacijskih polj znanj,
velika platna, zvabi oko gledalca v gibanje in daje občutek, da
računalništva in interneta, do umskih prostorov oziroma
se razlivajo preko platna, ovijajo prostor in se razraščajo. V
meditativnih stanj, v katerih se zavest aktivira kot dodaten
toku barv in linij pogled nima nobene oprijemljive točke
potencial umevanja in opazovanja.
postanka, v gledalčevem zaznavanju se brezmejno širi in tako
Diplomirala je iz slikarstva in grafike na ljubljanski Akademiji
dodaja časovno dimenzijo v poustvarjen, virtualen prostor.
za likovne umetnosti z naslovom: Razmerje med sodobnim
Gradbeniško ozadje njene družine se kaže v uporabi
abstraktnim slikarstvom in sodobno fotografijo. Na
gradbenih materialov, mrež, barv in lakov, ter v sami plastni
študentski izmenjavi na Akademiji za umetnost, oblikovanje
gradnji likovnih del. Dela tako ne operirajo samo na podlagi
in arhitekturo v Pragi se je izpopolnila še v fotografiji, ta pa
dejanskega časovnega sosledja, temveč preko arheološkega
postane eden izmed fokusov nadaljnjega dela. Tako klasične
principa kažejo tudi globljo prostorsko sled in alternativen
in sodobne umetniške tehnike tvorijo enakovreden temelj
pregled časovnega toka.
njenega dela, ki ga vseskozi bogati eksperimentiranje z
Gala pravi, da sliko gradi, plasti z nanosi raznih pigmentov,
materiali in tehnikami.
zidnih barv, sprejev, ibitola, lakov in premazov, proces pa
Uporaba novih medijev s področja fotografije, filma, radia in
pripelje do pomembnih struktur in fraktur na površini,
televizije, ki močno prevladujejo v našem vsakdanu, je kot
medtem ko lesk nekaterih materialov in pigmentov poustvari
umetniška praksa že davno dohitela potencial, ki ga je kot
videz digitalne podobe na zaslonu. Kombinira jih z gradbenimi
univerzalni vir umetniške inspiracije nekoč posedovala le
mrežami in raznimi tehnološkimi ostanki – simboli za
klasična umetnost. Tako v Galinih fotomanipulacijah,
pretekle, izgubljene informacije, na primer CD-ji, kar zopet
avantgardnih instalacijah in steklenih umetniških objektih
reflektira na poseben sijaj digitalnega zaslona. Z uporabo
prostor in čas. Prepletenost realnega in virtualnega, konstruiranih vzorcev in
barve in svetlobe pa prav tako prispevajo svoj delež k vtisu
organske linije nas tako povrne v same umetniške začetke
telesne izkušnje imaginarnega prostora. Pri ustvarjanju te
človeškega ustvarjanja, v prabit likovnosti in odkrivanja
vrste estetskih izkustev se Maša Gala kot vizualnega vodila
likovnega prostora. Z manipulacijo njegove strukture in
poslužuje gradbeniških proporcev in razmerij ter risbe. Svoj
relacijo oziroma intervalom med prastaro linijo jamskih
pomen kodira, zakriptira v mreži plasti, ki vizualno delujejo
stenskih slik ter današnjimi tehničnimi proporci in pigmenti,
kot piksli, pomensko pa kot algoritmi, skrite plasti
Galina umetnost razkriva prav posebno, obenem zelo
računalniških programov in zemljevidov interneta.
unikatno in zelo univerzalno videnje realnosti. Dotakne se
Določeni izrazi in besedne zveze so zaradi angleškega
tistih meditativnih sfer, ki nekoliko ukrivijo zakone fizike
tehnološkega izrazoslovja težje prevedljivi v slovenščino, saj
našega umevanja in omogočajo globje spremembe v strukturi
vedno nosijo več pomenov. Beseda grid v aktualnem naslovu
mišljenja.
tako ne pomeni le mreže in njenega vizualnega vzorca,
materialno na umetniških delih kot konceptualno, ostaja v
temveč tudi omrežje kot prostor povezovanja informacij,
srži slikarkine aktivnosti in se skozi mnoge pripovedne
zemljevid znanega, tako v smislu nevronskih možganskih poti
elemente izraža kot specifična likovna in estetska vez do
kot digitalne internetne sfere in nenazadnje kot rešeto, ki,
skupnih zakonitosti posameznikove čutne izkušnje.
Gradnja omrežij in novih prostorov, tako
Dona Pratnekar
kakorkoli pomanjkljivo, drži naša znanja in spomine skozi Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Besedilo Oblikovanje Fotografija
Matija Golner, predsednik Dona Pratnekar Matija Golner Maša Gala, arhiv
since
1871
Maša Gala / Patern matching 1 / 2017 / akril na platnu 120 x 150 cm, izrez
analognih, klasičnih slikarskih, kiparskih in fotografskih tehnik in medijev simulira digitalno vizualno podobo, sublimne
na naslovnici:
Maša Gala / Patern matching 4 / 2017 / mešana tehnika in kolaž na platnu, 120 x 150 cm
Jože Šubic
Naredi sliko Take a Picture
galerija kvartirna hiša
Junij 2018
vg KH
Jože Šubic / Take a Picture XIII / 2018 / mešana tehnika na platnu, 121 x 121 cm
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Jože Šubic
Naredi sliko / Take a Picture Odprtje bo v četrtek, 7. junija 2018, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiša, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 30. junija 2018. Vstop prost.
Tanja Kerić Jože Šubic, Naredi sliko / Take a Picture
Jože Šubic (1959) je predstavnik generacije
vzpostavlja poseben dialog tako na platnu kot z
tistih slovenskih umetnikov, na katere je vplivala
občinstvom. Dve strani, dve zgodbi. Skrivni
t. i. nova podoba, italijanski umetnostni izraz iz
pogled, ki razkriva voajerja, moškega, v prvi vrsti
osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki ga je
pa njo, opazovalko svojega opazovalca, ki z
Šubic sprejel precej samosvoje, mimo začetne
lastno (ne)prisotnostjo dirigira celoten tok
figuralike v vprašanja vzbujajoč svet metaforike
dogajanja in ga dokumentira. V slikarskem
in simbolizma. Po končanem študiju slikarstva
smislu se umetnik k figuri vrača le posredno,
na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je
idejno, neposreden pa je zagotovo njegov
znanje razširil tudi na področje grafike,
erotično obarvan podton, iz katerega neredko
kiparstva in instalacije. Svoj slikarski nastop je
izhaja v svojem opusu, ki kljub svoji igrivosti ne
tako pretvoril v prostor in predmetni snovnosti
pada po čutnih tleh romantičnosti, temveč
očrtal asociativno pomenskost z izjemno
posega (in ne presega) v drzne svetove draženja
komunikacijsko močjo med samim delom,
in poželenja. Njegov ženski lik, ki je pogosto
umetnikom in gledalcem. Šubic živi in ustvarja v
asociiran kot objekt, s katerimi odgovarja na
Mariboru, njegova likovna produkcija pa v
klišeje družbene objektivizacije, tokrat nastopa
zadnjih desetletjih beleži pomemben doprinos
kot glavna herojka svoje usode. Ne glede na
k slovenski sodobni umetnosti.
ponavljajočo se dvojnost njene razkrite intime
Z razstavo Naredi sliko / Take a Picture se Šubic
deluje kot ponosna nosilka lastnih kretenj in
vrača k slikarskemu prijemu, ki mu dodaja tudi
opozarja na svojo sodobno samozadostnost.
druge tehnike in materiale. Težišče istoimenske serije platen je ženska, navzoča in ujeta, a hkrati odtujena in svobodna v diptihu spomina, ki gledalcu očitno razkriva njene namere. Prehod figure v zgodbo z zmečkanimi rjuhami, na katerih samevajo erotični rekviziti njene strasti,
Jože Šubic / Take a Picture XXVI / 2018 / mešana tehnika na platnu 100 x 200 cm, izrez na naslovnici:
Jože Šubic / Take a Picture / 2018 / mešana tehnika na platnu, 38 x 32 cm
Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Besedilo Oblikovanje Fotografija
Matija Golner, predsednik Tanja Kerić Matija Golner Jože Šubic, arhiv
since
1871
Dalibor Bori Zupančič
Alma, Alfred in Janez
galerija kvartirna hiša
Julij 2018
vg KH
Dalibor Bori Zupančič / brez naslova / 2018 / svinčnik na papirju
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Dalibor Bori Zupančič Alma, Alfred in Janez Odprtje bo v petek, 6. julija 2018, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiša, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 30. julija 2018. Vstop prost.
Tanja Kerić
Dalibor Bori Zupančič, Alma, Alfred in Janez
Dalibor Bori Zupančič, slikar, risar, literat,
instalacije in performanse izvaja v lastni
glasbenik – vsestranski umetnik, ki se je na
Galeriji 57A, pri kateri pa je v ospredju
celjski alternativni sceni pojavil v
predvsem ideja in ne dotičen galerijski
sedemdesetih letih in si vse do danes v lokalni
prostor, saj deluje v domačem okolju in hkrati
umetniški sferi prislužil naziv legendarne,
vsepovsod. Umetnost je namreč zanj intimno
osrednje osebnosti. Po šolanju v Celju,
dejanje, nekaj, kar nastaja, se dogaja znotraj
Ljubljani in Mariboru je nekako skušal slediti
vsakega individuuma. Tako je v ospredju bolj
svoji lastni struji, mimo preseženega
sam umetniški proces in ne končni rezultat.
tradicionalnega akademizma v modernizem,
V naboru konceptualnega opusa pa pri
svet posameznika ter iskanje osebnega izraza
tokratni razstavi z naslovom Alma, Alfred in
in navdiha. Umetnik deluje tudi kot likovni
Janez ostaja zvest tradicionalni praksi, risbi, ki
terapevt v psihiatrični bolnišnici, kjer
ji vlada abstrahirana figuralika. Njegove
združuje svoje likovne, glasbene in literarne
stvaritve spominjajo na izseke stripovskega
izkušnje za pomoč in raziskovanje fenomena
medija, kar ni naključje, saj se je s stripom
duševne bolezni.
nekaj časa ukvarjal tudi profesionalno.
Zupančičev opus je zaznamovan s konceptua-
Zupančič je izjemen pripovedovalec zgodb, ki
lizmom, že njegovo zgodnje ustvarjanje je
mu ne zmanjka tem in idej. Tako ima tudi
bilo podkrepljeno z iskanjem odgovorov na
vsaka figura svojo zgodbo, vsak okvir svoj
vprašanja o sodobnem svetu in posamezniku
proces nastajanja in svoj svet. Karikirane
v njem. Leta 1973 je izvedel performans (za
poteze protagonistov že skoraj nakazujejo na
Celje je bil takšen likovni izraz nekaj povsem
»naivno art brut« risbo, h kateri umetnik
novega) in mesto postavil na ogled. Danes, v
dodaja lasten pečat, prepoznaven in igriv
poplavi sodobnega konceptualizma, svoje
osebni slog.
Dalibor Bori Zupančič / Strast / 2018 / mešana tehnika na naslovnici: Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Besedilo Oblikovanje Fotografija
Matija Golner, predsednik Tanja Kerić Matija Golner Dalibor Bori Zupančič, arhiv
since
1871
Marjan Skumavc
Srečanja galerija kvartirna hiša
September 2018
vg KH
Marjan Skumavc / Požrtija / 2010 / olje na platnu, 86 x 86 cm
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Marjan Skumavc
Srečanja Odprtje bo v četrtek, 9. septembra 2018, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiša, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 30. septembra 2018. Vstop prost.
Tanja Kerić Marjan Skumavc, Srečanja
Slikar, risar, grafik in ilustrator Marjan Skumavc
Na razstavi z naslovom Srečanja gre za izbor del,
(1947–2011), rojen v Jurkloštru, je po začetni
ki so nedvomno povezana s Skumavčevim
zidarski praksi svojo likovno pot pričel na
novinarskim delom, kjer je bil na terenu veliko-
ljubljanski šoli za oblikovanje, ki jo je končal leta
krat priča najrazličnejšemu kriminalu, nenava-
1967, nato pa nadaljeval in diplomiral (leta
dnim dogodkom, ki so motivno in tematsko
1972 pri prof. Gabrielu Stupici) na Akademiji za
zaznamovali njegovo ustvarjanje. Kot bi šlo za
likovno umetnost. Dve leti se je še dodatno
nekakšno objektivno poročilo, dokumentiranje,
izpopolnjeval na specialki pri prof. Janezu
je Skumavc na svojih platnih zapustil številne
Berniku. Poleg umetnosti je deloval tudi kot
zgodbe ljudi, s katerimi skuša vplivati na gledal-
novinar pri Slovenskih novicah in Delu, kjer je
ca, ga opomniti in ganiti, brez olepševanja in de-
vrsto let ustvarjal Nočno kroniko, bil pa je celo
korativnosti. Nenavadne situacije v konkretnem
dvakratni slovenski prvak v boksu. Po letu 2000
času in prostoru večkrat nosijo odrešilni pridih
se je ukvarjal samo še s slikarstvom, na katerega
vseh temnih plati človekovega življenja. Vsa
je močno vplivalo njegovo raznoliko delo in
brutalnost in neposrednost, ki ju umetnik
barvito življenje. Velik del Skumavčevega
prikazuje v bistvu animaličnosti posameznika,
obsežnega opusa je zaznamovan z grotesknimi,
se prav tako kažeta tudi v njegovih boksarskih
včasih skoraj grozljivimi prizori iz njegove črne
motivih, ki s svojo avtobiografsko noto
kronike, ki s svojo občutno ekspresivno linijo
razkrivajo surovost človeškega dostojanstva.
prikazujejo ljudi z družbenega dna, posvečal pa
Skumavčeva narativnost razgalja tako
se je še športnim motivom, krajini in morskim
individualni kot kolektivni odraz, označuje način
motivom, saj je del svojega življenja preživel v
funkcioniranja, tistega dela pristnosti, ki s svojo
Istri. Imel je okoli šestdeset samostojnih razstav,
čutno substanco posega po duhu množice. Dela
sodeloval na številnih likovnih kolonijah,
odražajo poudarjen ekspresionistični krik, spo-
delavnicah in skupinskih razstavah, leta 1969 pa
jen z močno barvno paleto in potrebo po direkt-
je prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado.
nem izrazu.
Marjan Skumavc / Srečanje 2 / 2010 / olje na lesonit, 29 x 38 cm, izrez na naslovnici:
Marjan Skumavc / Maratova smrt / 1977 / olje na platnu, 170 x 104 cm
Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Besedilo Oblikovanje Fotografija
Matija Golner, predsednik Tanja Kerić Matija Golner Marjan Skumavc, arhiv
since
1871
JoĹže Ciuha
Kronane glave galerija kvartirna hiĹĄa
Oktober 2018
vg KH
Jože Ciuha / Kronana glava / 1993 / akril na papir in platno, 50 x 40 cm
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Jože Ciuha
Kronane glave Odprtje bo v petek, 5. oktobra 2018, ob 19.00 v Galeriji Kvartirna hiša, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava pomeni nadaljevanje serije razstav, ki bodo odkrivala skrite in manj znane odtenke Ciuhovega dela. Razstavo bo odprl umetnostni zgodovinar in kustos Dejan Mehmedovič.
Razstava bo na ogled do 31. oktobra 2018. Vstop prost.
Dejan Mehmedovič Jože Ciuha, Kronane glave
Z naslovom »Kronane glave« se ob pričujočem
miniaturnih slikicah, ki kljub lastni majhnosti
razstavnem projektu Jožeta Ciuhe spominjamo
delujejo monumentalno.
njegove serije podob, ki jih je izvedel leta 1994 v
Prepoznavna dodelana avtorska slogovnost, ki
povezavi s pomembno celjsko zgodovino. Pred
temelji na tehnična virtuoznosti ustvarja v
nami so danes tri slike omenjene tematike in
njegovih delih izrazne opredelitve, ki vseskozi
cikel akrilnih platen, ki so večinoma nastajala v
ohranjajo pripovednost. To je bilo tudi osnovno
devetdesetih letih prejšnjega stoletja in se
načelo umetnikovih vizualnih zgodb. Lahko bi
posredno navezujejo na tematike »kronanih
rekli, da je bil Jože Ciuha izjemen »stvaritelj«
glav«, saj v alegorijah historičnih likovnih ikon
nadrealnega v realnem. V njegovih stvaritvah se
nadaljujejo izhodiščno vsebino.
pripoved, kot ponavljajoča sled, preliva v polje
Vsekakor, ko govorimo o delu Jožeta Ciuhe
različnih vsebin. Tokrat so to »kronane glave«.
govorimo o vrhunskosti. Delo Jožeta Ciuhe
Izraznost je v slikarjevem delu običajno
nedvomno uvrščamo v sam vrh povojne
nalagana s figuralno poseljenostjo slikovnega
slovenske likovne tvornosti, pomembno mesto
prostora, kjer se razstira bogato dogajanje med
je imelo v nekdanjem jugoslovanskem prostoru,
nevsakdanjimi, posebnimi protagonisti.
določeno priznanje je doseglo tudi po Evropi.
Atmosfera, ki jo ustvarjajo podobe je zagonetna
Ciuha je bil mojster v različnih slikarskih zvrsteh,
in večinoma deluje kot vizualizacija nekakšne
saj so njegovi artefakti izvedeni kot tapiserije,
gledališke predstave. Dogajanja v slikah se
mozaiki, grafike predvsem pa slike katerih
odvijajo v neopredeljenem, »insceniranem
podlaga je platno, papir ali pleksi steklo,
interieru«, na nedoločeni, neidentificirani
izjemna likovna dela. Obvladovanje izrazne
podlagi, v prostoru, ki pridobiva svojo volumsko
izpovednosti je v njegovih podobah izkazano
prostorskost v igri figur – protagonistov zgodbe.
tako v monumentalnih uprizoritvah velikih več
Vseskozi je tu velika igrivost in gibljivost .
merskih formatov, kakor v drobnih skoraj
Nevtralno, »iluzijsko« ustvarjeno območje
Jože Ciuha / Ko na Šipanu mislim na Velasqueza / 2001 / akril na papir in platno, 100 x 70 cm
podobe avtor ponekod »ozemlji« s predmeti, ki
posebno estetizirano formo vizualnega lika, ki
simbolno odrejajo realnost. Z neverjetno
se je razvijala v skladu z umetnikovim
senzibilnostjo so tu ujete karakterne značilnosti
razgrinjanjem različnih vsebinskih obdelav in
figuralnih akterjev, ki jih inventivno
idejnih hotenj. V lastni stilizirani stopnji
opredeljujejo njihovih atributi. Običajno se
objetivno vidnega z indikativno izrazito
osrednji prizor, kot kulminacija dogodka, kot
modelacijo razpotegnjenih ekstremitet
izpoved opira na kompleksno plejado historično
opredeljuje pomen slikarjevih stvaritev, a hkrati
ikonografskih premis, ki v asociativnem
dopušča veliko svobodo v izboru simbolnih in
odpirajo nabuhlo ozadje vsebinskega
atributnih postavk. Tako se ikonografska analiza
kontingenta podob. Vse polno je pripovednega,
del pred nami, odpira kot pahljačast niz, ki se
simbolnega a hkrati čustvenega, spontano
lahko izgublja v neskončno polje določb in
doživljajskega. A v osnovi je pred nami likovni
razlag, a dopušča različnost in odprte možnosti.
zapis, ki
podobo. Le ta deluje v
V končni fazi bi rekli, da je umetnikova podoba
sozvočju a hkrati tudi ločeno od fabulativnega,
nekakšen večen zapis, kaligrafski odtis,
direktno skozi optične premise in sugestivno na
svojstven palimsest, ki v harmoniziranem
podlagi linijske zasnove, forme, ki uravnava
kromatskem okolju na ekspresiven ali liričen
kompozicijo in barvne izpolnitve. Zaokroženo se
način asociativno odpira simbolno nišo
ti elementi izkazujejo kot gradniki izraznosti, ki
združitve ikoničnosti, duhovne vzvišenosti
jih v ozadju nastavlja močna avtorska
Orienta z racionalizirano togostjo Zahoda.
opredeljena slikarska gesta. Izbrana serija del, ki
Doživetje mnogoterosti, ki jo odraža
ustvarja
izpolnjuje osrednji del razstave pred nami ima
kozmopolitska drža velikega umetnika.
zatemnjeno, črno-sivo slikovno ozadje, saj s
Slikarjeva izkušnja je bila obsežna in njegova
temo dodatno referira v dialog z Velazquezovo
izpovedna poetika posega globoko v notranjost
mojstrovino Las meninas. Hommage a
zavedanja in vedenja.
Velazquezu je pogost naslov teh del. Mojster se priklanja mojstru. Tako Velazquez kot Ciuha razvijata izraznost likovnega govora na podlagi specifične figuralne forme. Gotovo je Ciuhova ustvarjalna izkušnja dolgo potovanje skozi različna preverjanja na osnovi forme in kolorita, gibljivosti ali statičnosti vizualne materije, skratka odkrivanje skrivnosti prenosa ploskovnega v polje duha. Figuralni segment je tukaj osnovni element, je sredstvo izpovedi in izraznosti, je temelj vsebine in načina. Slogovnost, ki jo zastavlja je brezhibno dodelana in avtorsko opredeljujoče prepoznavna. Ciuhina figura predstavlja
JoĹže Ciuha / Osamljena menina / 1991 / akril na papir in platno, 100 x 70 cm
Jože Ciuha / Čarovnica / 1993 / akril na papir in platno, 100 x 70 cm
akril na papir in platno, 70 x 100 cm
JoĹže Ciuha / Hommage a Picasso / 1989 / JoĹže Ciuha / Dvorjani - Hommage a Velasquez / 1989 / akril na papir in platno, 70 x 100 cm
Jože Ciuha / Rdeči mož / 1990 / akril na papir in platno, 100 x 70 cm
Jože Ciuha / Lepa Urška in povodni mož / 1993 / akril na papir in platno, 100 x 70 cm
JoĹže Ciuha / Trdoglav in Marjetica / 1993 / akril na papir in platno, 100 x 70 cm
na naslovnici: Jože Ciuha / Hommage a Velasquez / 1989 / akril na papir in platno / 70 x 100 cm / izrez
Jože Ciuha / Kralj Matjaž in Alenčica / 1996 / akril na papir in platno, 80 x 60 cm
Za sodelovanje pri izvedbi razstave se zahvaljujemo:
Kvartirna hiša Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Besedilo Oblikovanje Fotografija
Matija Golner, predsednik Dejan Mehmedovič Matija Golner Fundacija Jože Ciuha, arhiv
since
1871
Barbara Drev
Krajine II galerija kvartirna hiĹĄa
November 2018
vg KH
Barbara Drev /
/ 2018 /olje na platnu, sitotisk, sprej / 155 x 170 cm
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Barbara Drev
Krajine II Odprtje bo v petek, 9. novembra 2018, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiĹĄa, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 30. novembra 2018. Vstop prost.
Dona Pratnekar Barbara Drev, Krajine II
Umetnica Barbara Drev se pod naslovom
direktnega stika s slikovno površino nima, kljub
Krajine II, predstavlja s svežo serijo del, s katero
temu pa ohranja gibkost ročne geste in giba.
načenja novo barvno obdobje in nakaže
Naslov krajine nam dovoli, da razstavljena dela
nekoliko drugačen pristop. Zanjo značilna dela
pogledamo v nekoliko drugačni luči in z lastno
večjih dimenzij nastala v tehnikah olja, spreja in
interpretacijo, z določenim notranjim razume-
sitotiska na platnu, v zadnjem izboru sevajo v
vanjem. Lahko jih dojemamo kot mikro in ma-
zamolklih odtenkih zelene, magente in
krokozmos, kot delčke in prostore narave pa
vijolične, prevladujejo pa organske poteze in
tudi urbanega in kulturnega življenja. Besedi
postavitve elementov.
abstrakcija se ne moremo izogniti, vendar
Vizualno njena dela zaznamuje kolažiranje in
Barbarine kompozicije držijo izrazite povezave
preplet po pristopu nasprotujočih si tehnik, pri
na realni svet, v njih se vzpostavljajo asociacije
katerem se ravnilske mreže in grafične linije pre-
in ideje. S svetlobo ki žari znotraj, se podobe zde
krivajo z neobremenjenimi, valujočimi ročnimi
kot grafiti, mikroskopske povečave, prerezi,
linijami in oblikami. Slikovno polje se tako zdru-
podvodni svetovi ali ekrani, in delujejo kot
žuje v celoto po principu nasprotij ne le v ročno -
nosilci vzdušja, kot nekakšni zapisi kraja, časa in
grafičnem procesu nastanka, temveč v nekak-
občutja.
šnem časovnem sosledju po plasteh navzgor in
Barbarina umetnost nastaja pod vtisom narave
po plasteh v globino, kjer so skoraj arheološko,
in glasbe, v stalni komunikaciji in dialogu idej,
razkrite spodnje plasti. Skozi to nasičenost in
vprašanj, odgovorov in povezav, ki se porajajo v
polnost pa je prepoznaven izrazit vzorec gibanja
procesu kreacije. Ravno ta interakcija je eden
in ritmike valovanja, ki niha preko platen.
od temeljev umetničine prakse, je odzivni
Poteza s čopičem je nekaj neposrednega, kot
element, ki se razvija, nadgrajuje in spreminja,
podpis ali prstni odtis, ohranja namreč sledi
včasih bliža prvotni ideji in včasih se ji oddaljuje,
poteze, skriva karakter, osebnost, razpoloženje,
pogosto pa se vezano ponavlja iz enega platna v
celo identiteto. Sprej oziroma airbrush pa tega
drugega.
/ 2018 / olje na platno, sitotisk, sprej / 185 x 160 cm, izrez Barbara Drev / na naslovnici:
Barbara Drev / Nebula / 2018 / olje na platnu, sprej / 140 x 165 cm
Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Besedilo Oblikovanje Fotografija
Matija Golner, predsednik Dona Pratnekar Matija Golner Barbara Drev
since
1871
Tina Konec
Kristalizacije galerija kvartirna hiĹĄa
December 2018 - Januar 2019
vg KH
Tina Konec / Kristalizacija 7 / 2018 / tuĹĄ na papir / 75 x 103 cm
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Tina Konec
Kristalizacije Odprtje bo v petek, 7. decembra 2018, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiĹĄa, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 15. januarja 2019. Vstop prost.
Dona Pratnekar Tina Konec, Kristalizacije
Ex-tempore Piran in
orientacijo. Tako ugotovimo, da istočasno gledamo celoten
dobitnica prve nagrada letošnjega Ex-tempore Grožnjan, je
vrh drevesa, ali samo eno vejo, morda samo eno vejico, forme
mlada akademska slikarka Tina Konec, ki živi in ustvarja v
vseh zarisane po istem principu. Podobna razmerja in poteze
Oplotnici in Ljubljani. Prvo samostojno razstavo je imela
zaznamo v premikanju in rasti raznih organskih oblik,
ravno v Celju, v Galeriji Volk v Ozki ulici, in sicer že v dijaških
vremenskih in naravnih
letih na likovni gimnaziji GCC v Celju. Na razstavi z naslovom
gubanja gora in naših dlani. Fraktalnost narave se skozi
Letošnja nagrajenka grand prixa
pojavov, od meglic in oblakov,
Sol in kamen- Sal et lapis, je realizem razstavljenih del že
skorajda znanstveno natančno opazovanje in percepcijo
takrat pričal njenemu natančnemu opazovanju in
avtorice, kaže v subtilnih kompozicijah, ki posledično
razumevanju oblike in forme sveta, ki nas obdaja.
omogočajo svobodno interpretacijo in asociacije.
Že v
dijaških letih je risala tudi ilustracije za časopis Celjan, tako je
Dodatno, raznolike oblike, ki spominjajo na vejice, iglice in
za njo že več kot deset let dogodivščin Maca Celjskega.
storžke, kot oblikovni elementi pogosto uhajajo s formata, kar
Kljub temu, da je njen oče slikar, se je Tina Konec prepoznala
razkriva še en pogled na odnos med celoto in njenimi delci,
predvsem v risbi. Svoj likovni jezik je našla kmalu po diplomi
med pozitivom in negativom ter polnostjo in praznino, kot jih
leta 2015, od takrat riše značilne monokromne kompozicije
Tina Konec raziskuje v svoji umetniški praksi. Posamezna risba
drevesnih vrhov, vejic in iglic, detajlno zarisanih ob pogledu v
je le fragment celote, v razmerju si ustrezata tako kot izsek
nebo. Tokratna razstava nosi naslov Kristalizacije, vsebuje 14
risbe do celotnega formata, kar Tina na razstavah pogosto
del s tem naslovom, letošnjih risb v velikosti 75 x 103 cm, vsa
ponazori z gručasto postavitvijo del, ki jo imenuje poliptih.
narisana s črnim tušem na paus papir.
Prav tako se poslužuje prekrivanja risb, ki zaradi paus papirja
Prosojnost paus papirja je le eden izmed likovnih elementov,
prosevajo iz ozadja in ustvarjajo občutek globine.
ki daje njenim delom eteričen značaj zračnosti, lebdenja,
Slikarski pristop k risanju in likovni formi nakaže s postopnim
skoraj holografske vibracije likovne podlage in njenih form. V
črtkanjem, plastenjem v skupine, sloje in zasenčene forme, že
izredni tehnični izvršitvi risbe, očiščenosti prostora, z drobnim
skoraj botanično artikulirane oblike mikro in makrokozmosa,
ponavljajočimi se sekvencami, ki se po plasteh nalagajo v
ki jih odlikuje predvsem avtoričino spoznanje in predstava o
gmote in strukture in se eventualno razraščajo preko formata
fraktalnosti vesolja. Kreativni proces tako sam po sebi sestoji
je prepoznati nekakšen davni, večni in
iz meditacije in kontemplacije. Izčiščenost končanega dela je
arhetipični princip. Te ponovitve in sorodnosti oblik sledijo
posledica minimalizma tudi v pristopu. Avtorica sega namreč
v sosednjega,
tistim najbolj osnovnim morfološkim univerzalnostim,
po preprostih likovnih rešitvah: to so veje oziroma drevo, kot
naravnim zakonitostim, ki so vizualno razpoznavne skozi
nek prepoznavni element narave, risba (osnova ustvarjanja)
mikro in makro percepcijo. Avtoričina upodobitev teh
in kolorit (črno belo). V težnji, da s preprostimi likovnimi
subtilnih načel in trenutkov, gledalcu omogoča učinek
sredstvi ustvari kar se da inovativen in kompleksen učinek,
vibracije in ozvočenja likovnega prostora, omogoči
razkriva še neizrabljen inovativni potencial klasičnih in
sintestetično stapljanje zaznav, čuta za časovno in prostorsko
tradicionalnih tehnik.
Konec / Kristalizacija 5 / 2018 / tuš na papir / 75 x 103 cm, izrez na naslovnici: Tina
Tina Konec / Kristalizacija 11 / 2018 / tuš na papir / 103 x 75 cm
Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Besedilo Oblikovanje Fotografija
Matija Golner, predsednik Dona Pratnekar dipl. um. zgo. in angl. Matija Golner univ. dipl. inž. arh. Tina Konec
since
1871
Galerija Kvartirna hiša 2018 Turistično in kulturno društvo Celje, Galerija Kvartirna hiša Gosposka ulica 3, SI-3000 Celje, T: 03 492 7120, E: info@td-celje.si Matija Golner, predsednik Zanj: Matija Golner Urednik: Oblikovanje: Matija Golner Fotografija: arhiv Filter d.o.o., Celje Tisk: Naslov: Izdalo:
since
1871
galerija kvartirna hiĹĄa
vg KH