letno_porocilo_2006 by MIK Okna in vrata

MIK, mednarodno trgovsko in proizvodno podjetje, D.O.O., 42 b, 3000 CELJE

LETNO POROĂ˝ILO z mnenjem neodvisnega revizorja za obdobje od 1.1.2006 do 31.12.2006

Celje, junij 2007

Gaji

KAZALO

Stran

1. Uvodne besede direktorja

2. Predstavitev podjetja

2.1 2.2 2.3 2.4

Naziv, sedež in pravna oblika Dejavnost družbe Organizacija in kadri Strategija, cilji in vizija podjetja

3. Letno raþunovodsko poroþilo 3.1 3.2

3.3

Izjava o odgovornosti poslovodstva Raþunovodski izkazi 3.2.1 Izkaz stanja 3.2.2 Izkaz poslovnega izida 3.2.3 Izkaz gibanja kapitala 3.2.4 Izkaz denarnih tokov Pojasnila k raþunovodskim izkazom 3.3.1 Razkritja v skladu z ZGD 3.3.2 Razkritja v skladu s SRS 3.3.2.1 Razkritja postavk v izkazu stanja 3.3.2.2 Razkritja postavk v izkazu poslovnega izida 3.3.2.3 Razkritja postavk v izkazu gibanja kapitala 3.3.2.4 Razkritja postavk v izkazu denarnih tokov 3.3.3 Kazalniki

4 5 8 9 10 10 11 11 13 15 15 15 15 17 17 27 31 31 32

4. Poslovno poroþilo 4.1 Prikaz in pojasnila o položaju in razvoju družbe 4.1.1 Analiza poslovanja 4.1.2 Odnos do kupcev, dobaviteljev in konkurence 4.1.3 Raziskave, razvoj, odnos do kakovosti in okolja

34 34 34 37 38

4.2 4.3 4.4 5. Letno

39 42 42 44

Premoženjsko finanþno stanje in sestava financiranja Poslovni dogodki po koncu poslovnega leta Ocena možnosti prihodnjega razvoja revizorjevo poroþilo

1. UVODNE BESEDE DIREKTORJA MIK, mednarodno trgovsko in proizvodno podjetje, d.o.o., Gaji 42/b iz Celja (sledi podjetje), je prisotno na trgu že od leta 1990. Dejavnost podjetja zaznamuje proizvodnja PVC stavbnega pohištva, veleprodaja materialov za uokvirjanje slik in trženje z nepremiþninami. Sodimo med srednje velika podjetja. Vse širše odprta vrata v svet se kažejo z delovanjem na veþ lokacijah, kjer naše poslovne enote tržijo blagovno znamko MIK Celje. V Sloveniji smo zgradili mrežo prodajnih salonov (Murska Sobota, Maribor, Celje, Ljubljana, Izola, Nova Gorica, Kranj in v odpiranju Novo Mesto). Širimo prodajno mrežo preko pogodbenih predstavnikov na obmoþju Kosova, Albanije, Švice in Portorika. Podjetje je izgradilo svojo celostno podobo in skrbi za lastno publiciteto (televizijske reklame, þasopisi in šport). Imamo izgrajeno spletno stran z naslovom www.mik-ce.si. Izdelano imamo predstavitveno brošuro in prodajalce opremljamo z lastnim prodajnim gradivom. Imamo tudi zgošþenko z vsemi potrebnimi podatki tako za investitorje kot projektante. Del marketinga, poleg intenzivnega oglaševanja preko vseh medijev, usmerjamo predvsem v sponzorsko podporo rokometa na regionalni in državni ravni, nogometa na regionalni ravni in v humanitarne dejavnosti. Vizija rasti in razvoja podjetja narekujeta tudi velik poudarek na izobraževanju zaposlenih na vseh sektorjih. S pridobljenim znanjem in nasveti naših arhitektov ter strokovno izobraženih prodajnih strokovnjakov smo tako stranki v veliko pomoþ pri reševanju tehniþnih detajlov. Razpolagamo z izjemnimi þloveškimi viri, ki jih odlikuje izredna pestrost in pripadnost kolektivu. Naš cilj je v þim veþji meri približati dostopnost znanja vsem zaposlenim in biti odprti za strokovnjake. Zelo pomembno podroþje uspešnega dela ostaja zagotavljanje likvidnosti s pravilno strategijo pogajanja in doloþanja plaþilnih pogojev ter izterjava. Poleg tega je pomembna tudi dobiþkovnost poslovanja, leto 2006 smo zakljuþilo s pozitivnim þistim poslovnim izidom 93 mio SIT. Ves þas moramo slediti novostim in se prilagajati potrebam kupcev na trgu. Prednost pred ostalimi ponudniki v tej panogi je zagotovo prezraþevalni sistem Geeco, kvalitetno okovje in antikorozijski sistem Tricot, kvalitetna RAL montaža in možnost izbire razliþnih barvnih odtenkov po RAL lestvici za svoja okna. Med naþrti za leto 2007 je najveþji projekt izgradnja objekta in infrastrukture ter selitev proizvodnje, s podpornimi službami, komerciale in uprave v industrijsko cono Arclin pri Vojniku, kjer bo na skupnem zemljišþu 32.000 m2 kar 16.400 m2 velik proizvodno - poslovni objekt.

Franci Pliberšek, univ.dipl.inž.arh. Direktor 3

2. PREDSTAVITEV PODJETJA 2.1 Naziv, sedež in pravna oblika

FIRMA:

MIK, Mednarodno trgovsko podjetje, d.o.o.

proizvodno

SKRAJŠANA FIRMA:

MIK, D.O.O.

SEDEŽ:

3000 CELJE, Trnovlje, Gaji 42 b

DRŽAVA:

Slovenija

PRAVNO ORGANIZACIJSKA OBLIKA:

Družba z omejeno odgovornostjo

USTANOVITEV:

31.03.1990, vpis pri Okrožnem sodišþu v Celju, št. reg. Vložka 063/10176800

OSNOVNI KAPITAL

250.000.000,00 SIT

ZAýETEK POSLOVANJA:

01.04.1990

IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA ZA DDV: SI70919844

MATIýNA ŠTEVILKA:

5370507

STAND. KLASIFIKACIJA DEJAVNOSTI:

25.230 – Proizvodnja izdelkov iz plastiþnih mas za gradbeništvo

VELIKOST:

Družba je v skladu z 52.þlenom Zakona o gospodarskih družbah razvršþena med srednje velika podjetja

TRANSAKCIJSKI RAýUNI:

02232 – 0016867670

TRANSAKCIJSKI RAýUN:

06000 – 0063301141

TRANSAKCIJSKI RAýUN:

06000 – 1063301107

POSLOVNO LETO:

Poslovno leto je enako koledarskemu in je trajalo od 01.01.2006 do 31.12.2006

ZASTOPANJE DRUŽBE:

Direktor: Pliberšek Franci

ORGANI DRUŽBE:

Direktor Poslovodstvo - vodje sektorjev

LASTNIŠTVO:

75% Franci Pliberšek, 25% MIK, d.o.o.

PODRUŽNICE:

Podjetje nima podružnic.

2.2 Dejavnost družbe Podjetje MIK, d.o.o je z delovanjem priþelo v letu 1990. Osnovna dejavnost podjetja je veleprodaja vsega potrebnega za uokvirjanje slik ter prodaja lesno obdelovalnih strojev in od leta 1998 še proizvodnja in prodaja PVC stavbnega pohištva. Statistiþno se uvršþamo pod dejavnost »proizvodnja izdelkov iz plastiþnih mas za gradbeništvo« s standardno klasifikacijo 25.230. Poleg navedene glavne dejavnosti pa je družba registrirana še za veþ dejavnosti, med katerimi so bistvene: · · · · · · · · · · · · · · · · ·

Trgovina na debelo z drugimi polizdelki. Druga trgovina na debelo. Trgovina na debelo z lesom, gradbenim materialom in sanitarno opremo. Posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov. Arhitekturno in gradbeno projektiranje in z njim povezano tehniþno svetovanje. Cestni tovorni promet. Druga trgovina na drobno zunaj prodajalne. Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki ( dejavnost prodajnih galerij). Skladišþenje. Organizacija izvedbe nepremiþninskih projektov za trg. Trgovanje z lastnimi nepremiþninami. Dajanje lastnih nepremiþnin v najem. Dejavnost agencij za posredništvo v prometu z nepremiþninami. Drugo projektiranje in tehniþno svetovanje. Trgovina na debelo s kovinskimi proizvodi, inštalacijskim materialom, napravami za ogrevanje. Trgovina na debelo z obdelovalnimi stroji. Trgovina na debelo z gradbenimi stroji.

Podjetje MIK, d.o.o. se v Celju nahaja na dveh lokacijah. Poslovni prostori v Gajih 42 b, Celje, so namenjeni veleprodaji letev in vsega za uokvirjanje. Sem spadajo poleg prodaje letev še kartoni za passepartoute, kaširana pena, hrbtišþa, gotovi okvirji (ovali, blendele) in priroþni material (obešanke razliþnih oblik, žebljiþki, samolepilni trakovi, roþne pištole za pritrjevanje ozadij). V tej upravni stavbi je tudi galerija, kjer se vršijo slikarske razstave priznanih umetnikov. V poslovnih prostorih na Bežigrajski 14, v Celju, pa poteka proizvodnja PVC stavbnega pohištva. Proizvajamo PVC okna (enokrilna, veþkrilna, drsne oziroma panoramske stene, harmonika vrata, sestavljene stene), PVC vrata in zimske vrtove. Izdelki so narejeni iz profilov Gealan S 3000, Gealan S 7000 IQ in S 8000 IQ. Poleg tega so naš prodajni asortiman tudi dodatki, kot so: notranje police, zunanje police, notranje in zunanje žaluzije, PVC in ALU rolete, komarniki… V letu 2006 je podjetje odprlo tudi poslovne prostore v Novi Gorici in v Kranju za prodajo PVC stavbnega pohištva. Podjetje MIK, d.o.o. je v letu 2006 tudi ustvarilo prihodke iz prodaje nepremiþnin v znesku 183.180 tisoþ SIT.

GRAF 1: Struktura prodaje v odstotkih po programih za leto 2006. Struktura prodaje v odstotkih po programih za leto 2006

5,47%

4,07% LETVICE PVC STAVBNO POHIŠTVO NEPREMIýNINE

90,46%

Pri primerjavi rasti osnovnih dejavnosti podjetja, prodaja letvic in prodaja PVC stavbnega pohištva, se je delež prodaje PVC stavbnega pohištva glede na leto 2005 poveþal kar za 7,71 % , medtem ko se je delež prodaje letvic in že izdelanih okvirjev zmanjšal za 7,15% (graf 2).

GRAF 2: Primerjava strukture prodaje v SIT po osnovnih programih za leti 2005 in 2006.

Primerjava strukture prodaje v odstotkih po programih za leti 2005 in 2006 95,70%

94,70%

100,00% 80,00% 60,00% 40,00% 20,00% 0,00%

4,30%

5,30%

LETVICE

PVC

2006

4,30%

95,70%

2005

5,30%

94,70%

GRAF 3: Struktura prodaje po trgih za leto 2006. Struktura prodaje po trgih za leto 2006

3.500.000 3.000.000

v 000 sit

2.500.000 TUJINA SLO

2.000.000 1.500.000 1.000.000 500.000 -

LETVICE

PVC STAVBNO POHIŠTVO

TUJINA

18.375

92.318

SLO

117.908

2.937.477

NEPREMIýNINE 183.180

2.3 Organizacija in kadri V letu 2006 smo zaposlili veliko novih sodelavcev, zato pomeni kadrovska politika našega podjetja odgovornost pri izbiri kandidatov. Glede na to, da želimo s to politiko zagotoviti uresniþitev ciljev podjetja, jo kratkoroþno in dolgoroþno naþrtujemo. V veliki meri se pri odloþanju poslužujemo raznih metod, tako da izvemo þim veþ informacij o sposobnosti kandidatov, njihovih »temeljih«, na katerih je vredno graditi njihovo nadaljnje uþenje. Izobraževanje je sestavni del firme na vseh podroþjih: od proizvodnje, tehnološkega razvoja, do komerciale, saj le tako lahko sledimo vsem novostim in trendom, ki prihajajo. V podjetju smo, skladno s finanþnimi možnostmi, omogoþili izobraževanje in usposabljanje delavcev na raznih seminarjih, delavnicah in strokovnih posvetih. Takšnih izobraževanj so se udeleževali delavci na razliþnih nivojih zaposlitve, organizirali pa smo tudi notranja usposabljanja, predvsem s podroþja komuniciranja in prodaje ter varstva pri delu. Podjetje MIK, d.o.o. je poslovno leto zaþelo s 103 zaposlenimi, zakljuþilo pa ga je s 140 zaposlenimi. V letu 2006 smo skupno zaposlili 46 delavcev, od tega vse za doloþen þas. Zaposlovanje je bilo enakomerno razporejeno þez vse leto in sicer predvsem v oddelkih proizvodnje, komerciale in tehnološkega razvoja. Glede na to, da imamo zastavljeno vizijo odpiranja novih salonov po Sloveniji, vodstvo podjetja naþrtuje poveþanje zaposlovanja predvsem na podroþju komerciale. Medletna fluktuacija (prekinitve na lastno željo) je znašala 9 delavcev. Rast podjetja je pospešena od leta 2002, ko je bilo število zaposlenih 35, in je priþelo strmo narašþati. Vsakoletni neto prirast zaposlenih je razviden iz tabele: GRAF 4: Neto prirast zaposlenih po letih. Neto prirast zaposlenih po letih

število zaposlenih

37 2006 21 25

2005 2004 2003 2002

12 10 prirast po letih

Podjetje MIK, d.o.o. je organizirano centralizirano, po funkcionalnem naþelu. Poslovne funkcije podjetja so oblikovane centralno v sektorje. V podjetju so oblikovani naslednji sektorji: x x x x x x x x x x

proizvodnja, nabava, tehnološki razvoj, komerciala, zimski vrtovi, montaža in servis, marketing, investicije, raþunovodstvo in finance ter pravna služba.

Na þelu vodstvenega teama podjetja je generalni direktor Franci Pliberšek, univerzitetni diplomiran inženir arhitekture, ki je hkrati tudi lastnik podjetja in s svojim vodstvenim teamom nadzoruje celoten potek poslovanja podjetja. Vodstveni team sestavljajo izvršna direktorica Nataša Kovaþiþ, univerzitetna diplomirana ekonomistka, tehniþni direktor Matej Cvikl, univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, ter vodja sektorja okvirji Adrijana Pliberšek, univerzitetni diplomiran strojnik. Reševanje tekoþe problematike podjetja se tako rešuje na podlagi teamskega dela tako v najvišji vodstveni strukturi podjetja kot tudi v nižjih enotah, kjer je delo razdeljeno po navedenih sektorjih, ki z svojim kvalitetnim nadzorovanjem lastnega podroþja pripomorejo h kar najboljšemu skupnemu uspehu. Priloga 1: Organigram podjetja MIK, d.o.o. 2.4 Strategija, cilji in vizija podjetja Lastnik in vodstvo podjetja MIK, d.o.o. imamo vizijo ustvariti uspešno podjetje za proizvodnjo PVC stavbnega pohištva, veleprodajo letvic in poslovanje z nepremiþninami ter v podjetju pripeljati umetniško dejavnost na višjo raven. Postati želimo eden od vodilnih proizvajalcev PVC stavbnega pohištva na evropskem trgu z razvejano prodajno mrežo po celotni Evropi in bivši skupni državi. Našim strankam želimo ustvariti prijetno bivalno okolje, ki bo ugodno vplivalo na njihovo raven kvalitete življenja z dviganjem kakovosti izdelkov še na višjo raven. Prav tako nameravamo vlagati v posodobitev kapacitet, širitev prodajnega asortimana, v izobraževanje obstojeþih in zaposlovanje visoko izobraženih kadrov. Ustvariti naše podjetje uspešno, pomeni doseþi konþne cilje: planirana dobiþkonosnost, veþanje tržnega deleža, poveþevanje obsega in kakovosti proizvodnje, rast in razvoj celovitega sistema delovanja, doseganje planirane ravni razvoja kakovosti ter doseganje okolje-varstvenih kriterijev.

3. LETNO RAýUNOVODSKO POROýILO 3.1 Izjava o odgovornosti poslovodstva Poslovodstvo potrjuje raþunovodske izkaze za leto, konþano na dan 31. decembra 2006, na straneh 11 do 15 in uporabljene raþunovodske usmeritve ter pojasnila k raþunovodskim izkazom na straneh od 15 do 32 letnega poroþila. Podjetje Mik, d.o.o. je glede na kriterije Zakona o gospodarskih družbah (sledi ZGD) zavezano k reviziji, zato k letnemu poroþilu prilaga tudi Izkaz finanþnega izida ter primerljive postavke 2006/2005.

IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA Direktor in vodja raþunovodstva in financ sta odgovorna za pripravo letnega poroþila tako, da le-to predstavlja resniþno in pošteno sliko finanþnega stanja družbe na dan 31.12.2006 – izidov poslovanja za leto, ki se je konþalo 31.12.2006. Odgovorna potrjujeta, da so bile dosledno uporabljene ustrezne raþunovodske usmeritve ter da so bile raþunovodske ocene izdelane po naþelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Potrjuje se tudi, da so raþunovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja ter v skladu z veljavno zakonodajo in s Slovenskimi raþunovodskimi standardi. Direktor in vodja raþunovodstva in financ sta tudi odgovorna za ustrezno vodeno raþunovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za prepreþevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Direktor: Franci Pliberšek, univ.dipl.inž.arh.

Vodja raþunovodstva: Nataša Kovaþiþ, univ.dipl.ekon.

Celje, 30.06.2007

3.2 Raþunovodski izkazi 3.2.1 Izkaz stanja

Bilanca stanja na dan 31.12.2006 in 31.12.2005

POSTAVKA

31.12.2006 v 000 SIT

01.01.2006 v 000 SIT

31.12.2005 v 000 SIT

SREDSTVA

2.029.903

1.716.176

1.804.628

861.508

866.153

954.605

6.702

843.195 1.209 455.234 25.070 109.360

6.702 0 0 6.702 0 0 843.195 1.209 455.234 25.070 109.360

252.255 0 0 14.708 0 0 14.708 0 0 1.548

252.255 0 0 104.708 0 0 14.708 90.000 0 0

1.160.404

845.049

0 456.651 193.816 11.268 93.183 123.511 34.873 35.670 0 0 0 0 35.670 0 35.670 555.198 0 467.782 87.416

0 257.398 130.541 0 25.368 101.489 0 94.124 94.124 0 0 94.124 0 0 0 454.919 0 369.632 85.287

A.STALNA SREDSTVA

19.465 l. Neopredmetena dolgoroþna sredstva 1. Dolgoroþno odloženi stroški poslovanja 2. Dolgoroþno odloženi stroški razvijanja 19.465 3. Dolgoroþne premoženjske pravice 4. Dobro ime 5. Predujmi za neopredmetena dolgoroþna sredstva 825.048 ll. Opredmetena osnovna sredstva 1.209 1. Zemljišþa 463.913 2. Zgradbe 109.526 3. Proizvajalne naprave in stroji 153.602 4. Druge naprave in oprema 5. Drobni inventar, veþletni nasadi, osnovna þreda in druga opredmetena osnovna sredstva 96.698 6. Opredmetena osnovna sred. v gradnji in izdelavi 100 7. Predujmi za pridobitev opredmetenih osnov. sred. 0 lll. Naložbene nepremiþnine 14.708 lV. Dolgoroþne finanþne naložbe 0 1. Deleži in dolgor.finanþne terjatve do podj.v skup. 0 2. Deleži in dolgor. finanþne terjatve do pridr. podj. 14.708 3. Deleži in druge dolgoroþne finanþne terjatve 0 4. Lastni deleži 0 V. Dolgoroþne poslovne terjatve 2.287 Vl. Odložene terjatve za davek

B.GIBLJIVA SREDSTVA l. Sredstva za prodajo ll. Zaloge 1. Material 2. Nedokonþana proizvodnja 3. Proizvodi 4. Trgovsko blago 5. Predujmi za zaloge lll. Kratkoroþne finanþne naložbe 1.Kratkoroþne finanþne naložbe razen posojil a. Delnice in deleži v družbah v skupini b. Druge delnice in deleži c. Druge kratkoroþne finanþne naložbe 2. Kratkoroþna posojila a. Kratk. posojila dana družbam v skupini b. Druga kratkoroþna posojila lV. Kratkoroþne poslovne terjatve 1. Kratkoroþne poslovne terjatve do družb v skupini 2. Kratkoroþne poslovne terjatve do kupcev 3. Kratkoroþne poslovne terjatve do drugih

6.702

V. Denarna sredstva

C. AKTIVNE ýASOVNE RAZMEJITVE Zabilanþna sredstva

POSTAVKA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

112.882 7.994

38.608 4.974

10.265

15.355

31.12.2006 v 000 SIT 2.029.903

01.01.2006 v 000 SIT 1.716.176

31.12.2005 v 000 SIT 1.804.628

A. KAPITAL

678.189

584.551

679.195

l. Vpoklicani kapital 1. Osnovni kapital 2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) ll. Kapitalske rezerve lll. Rezerve iz dobiþka 1. Zakonske rezerve 2. Rezerve za lastne deleže 3. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka) 4. Statutarne rezerve 5. Druge rezerve iz dobiþka lV. Presežek iz prevrednostenja V. Preneseni þisti poslovni izid Vl. Prenesena þista izguba Vll. ýisti dobiþek poslovnega leta Vlll. ýista izguba poslovnega leta

250.000 250.000 0 0 26.742 26.585 90.000

250.000 250.000 0 0 22.097 21.940 90.000

250.000 250.000 0 0 112.097 21.940 90.000

-90.000

157 0 312.454 0 88.993 0

157 0 312.454 0 0 0

157 0 121.813 0 195.285 0

B. REZERVACIJE IN DOLG.PAS.ýAS.RAZMEJ.

246.125

169.414

163.222

1. Rezervacije 2. Dolgoroþne pasivne þasovne razmejitve

9.147 236.978

6.192 163.222

0 163.222

C. DOLGOROýNE OBVEZNOSTI

261.478

279.563

1.Dolgoroþne finanþne obveznosti a. Dolgoroþne finanþne obvez. do družb v skupini b. Dolgoroþne obveznosti do bank c. Druge dolgoroþne obveznosti 2. Dolgoroþne poslovne obveznosti 3. Odložene obveznosti za davek

255.290 0 0 255.290 0 6.188

274.829 0 0 274.829 0 4.734

ý. KRATKOROýNE OBVEZNOSTI

789.243

580.743

1. Obveznosti vkljuþene v skupine za odtujitev 2. Kratkoroþne finanþne obveznosti a. Kratk. finanþne obveznosti do družb v skupini b. Kratk. finanþne obveznosti do bank c. Druge kratkoroþne finanþne obveznosti 3. Kratkoroþne poslovne obveznosti a. Kratk. Poslovne obveznosti do družb v skupini b. Kratk. Poslovne obveznosti do dobaviteljev c. Druge kratkoroþne poslovne obveznosti

0 16.064 0 0 16.064 773.179 0 370.365 402.814

0 41.000 0 41.000 0 539.743 0 347.236 192.507

54.868

101.905

10.265

15.355

D. KRATK. PASIVNE ýASOVNE RAZMEJITVE Zabilanþne obveznosti Vodja raþunovodstva : Nataša Kovaþiþ, univ.dipl.ekon.

Direktor : Franci Pliberšek, univ.dipl.inž.arh.

3.2.2 Izkaz poslovnega izida za leto 2006 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA OBDOBJE OD 1.1.2006 DO 31.12.2006 in za 2005 1.1. 1.1.-31.12. 31.12. 2006 2005 POSTAVKA v 000 SIT v 000 SIT 3.349.257

2.784.102

3.238.564

2.727.584

2.918.133 0 320.431

2.256.938 0 470.646

ll. ýisti prihodki od prodaje na trgu EU

92.318

19.030

1. ýisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev 2. ýisti prihodki od prodaje blaga in materiala

92.318 0

12.200 6.830

lll. ýisti prihodki od prodaje na trgu izven EU

18.375

37.488

1. ýisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev 2. ýisti prihodki od prodaje blaga in materiala B. POVEýANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZV.IN NED.PROIZVOD. C. ZMANJŠ. VREDNOSTI ZALOG PROIZV.IN NED. PROIZV. ý. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE D. SUBVENCIJE, DOTACIJE, REGRESI, KOMPENZACIJE IN DR.PRIHODKI, KI SO POVEZANI S POSLOVNIMI UýINKI E. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI F. KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA

18.375

13.580 23.908

79.083

5.514

0 7.631

0 8.970

14.416 3.450.387

618 2.799.204

G. POSLOVNI ODHODKI

3.333.792

2.541.028

A. ýISTI PRIHODKI OD PRODAJE

l. ýisti prihodki od prodaje na domaþem trgu 1. ýisti prihodki od prod. proizv.in stor.na dom.trgu razen najemnin 2. ýisti prihodki od najemnin 3. ýisti prihodki od prodaje blaga in materiala

2.637.448

2.085.607

1. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 2. Stroški porabljenega materiala a) stroški materiala b) stroški energije c) drugi stroški materiala 3. Stroški storitev a) transportne storitve b) najemnine c) povraþila stroškov zaposlencem v zvezi z delom d) drugi stroški storitev

232.538 1.793.691 1.755.235 26.724 11.732 611.219 19.055 10.582 12.317 569.265

325.579 1.316.981 1.283.778 20.212 12.991 443.047 9.352 8.237 16.312 409.146

ll. STROŠKI DELA

600.242

397.152

1. 2. 3. 4.

437.813 70.561 91.868

280.473 45.232 0 71.447

lll. ODPISI VREDNOSTI

83.950

53.005

1. Amortizacija neopr.dolg.sr.in opredmetenih osnovnih sredstev 2. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopr.dolg.sr.in opr.osn.sr. 3. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih

83.066 520 364

51.951 0 1.054

l. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV

Stroški plaþ Stroški pokojninskih zavarovanj Stroški drugih zavarovanj Drugi stroški dela

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA OBDOBJE OD 1.1.2006 DO 31.12.2006 in za 2005 1.1. 1.1.-31.12. 31.12. 2006 2005 v 000 SIT v 000 SIT

POSTAVKA

12.152

5.264

3.505 8.647

0 5.264

116.595 0 9.527

258.176 0 6.336

8.637 890

6.336 0

0 0 0 890

0 0 0 0

ll. Finanþni prihodki iz danih posojil

3.848

6.336

1. Finanþni prihodki iz posojil danih družbam v skupini 2. Finanþni prihodki iz posojil danih drugim

0 3.848

0 6.336

lll. Finanþni prihodki iz poslovnih terjatev

lV. DRUGI POSLOVNI ODHODKI 1.Rezervacije 2.Drugi stroški H. DOBIýEK IZ POSLOVANJA I. IZGUBA IZ POSLOVANJA J. FINANýNI PRIHODKI

Finanþni prihodki od obresti (upoštevano že v ll. In lll.) l. Finanþni prihodki iz deležev 1. 2. 3. 4.

Finanþni Finanþni Finanþni Finanþni

prihodki prihodki prihodki prihodki

iz iz iz iz

deležev v družbah v skupini deležev v pridruženih družbah deležev v drugih družbah drugih naložb

4.789

1. Finanþni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini 2. Finanþni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih K. FINANýNI ODHODKI

0 4.789 16.058

0 0 17.480

Finanþni odhodki za obresti (upoštevano že v ll. In lll.) l. Finanþni odhodki iz oslabitve in odpisov finanþnih naložb ll. Finanþni odhodki iz finanþnih obveznosti

16.058 0 10.484

17.480 0 10.734

1. 2. 3. 4.

0 0 0 10.484

0 0 0 10.734

lll. Finanþni odhodki iz poslovnih obveznosti

5.574

6.746

1. Finanþni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini 2. Finanþni odhodki iz obvez. do dobaviteljev in meniþnih obveznosti 3. Finanþni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti

0 5.574 0

0 6.746 0

L. DRUGI PRIHODKI l. Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi uþinki ll. Drugi finanþni prihodki in ostali prihodki M. DRUGI ODHODKI N. CELOTNI DOBIýEK O. CELOTNA IZGUBA P. DAVEK IZ DOBIýKA R. ODLOŽENI DAVKI S. ýISTI DOBIýEK OBRAýUNSKEGA OBDOBJA

17.174

7.203

1.504

618

15.670 1.870 125.368 0 31.014 716 93.638

6.585 12.845 241.390 0 30.844 4.734 205.812

Finanþni Finanþni Finanþni Finanþni

odhodki odhodki odhodki odhodki

iz posojil prejetih od družb v skupini iz posojil prejetih od bank iz izdanih obveznic iz drugih finanþnih obveznosti

Vodja raþunovodstva : Nataša Kovaþiþ, univ.dipl.ekon.

Direktor : Franci Pliberšek, univ.dipl.inž.arh.

PODATKI IZ IZKAZA BILANýNEGA DOBIýKA/BILANýNE IZGUBE ZA LETO 2006 in 2005 POSTAVKA A. ýISTI DOBIýEK POSLOVNEGA LETA B. ýISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA C. PRENESENI ýISTI DOBIýEK ý. PRENESENA ýISTA IZGUBA D. ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV E. ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIýKA 1. zmanjšanje zakonskih rezerv 2. zmanjšanje rezerv za lastne deleže 3. zmanjšanje statutarnih rezerv 4. zmanjšanje drugih rezerv iz dobiþka F. POVEýANJE REZERV IZ DOBIýKA 1. poveþanje zakonskih rezerv 3. poveþanje rezerv za lastne deleže 5. poveþanje statutarnih rezerv 7. poveþanje drugih rezerv iz dobiþka G. BILANýNI DOBIýEK H. BILANýNA IZGUBA

1.1.31.12.2006

1.1.31.12.2005

v 000 SIT 93.638

v 000 SIT 205.812 0 121.813 0 0 0 0 0 0 0 10.527 10.527 0 0 0 317.098 0

312.454

4.645 4.645

401.447

3.2.3 Izkaz gibanja kapitala Priloga 2: Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 31.12.2005 do 31.12.2006

3.2.4 Izkaz denarnih tokov Priloga 3: Izkaz denarnih tokov za leti 2006 in 2005 3.3. Pojasnila k raþunovodskim izkazom 3.3.1. Razkritja v skladu z ZGD Družba uporablja metode vrednotenja postavk v letnih raþunovodskih izkazih v skladu s SRS. Tudi ob spremembi SRS se nobena od metod vrednotenja in spremljanja ni spremenila, razen tiste, ki so bile s standardom predpisane. Metode vrednotenja posamiþnih postavk v raþunovodskih izkazih in metode, ki so bile uporabljene za izraþun odpisov vrednosti so opredeljene pri razkritju posameznih postavk raþunovodskih izkazov. Postavke, ki izvorno glasijo na tujo valuto, so v bilanci stanja izražene po preraþunu v domaþo valuto po srednjem teþaju Banke Slovenije na dan sestave bilance stanja; postavke v izkazu poslovnega izida pa so preraþunane v domaþo valuto na dan nastanka le teh, prav tako po srednjem teþaju Banke Slovenije. 15

Družba ni udeležena z najmanj 20 in veþ % v kapitalu drugih družb, je pa imetnik 4.295 delnic družbe Celjski sejem. Družba izkazuje oblikovane dolgoroþno odložene prihodke v znesku 163.222 tisoþ SIT. Ti odloženi prihodki predstavljajo sklad, formiran za pokrivanje tveganj v zvezi z odpravo reklamacij, nastalih v garancijski dobi. Garancijska doba se giblje od deset let (PVC material, okovja, police,…) do dveh let (žaluzije). V letu 2006 je enako kot v preteklih letih nastopilo nekaj škodnih dogodkov, ki pa so bili izkazani kot odhodki obraþunskega obdobja, saj je podjetje ocenilo, da garancijska doba pretežnemu delu njihovih prodanih proizvodov še ni potekla, zato je primerno, da se zadrži obstojeþi nivo rezervacij na datum bilanciranja 31.12.2006. Družba ima obveznosti, katerih rok dospelosti je daljši od petih let. Dolgoroþna posojila v vrednosti 255.290 tisoþ SIT na dan 31.12.2006 so beležena z rokom priþetka odplaþevanja v letu 2008 v višini prve desetine obveznosti. Družba nima obveznosti, ki bi bile zavarovane s stvarnim jamstvom. Družba nima obveznosti, ki niso izkazane v bilanci stanja. Družba ustvarja þiste prihodke od prodaje na domaþem in tujem trgu (evropskem in tretjih državah). Deleži so podani v odstavku 3.3.2.2. Prodaja je razdeljena na tri podroþja poslovanja in sicer na prodajo proizvodov PVC stavbnega pohištva, prodajo blaga – letvic za uokvirjanje slik ter že izdelanih okvirjev in prodajo nepremiþnin. Deleži celotno ustvarjenih prihodkov, skupaj s primerjavo preteklega leta od prodaje so sledeþi: Tabela 1: Deleži ustvarjenih prihodkov od prodaje za leti 2006 in 2005 2006 90,46 % 4,07 % 5,47 %

Prodaja proizvodov Prodaja blaga - letvic Prodaja nepremiþnin

2005 82,75 % 4,63 % 12,62 %

Število zaposlenih po skupinah glede na izobrazbo v letu 2006: Tabela 2: Število zaposlenih glede na izobrazbo. Stopnja izobrazbe Št. zaposlenih

I. 1

II. 10

III. 14

IV. 36

V. 55

VI. 8

VII. 16

VIII. 0

Konþno stanje zaposlenih na dan 31.12.2006 je bilo 140. Družba uporablja metode v skladu s SRS za sestavo letnih raþunovodskih izkazov in le teh ne koristi za uveljavitev davþnih olajšav. Družba ni v sklopu obvladujoþe družbe; ni vkljuþena v skupino niti ni odvisna družba. 16

3.3.2. Razkritja v skladu s SRS Vsi raþunovodski izkazi družbe ter obseg in vsebina razkritij so sestavljeni v skladu s SRS in internim Pravilnikom o raþunovodstvu družbe Mik, d.o.o. Družba je upoštevala pri pripravi raþunovodskih izkazov splošna pravila o vrednotenju: þasovna neomejenost delovanja, dosledna stanovitnost in nastanek poslovnega dogodka. Poslovodstvo družbe upošteva pri izbiranju raþunovodskih usmeritev in odloþanju o njih uporabi ter pri pripravljanju raþunovodskih izkazov tri zahteve: previdnost, prednost vsebine pred obliko in pomembnost. Temeljni cilj podjetja je objektivno prikazovanje finanþnega stanja in rezultatov poslovanja podjetja v poslovnem letu. Primerljivost raþunovodskih izkazov s preteklim letom 2005 je prikazana. Družba izkazuje stanja v raþunovodskih izkazih za celotno podjetje, ne pa loþeno po podroþnih odsekih.

3.3.2.1 Razkritja postavk v izkazu stanja Podatkovna osnova za sestavo izkaza stanja so izvirne in izvedene raþunovodske listine, evidentirane na kontih glavne knjige. Vsi posli oziroma poslovni dogodki, ki jih je v preteklem letu beležilo podjetje, so dokumentirani v raþunovodskih izkazih. Pomembnejše postavke v nadaljevanju razkrivamo. V letu 2006 podjetje poleg poveþanja realizacije in s tem terjatev do kupcev, beleži tudi poveþanje osnovnih sredstev. To poveþanje temelji na veþ dogodkih: investicijah v poslovne enote Nova Gorica in Kranj, nakupu nove proizvodne linije ter nakupu nepremiþnin, ki so na dan sestave bilance še v gradnji in se bodo aktivirale v prihodnjih letih ob otvoritvi novih poslovnih enot. Glede dolgoroþno odloženih prihodkov za stroške popravil v garancijski dobi podjetje ocenjuje, da bodo do sedaj oblikovani dolgoroþno odloženi prihodki zadošþali za kritje z njimi povezanih odhodkov. SREDSTVA Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva so v družbi vrednotena v skladu s SRS in Pravilnikom o raþunovodstvu po nabavni ceni, ki jo sestavljajo fakturna cena, poveþana za uvozne in nevraþljive nakupne dajatve in stroške v zvezi z usposobitvijo osnovnih sredstev, ter zmanjšana za dobljene popuste. 17

V skupini osnovnih sredstev beleži družba zemljišþa, zgradbe, proizvodne naprave in stroje, druge naprave in opremo ter drobni material, katerega doba koristnosti je daljša od leta dni in posamiþna nabavna vrednost veþja od tolarske protivrednosti 100 €. Vkljuþuje tudi dane predujme za opredmetena osnovna sredstva. Kot opredmetena osnovna sredstva se štejejo tudi nadomestni deli in orodja za stroje. Nadomestni deli in orodja manjše vrednosti, ki dajejo strojem novo uporabno vrednost, poveþajo gospodarsko korist, poveþujejo nabavno vrednost osnovnega sredstva in se v dobi koristnosti tega stroja tudi nadomestijo. Nadomestni deli manjše vrednosti, ki pa so namenjeni zgolj popravilu ali vzdrževanju, se beležijo kot strošek vzdrževanja in se ne amortizirajo. Nadomestni deli veþje vrednosti nad 2.500 €, se v skladu z raþunovodsko usmeritvijo obravnavajo kot opredmetena osnovna sredstva, ki se amortizirajo ne glede na zaþetek njihove uporabe. Družba uvršþa v opredmetena osnovna sredstva tudi vsa v uporabo prenesena investicijska vlaganja, tista, ki poveþujejo gospodarsko korist in funkcionalnost sredstev. Takšna vlaganja poveþujejo nabavno vrednost osnovnih sredstev in se nadomestijo v dobi koristnosti tega sredstva. V primeru, ko pa gre zgolj za vzdrževalna dela in popravila, govorimo o stroških vzdrževanja. Družba obraþunava amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev posamiþno, po metodi enakomernega þasovnega amortiziranja, znotraj poslovnega leta se letna amortizacija razdeli po obdobjih enakomerno meseþno glede na število mesecev amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev v poslovnem letu. Uporabljene amortizacijske stopnje so doloþene v skladu z naþinom amortizacije in SRS in so naslednje: · · · · · · ·

zgradbe in poslovni prostori raþunalniki in raþunalniška oprema ostali stroji in oprema proizvajalni stroji in naprave drobni inventar prometna sredstva - tovorna prometna sredstva – osebna

5,00 % 33,33 do 50,00 % 25,00 % 25,00 do 33,33 % 33,33 do 50,00 % 25,00 % 12,50 do 33,33 %

Sprejeta raþunovodska usmeritev doloþa ugotavljanje slabitev osnovnih sredstev obdobno vsakih pet let, ob izvedbi letnega popisa, za pomembne skupine. Pomembne skupine osnovnih sredstev so tiste, katerih vrednost pred ugotovitvijo nadomestljive vrednosti presega 30 % neodpisane vrednosti vseh opredmetenih osnovnih sredstev. Družba v letu 2006 ni ugotavljala oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev. Prevrednotovanja, krepitve opredmetenih osnovnih sredstev družba ne opravlja. Družba nima opredmetenih osnovnih sredstev, ki bi bila zastavljena kot jamstvo za dolgove, niti nima v finanþnem najemu nobenega opredmetenega osnovnega sredstva.

Tabela 3: Opredmetena osnovna sredstva v letu 2006 (v 000 SIT): Nabavna vrednost

Zemljišþa

Zaþ.Sa.31.12.2005 Poveþanje Zmanjšanje K.Sa. 31.12.2006

1.209 0 0 1.209

Popravek vrednosti

Zemljišþa

Zaþ.Sa. 31.12.2005 Poveþanje-amortiz. Zmanjšanje K.Sa. 31.12.2006

Sedanja vrednost Sa. 31.12.2005 Sa. 31.12.2006

0 0 0 0

Zemljišþa

Gradbeni Investicije v Oprema in objekti teku naprave 523.810 252.255 369.045 34.856 189.814 0 155.557 11.114 558.666 96.698 547.745

Drobni inventar 4.055 0 140 3.915

Gradbeni Investicije v Oprema in objekti teku naprave 68.576 0 234.615 26.177 0 52.354 0 0 2.352 94.753 0 284.617

Drobni inventar 3.988 67 140 3.915

Skupaj

Drobni inventar

Skupaj

Gradbeni Investicije v Oprema in objekti teku naprave 1.209 455.234 252.255 134.430 1.209 463.913 96.698 263.128

67 0

Skupaj 1.150.374 224.670 166.811 1.208.233

307.179 78.598 2.492 383.285

843.195 824.948

Vrednost gradbenih objektov vkljuþuje tudi vrednost stavbnih zemljišþ. Po vpisu lastništva v zemljiško knjigo se vrednost zemljišþa izvzame iz osnove za obraþun amortizacije, v skladu s SRS. Sedanja vrednost opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31.12.2005 je bila 843.195 tisoþ SIT, na dan 31.12.2006 pa 824.948 tisoþ SIT. Dani predujmi za opremo so na dan 31.12.2006 znašali 100 tisoþ SIT. Družba je v letu 2006 investirala za 189.814 tisoþ SIT v opremo. V okviru tega so bile postavke raþunalniška oprema, proizvodna orodja, pohištvo in druga pisarniška oprema. Glavnino nakupov opredmetenih osnovnih sredstev je družba financirala iz lastnih sredstev. Za sofinanciranje nakupa nove proizvodne linije v vrednosti 143.039 tisoþ SIT pa smo pridobili nepovratna sredstva od Javnega sklada RS za podjetništvo v višini 78.674 tisoþ SIT. V letu 2006 je bil v lastnih prostorih odprt salon Nova Gorica. V okviru gradbenih objektov predstavljajo posamezne vrednosti naslednji gradbeni objekti po lokacijah:

Tabela 4: Gradbeni objekti po lokacijah. Lokacija Celje, Gaji Celje, Bežigrajska Maribor Ljubljana Izola Murska Sobota Nova Gorica skupaj

sedanja vrednost v tisoþ SIT 61.351 58.025 14.152 226.821 49.481 19.362 34.721 463.913

Družba izkazuje tudi opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi v vrednosti 96.698 tisoþ SIT. To so vrednosti investicij, ki so že prešla v last podjetja, niso pa se še zaþela uporabljati v letu 2006. Neopredmetena osnovna sredstva Med neopredmetena osnovna sredstva družbe spadajo dolgoroþne premoženjske pravice v vrednosti 19.465 tisoþ SIT. V letu 2006 družba ne beleži prejetih predujmov za neopredmetena dolgoroþna sredstva. Med dolgoroþne premoženjske pravice družbe spadajo licence oz. pravice do uporabe raznih raþunalniških programov. Za ta sredstva uporabljamo 25,00 do 33,33 % amortizacijsko stopnjo. Pri pomembnih neopredmetenih osnovnih sredstvih, to je tistih, katerih posamiþna vrednost presega 30 % vrednost vseh neopredmetenih dolgoroþnih osnovnih sredstev, družba preverja nadomestljivo vrednost. Družba ne izvaja prevrednotovanja neopredmetenih osnovnih sredstev v smislu okrepitve sredstev. Zaloge Družba izkazuje stanje zalog na dan 31.12.2006, usklajeno s popisom v skladišþu, v vrednosti 456.651 tisoþ SIT. Zaloge družbe predstavljajo zaloge materiala, trgovskega blaga, proizvodov in nedokonþane proizvodnje ter prejete predujme za zaloge. Tabela 5: Stanje zalog na dan 31.12.2006 in 31.12.2005: Stanje zalog zaloga materiala zaloga nedokonþane proizvodnje zaloga dokonþanih proizvodov zaloga trgovskega blaga predujmi za zaloge skupaj

31.12.2006 v 000 SIT 193.816 11.268 93.183 123.511 34.873 456.651

31.12.2005 v 000 SIT 130.541 0 25.368 101.489 0 257.398

Vrednost zalog materiala in trgovskega blaga, skupaj s predujmi za zaloge, nedokonþano proizvodnjo in proizvodi se je v primerjavi z letom 2005 poveþala za 199.253 tisoþ SIT. Razlogi so predvsem v poveþanem obsegu poslovanja in na drugi strani nestabilna situacija kar se tiþe nabave železa in stekla. Enota zaloge materiala je vrednotena po nabavni ceni, ki jo sestavlja nakupna cena zmanjšana za dobljene popuste. V porabo se prenaša po metodi povpreþnih cen. Evidenca zaloge materiala se vodi sintetiþno in analitiþno loþeno po vrstah materiala. V skladu z raþunovodsko usmeritvijo se zaloge materiala zaradi slabitve prevrednotujejo, þe njihova knjigovodska vrednost presega tržno vrednost (le ta je mišljena kot nadomestitvena vrednost, razen þe je ta veþja od þiste iztržljive vrednosti). Enota zaloge trgovskega blaga se vrednoti po nabavni ceni, poveþani za odvisne stroške nabave, uvozne dajatve ter zmanjšana za dobljene popuste. Zaloga trgovskega blaga se vodi po zadnji nabavni ceni. Ta zaloga se zaradi slabitve prevrednotuje, þe njihova knjigovodska vrednost presega tržno vrednost, s katero pa je mišljena nadomestljiva vrednost, razen þe je ta manjša od iztržljive vrednosti, znižane za kosmati dobiþek. Enota zalog nedokonþane proizvodnje in gotovih proizvodov se vrednoti po proizvajalnih stroških. Proizvajalni stroški se zajemajo kot neposredni stroški materiala, neposredni stroški dela in neposredni stroški amortizacije ter splošni proizvajalni stroški. Splošni proizvajalni stroški so tisti, ki so obraþunani v okviru proizvodnje, vendar jih ni mogoþe neposredno razvrstiti na posamezni poslovni uþinek, zato se po kljuþu razdeljujejo na njih. Evidenca dokonþanih proizvodov se vodi v glavni knjigi zbirno, analitiþno pa po posameznih proizvodnih uþinkih, vezanih na izbrane delovne naloge. Zaloga dokonþanih proizvodov se v primeru slabitve prevrednotuje in sicer, þe knjigovodska vrednost presega iztržljivo vrednost, le ta je nadomestljiva vrednost, razen þe je ta manjša od þiste iztržljive vrednosti, zmanjšane za kosmati dobiþek. Družba v skladu z raþunovodskimi usmeritvami popisa zalog ugotavlja poleg koliþinskega in vrednostnega stanja tudi kvaliteto le-teh. Na podlagi pisnega sklepa inventurnih komisij in potrditve s strani direktorja, nekurantno, uniþeno,… zalogo odpiše v poslovnih knjigah, zniža tudi vrednost zalog za kalo in lom. V letu 2006 podjetje ni prevrednotovalo zalog. Pri popisu zalog trgovskega blaga in zalog materiala na dan 31.12.2006, je podjetje beležilo naslednje viške in manjke: Tabela 6: Viški in manjki pri popisu zalog.

Popis zalog trgovskega blaga Popis zalog materiala

viški v tisoþ SIT 125 250

manjki v tisoþ SIT 295 2.911

Na podlagi inventurnega zapisnika je družba potrdila beležene lome, kale, uniþenja, ki so bili v okviru normalnega kala za dejavnosti, ki jih družba opravlja, ter sprejela ukrepe v skladu SRS in internim Pravilnikom o raþunovodstvu. Družba nima na skladišþu zalog, ki bi bile zastavljene kot jamstvo za obveznosti. Terjatve Družba ne izkazuje dolgoroþnih poslovnih terjatev. Kratkoroþne poslovne terjatve pa so v primerjavi s preteklim letom porasle za 100.279 tisoþ SIT oziroma za 22%, kar je manj kot leto poprej, ko so terjatve porasle za 33.7% v primerjavi z letom 2004. V okviru poslovnih terjatev je najveþja postavka kratkoroþne poslovne terjatve do kupcev, ki so v primerjavi s preteklim letom porasle za 98.230 tisoþ SIT oziroma za 26,58%. Terjatve so izkazane v zneskih, kot izhajajo iz ustreznih izvirnih knjigovodskih listin. Med kratkoroþnimi poslovnimi terjatvami, so kratkoroþne terjatve do kupcev v vrednosti 467.862 tisoþ SIT in kratkoroþne poslovne terjatve do drugih v vrednosti 87.336 tisoþ SIT. Kratkoroþne terjatve do kupcev so terjatve do domaþih in tujih kupcev, katerih vrednost izvirno glasi na tujo valuto, v raþunovodskih izkazih pa so izkazane preraþunane v SIT po srednjem teþaju Banke Slovenije na dan 31.12.2006. Poslovne terjatve družbe so izpostavljene veþjim tveganjem: neplaþilom kupcev (nelikvidnost, steþaji, drugi vzroki…). Do preteklega leta družba ni imela zavarovanih terjatev pri veþji zavarovalni družbi, temveþ le s prejetimi menicami in banþnimi garancijami, kadar je bilo to s kupcem dogovorjeno v konkretni prodajni pogodbi. Kratkoroþne poslovne terjatve do kupcev doma predstavljajo 97% vseh kratkoroþnih poslovnih terjatev do kupcev, medtem ko kratkoroþne terjatve do kupcev v tujini predstavljajo 3% vseh kratkoroþnih terjatev. Glede zapadlosti na dan 31.12.2006 je stanje naslednje: Tabela 7: Kratkoroþne terjatve po zapadlosti 31.12.2006 in 31.12.2005 (v 000 SIT): Zapadlost Nezapadlo zapadlo do 45 dni zapadlo nad 45 dni zapadlo nad 90 dni skupaj:

31.12.2006 193.706 146.739 85.719 41.618 467.782

31.12.2005 116.292 99.934 48.536 104.870 369.632

Družba ima v internem Pravilniku o raþunovodstvu opredeljene tudi ugotavljanje primernosti višine oblikovanega popravka vrednosti terjatev vsakoletne presoje izterljivosti oziroma otežene izterljivosti terjatev. Družba 31.12.2006 oblikovane popravke na tej podlagi v višini 27.125 tisoþ SIT.

pogoje za na podlagi ima na dan V preteklih 22

letih oblikovane dvomljive terjatve, ki so bile plaþane v letu 2006, pa so se beležile v dobro prevrednotovalnih poslovnih prihodkov. Dobroimetja pri bankah, þeki, gotovina Denarna sredstva predstavljajo sredstva na tolarskem in deviznem transakcijskem raþunu, sredstva v blagajni ter kratkoroþne depozite na odpoklic in so na dan 31.12.2006 znašali 112.882 tisoþ SIT. Za preraþun stanja deviznih zneskov v tolarsko protivrednost se uporablja srednji teþaj Banke Slovenja na dan 31.12.2006.

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Kapital Osnovni kapital družbe znaša 250.000 tisoþ SIT in je oblikovan kot vložek lastnika v 75% deležu in vložek podjetja Mik, d.o.o v 25% deležu. Družba je imela oblikovane rezerve za lastne deleže v vrednosti 90.000 tisoþ SIT. V skladu z novimi SRS je družba na dan 01.01.2006 za vrednost odkupljenega lastnega deleža zmanjšala dolgoroþne finanþne naložbe in oblikovala postavko pridobljeni lastni poslovni deleži v okviru rezerv kot odbitno postavko. Tako je na tej podlagi bila bilanþna vsota in višina kapitala na dan 1.1.2006 nižja za 90.000 tisoþ SIT. Družba je oblikovala rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi v skladu s SRS na dan 1.1.2006 v breme prenesenih dobiþkov v višini 6.192 tisoþ SIT, ter obraþunala terjatve za odloženi davek v dobro prenesenih dobiþkov v znesku 1.548 tisoþ SIT. Na tej osnovi so se preneseni dobiþki zmanjšali za neto 4.644 tisoþ SIT. V letu 2006 je družba dodatno oblikovala zakonske rezerve v znesku 4.645 tisoþ SIT in s tem poveþala skupni znesek teh rezerv na 26.585 tisoþ SIT. Poleg teh ima družba že prej oblikovane druge rezerve v višini 157 tisoþ SIT. Bilanþni dobiþek za poslovno leto 2006 je znašal 401.447 tisoþ SIT; v sestavi prenesenega þistega dobiþka v vrednosti 312.454 tisoþ SIT in þistega dobiþka poslovnega leta v vrednosti 88.993 tisoþ SIT. Dolgoroþne rezervacije in dolgoroþne pasivne þasovne razmejitve Podjetje izkazuje na dan 31.12.2006 dolgoroþne pasivne þasovne razmejitve v vrednosti 236.978 tisoþ SIT. V okviru tega je 163.222 tisoþ SIT dolgoroþno odloženih prihodkov za dane garancije in 73.756 tisoþ SIT za prejeto subvencijo za sofinanciranje investicije. V skladu s SRS in internim Pravilnikom o raþunovodstvu oblikuje podjetje dolgoroþno odložene prihodke v % od letnih prihodkov od prodaje PVC stavbnega pohištva na osnovi danih garancij za proizvode (10-letna sistemska garancija), da se izogne tveganju ogrožene likvidnosti pri nenadnem nastanku škodnih dogodkov. Specifika lastnosti proizvodov iz tehnološko še nepoznanih materialov povzroþa proizvajalcu stroške zaradi katerih oblikuje odložene prihodke na tej podlagi. 23

Družba ob koncu poslovnega leta presoja ustreznost izkazane višine dolgoroþno odloženih prihodkov glede na dosežene prihodke od prodaje PVC stavbnega pohištva v preteklih letih in verjetnost nastopa škodnih dogodkov. V primeru ocenjenega odstopanja oblikovanih rezervacij od potrebnih se izvedejo ustrezni popravki višine rezervacij. Glede na analizo pojavov škodnih dogodkov v zadnjih letih je podjetje presodilo, da do sedaj oblikovani dolgoroþno odloženi prihodki zadošþajo za kritje tveganj, povezanih s proizvodnjo PVC stavbnega pohištva, zato v letu 2006 ni bilo dodatno odloženih prihodkov. Družba je v letu 2006 pridobila 78.674 tisoþ SIT subvencije Javnega sklada RS za podjetništvo za sofinanciranje nakupa proizvodne opreme. Zmanjšanje v višini 4.918 tisoþ SIT se nanaša na sorazmerni del obraþunane amortizacije te opreme, ki je bilo evidentirano med poslovne prihodke družbe. Konþno stanje odloženih prihodkov iz subvencije tako znaša 73.756 tisoþ SIT. Kot je bilo omenjeno že v okviru pojasnil sprememb pri kapitalu družbe, je družba oblikovala dolgoroþne rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi zaposlenih glede na doseženo delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Razliko rezervacij odpravnin za doseženo delovno dobo pri prejšnjih delodajalcih bo družba vraþunala v naslednjih 10 letih. Na dan 1.1.2006 so bile oblikovane tovrstne rezervacije za 6.192 tisoþ SIT, poveþanja v teku leta so znašala 3.505 tisoþ SIT, obveznosti za izplaþila v teku leta 550 tisoþ SIT, tako da je stanje ob koncu leta znašalo 9.147 tisoþ SIT. Dolgoroþni dolgovi Podjetje izkazuje med dolgoroþnimi dolgovi finanþne obveznosti, katerih vrednost se glasi na domaþo valuto in je znašala na dan 31.12.2006 255.290 tisoþ SIT. Stanje na zaþetku leta v znesku 274.829 tisoþ SIT je zmanjšano za vraþilo posojila v znesku 30.000 tisoþ SIT in poveþano za pripisan znesek obresti v znesku 10.461 tisoþ SIT. Te dolgoroþne finanþne obveznosti predstavljajo finanþne obveznosti do ustanovitelja družbe. Obresti za leto 2006 so obraþunane po stopnji 4,13 odstotkov. Družba enkrat letno presoja pošteno vrednost dolgoroþnih dolgov na podlagi pogodbe. Dolgoroþna posojila se bodo zaþela odplaþevati s 1.1.2008 v višini desetine dolga (glavnica in obresti). Podjetje je s temi posojili investiralo izgradnjo poslovnega objekta in nove proizvodnje linije v letih 1998, 1999 in 2000. Dolgoroþni dolgovi niso zavarovani z nobenim zavarovalnim instrumentom. Podjetje izkazuje med dolgoroþnimi dolgovi tudi obveznost za odloženi davek v znesku 6.188 tisoþ SIT, obraþunan na davþno izkazane odhodke za nabavo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoroþnih sredstev do vrednosti 500 EUR. Upoštevana je 25 % stopnja.

Kratkoroþni dolgovi Med kratkoroþne dolgove spadajo finanþne in poslovne obveznosti. Družba izkazuje v svojih poslovnih knjigah kratkoroþnih dolgov za 789.243 tisoþ SIT; le-te predstavljajo: Tabela 8: Kratkoroþni dolgovi na dan 31.12.2006 in 31.12.2005 (v 000 SIT):

kratkoroþne finanþne obveznosti do bank Kratkoroþne finanþne obveznosti do drugih Skupaj kratkoroþne finanþne obveznosti Kratkoroþne poslovne obveznosti do dobaviteljev Obveznosti za prejete predujme druge kratkoroþne poslovne obveznosti Skupaj poslovne obveznosti

31.12.2006 0 16.064 16.064 370.365 277.324 125.490 773.179

31.12.2005 41.000 0 41.000 347.236 89.410 103.097 539.743

Zaþetno prepoznani zneski se glasijo na izvirne dokumente, katerih vrednosti se lahko spreminjajo v skladu s sporazumi z upniki. Obveznosti, ki izvirno glasijo na tujo valuto so v raþunovodskih izkazih preraþunane v SIT po srednjem teþaju Banke Slovenija na dan 31.12.2006. Podlaga za kratkoroþne poslovne obveznosti do dobaviteljev so prejete fakture le-teh, podlaga drugih kratkoroþnih finanþnih in poslovnih obveznosti pa izvedene obraþunske listine, ki izkazujejo obveznosti do države in druge obveznosti. Najveþjo postavko kratkoroþnih dolgov predstavljajo obveznosti do dobaviteljev, ki zajemajo: Tabela 9: Kratkoroþne poslovne obveznosti do dobaviteljev na dan 31.12.2006 in 31.12.2005 (v tisoþ SIT).

Dobavitelji Dobavitelji Dobavitelji Dobavitelji Dobavitelji Dobavitelji skupaj

za osnovna sredstva - domaþi za obratna sredstva - domaþi storitev - domaþi za ostalo - domaþi za obratna sredstva - tujina storitev - tujina

31.12.2006 6.221 110.755 108.533 15.669 126.287 2.900 370.365

31.12.2005 127.449 102.878 72.138 3.085 5.828 35.858 347.236

Glede zapadlosti na dan 31.12.2006 je stanje kratkoroþnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev naslednje:

Tabela 10: Stanje kratkoroþnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev po zapadlosti na dan 31.12.2006 in 31.12.2005 ( v 000 SIT): Zapadlost nezapadlo zapadlo do 45 dni zapadlo nad 45 dni zapadlo nad 90 dni skupaj:

31.12.2006 267.365 42.420 21.214 39.366 370.365

31.12.2005 298.312 24.680 4.899 19.345 347.236

Na koncu poslovnega leta družba presoja pošteno vrednost kratkoroþnih dolgov na podlagi potrjenih IOP obrazcev dobaviteljev in drugih internih izvedenih dokumentov. V primeru, da je knjigovodska vrednost manjša od ugotovljene poštene vrednosti, opravi obvezno krepitev kratkoroþnih dolgov v skladu s SRS. Kratkoroþne þasovne razmejitve Kratkoroþne þasovne razmejitve predstavljajo aktivne in pasivne þasovne razmejitve. Na dan bilance stanja 31.12.2006 je podjetje izkazovalo za 7.994 tisoþ SIT aktivnih in za 54.868 tisoþ SIT pasivnih þasovnih razmejitev. Tabela 11: Aktivne þasovne razmejitve na dan 31.12.2006 in 31.12.2005 (v 000 SIT):

Razmejeni stroški zavarovanja kratkoroþno odloženi stroški ostali stroški prehodno nezaraþunani prihodki skupaj

31.12.2006 866 5.578 580 970 7.994

31.12.2005 3.530 524 381 539 4.974

Tabela 12: Pasivne þasovne razmejitve na dan 31.12.2006 in 31.12.2005 (v 000 SIT):

vnaprej vraþunani stroški kratkoroþno odloženi prihodki skupaj

31.12.2006 34.846 20.022 54.868

31.12.2005 8.408 93.497 101.905

Podatkovna podlaga za obraþun vrednosti vnaprej zajetih stroškov so bile prejete fakture dobaviteljev v letu 2007 za tiste storitve in dobavo, ki so se dejansko nanašale na poslovanje v letu 2006.

Podatkovna podlaga za izkazovanje kratkoroþno odloženih prihodkov so bile izdane fakture za prodane proizvode do leta 2006, za katere kljub opominjanju in urgencam do 26

31.03.2007 niso bila prejeta plaþila. Podjetje v zadnjih letih širi obseg poslovanja tudi na raþun udeležbe v veþjih gradbenih projektih, kar pa se odraža v poveþanem obsegu prihodkov od prodaje, za katere obstaja dvom o vnovþljivosti. Na tej podlagi se, v skladu s SRS in internim pravilnikom o raþunovodstvu, ti prihodki izkazujejo med kratkoroþnimi razmejitvami do njihovega poplaþila. Zunajbilanþne obveznosti Podjetje vodi zunajbilanþne obveznosti v znesku 10.265 tisoþ SIT. Od tega je 2.962 tisoþ SIT prejetih vzorcev Gealan in 7.303 tisoþ SIT danih vzorcev za PVC stavbno pohištvo. 3.3.2.2 Razkritja postavk v izkazu poslovnega izida Oblika izkaza poslovnega izida za družbo, je po SRS opredeljena s 25.5. standardom kot razliþica I, h kateri so pojasnjeni tudi stroški po funkcionalnih skupinah. Tabela 13: Stroški po funkcionalnih skupinah za leto 2006 in 2005. (v 000 SIT) Stroški po funkcionalnih skupinah Proiz.str.prodanih proizvodov in nab.vr. prodanega blaga in materiala Stroški prodaje Stroški uprave Skupaj

2006

2005

2.082.479 359.148 892.165 3.333.792

1.792.828 172.859 575.341 2.541.028

Stroški po funkcionalnih skupinah se oblikujejo na podlagi dejanskih stroškov po treh skupinah sektorjev: proizvodnja, komerciala in uprava s podpornimi službami. Na podlagi deleža stroškov dela, ki ga zajema skupina sektorjev v skupnem strošku dela, se delijo ostali posredni stroški, neposredni stroški pa se delijo direktno po posameznih funkcionalnih skupinah. Podlaga za sestavo letnega izkaza poslovnega izida so izvirne in izvedene raþunovodske listine. Posebne raþunovodske usmeritve so predstavljene pri pomembnih poslih in drugih poslovnih dogodkih. Družba je za leto 2006 izkazala obveznosti za plaþilo davka iz dobiþka v vrednosti 31.014 tisoþ SIT in neto obveznost za odloženi davek v višini 716 tisoþ SIT. PRIHODKI Družba ustvarja þiste prihodke od prodaje za proizvode in storitve ter za blago in material na domaþem in tujem trgu. V letu 2006 so znašali þisti prihodki od prodaje 3.349.257 tisoþ SIT, kar je za 20,29 % veþ kot leto prej. Prihodki se izkažejo po prodajnih cenah, ki so zmanjšane za dane popuste. Izvirno izkazane vrednosti v tujih 27

valutah se na dan dobave blaga in izstavitve raþuna preraþunajo po srednjem teþaju Banke Slovenije v domaþo valuto. Podjetje je ustvarilo 3,3 % þistih prihodkov na tujem trgu in 96,7 % na domaþem.

Tabela 14: Sestava ustvarjenih þistih prihodkov od prodaje za leto 2006 in 2005 (v 000 SIT): ýisti prihodki od prodaje: proizvodov in storitev na dom.trgu blaga in materiala na domaþem trgu proizvodov in storitev na tujem trgu blaga in materiala na tujem trgu skupaj:

2006 2.918.133 320.431 92.318 18.375 3.349.257

2005 2.256.938 470.646 44.227 12.291 2.784.102

Tabela 15: Sestava þistih prihodkov od prodaje proizvodov in storitev na domaþem trgu za leto 2006 in 2005 (v 000 SIT): ýisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev doma: þisti prihodki od prodaje PVC stavbnega pohištva þisti prihodki od prodaje storitev þisti prihodki od prodaje proizvedenih okvirjev skupaj

2006

2005

2.890.191 0 27.942 2.918.133

2.228.254 150 28.534 2.256.938

ýiste prihodke od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu v vrednosti 92.318 tisoþ SIT sestavljajo prihodki od prodaje PVC stavbnega pohištva. Tabela 16: Sestava þistih prihodkov od prodaje blaga in materiala na domaþem trgu za leto 2006 in 2005 (v 000 SIT): ýisti prihodki od prodaje blaga in materiala doma: þisti prihodki od prodaje letvic þisti prihodki od prodaje montažnega materiala þisti prihodki od prodaje nepremiþnin ostali prihodki od prodaje skupaj

2006

2005

89.966 41.263 183.180 6.022 320.431

89.236 28.997 351.396 1.017 470.646

ýiste prihodke od prodaje blaga in materiala na tujem trgu v vrednosti 18.375 tisoþ SIT sestavljajo pretežno prihodki od prodaje letvic. Kosmati donos iz poslovanja pa sestavlja še poveþanje vrednosti zalog proizvodov v vrednosti 79.083 tisoþ SIT, usredstveni lastni proizvodi v vrednosti 7.631 tisoþ SIT in drugi poslovni prihodki v znesku 14.416 tisoþ SIT. 28

Finanþnih prihodkov je izkazovala družba na dan bilance v vrednosti 9.527 tisoþ SIT, pretežno se nanašajo na prihodke od obresti in pozitivnih teþajnih razlik iz poslovanja. Drugi prihodki so znašali 17.174 tisoþ SIT, najveþji dve postavki pa sta bili prejete odškodnine v višini 8.647 tisoþ SIT in prejete kazni v višini 6.709 tisoþ SIT.

ODHODKI Stroški blaga, materiala in storitev Tabela 17: Sestava stroškov blaga, materiala in storitev za leto 2006 in 2005 (v 000 SIT): Stroški blaga, materiala in storitev: nabavna vrednost prodanega blaga materiala stroški porabljenega materiala stroški storitev skupaj

2006 232.665

2005 325.579

1.793.691 611.219 2.637.576

1.316.981 443.047 2.085.607

Stroški blaga, materiala in storitev so za 26,46 % višji kot predhodno leto. Tabela 18: Najpomembnejši stroški v okviru stroškov porabljenega materiala za leto 2006 in 2005 (v 000 SIT): Stroški porabljenega materiala: stroški osnovnega materiala stroški energije drugi stroški materiala skupaj

2006 1.755.235 26.724 11.732 1.793.691

2005 1.283.778 20.212 12.991 1.316.981

Med stroški storitev so pomembnejši stroški montaž (346.848 tisoþ SIT), stroški transportnih storitev (18.600 tisoþ SIT) ter ostali stroški (245.771). Pogodbena vrednost za izvedbo revidiranja raþunovodskih izkazov družbe za leto 2006 je znašala 2.376 tisoþ SIT. Stroški dela Na dan 31.12.2006 je podjetje zaposlovalo 140 delavcev, povpreþno 122 delavcev, ki so v poslovnem letu povzroþili za 600.242 tisoþ SIT stroškov dela, kar je za 51.14 % veþ kot predhodno leto.

Tabela 19: Sestava stroškov dela za leto 2006 in 2005 (v 000 SIT). Stroški dela: stroški plaþ stroški prispevkov delodajalca drugi stroški dela skupaj

2006 437.813 70.561 91.868 600.242

2005 280.473 45.232 71.447 397.152

Med stroški dela so prejemki uprave znašali 20.489 tisoþ SIT. Odpisi vrednosti Družba beleži v letu 2006 za 83.950 tisoþ SIT odpisov vrednosti sredstev. Amortizacija NOS je znašala 4.468 tisoþ SIT in amortizacija OOS 78.598 tisoþ SIT torej je bremenila poslovni izid skupaj v vrednosti 83.066 tisoþ SIT, prevrednotovalni poslovnih odhodki pa v vrednosti 884 tisoþ SIT. Metoda za obraþun amortizacije, ki jo podjetje uporablja je enakomerno þasovno amortiziranje. Za dobo koristnosti je upoštevana priþakovana fiziþna izraba, tehniþno staranje, ekonomsko staranje in zakonske omejitve dobe, ki je glede na posamezen dejavnik najkrajša. Naþin obraþunavanja amortizacije osnovnih sredstev je podrobneje predstavljen v razkritjih k bilanci stanja družbe.

Davek od dobiþka Družba je v letu 2006 ugotovila za 125.368 tisoþ SIT celotnega dobiþka. Pri obraþunavanju davka od dobiþka so bile v davþni bilanci upoštevane ustrezne omejitve (samo davþno priznani odhodki), ki so poveþale davþno osnovo za 17.945 tisoþ SIT in zmanjšale davþno osnovo za 12.227 tisoþ SIT (poveþanje odhodkov za odpis celotne nabavne vrednosti za OOS do 500 EUR). Družba je pri obraþunu davka iz dobiþka upoštevala tudi olajšave, in sicer: olajšavo za zaposlene invalide v znesku 4.282 tisoþ SIT, investicijsko olajšavo v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva v znesku 37.759 tisoþ SIT ter olajšavo za donacije - izplaþila za humanitarne, dobrodelne, znanstvene vzgojno izobraževalne športne, kulturne ekološke in religiozne namene v znesku 1.109 tisoþ SIT. Ugotovljen davek od dobiþka za leto 2006 je znašal 31.014 tisoþ SIT, obveznost za odloženi davek pa 716 tisoþ SIT, preostali þisti dobiþek poslovnega leta pa 93.638 tisoþ SIT.

3.3.2.3 Razkritja postavk v izkazu gibanja kapitala Postavka kapitala znaša na dan 31.12.2006 - 678.189 tisoþ SIT. V letu 2006 je družba dodatno oblikovala zakonske rezerve iz dobiþka v znesku 4.645 tisoþ SIT, tako da skupni znesek zakonskih rezerv iz dobiþka znaša 26.585 tisoþ SIT. Na podlagi prenesenega þistega dobiþka (v vrednosti 312.454 tisoþ SIT) in þistega dobiþka tekoþega poslovnega leta (v vrednosti 93.638 tisoþ SIT), zmanjšanega za dodatno oblikovane zakonske rezerve v vrednosti 4.645 tisoþ SIT, beleži družba bilanþni dobiþek v vrednosti 401.447 tisoþ SIT, ki bo na osnovi sklepa lastnika opredeljen kot nerazporejen dobiþek. Ostala razkritja o gibanju kapitala so navedena v okviru predhodnih toþk. Izkaz gibanja kapitala je sestavljen v skladu s SRS po drugi razliþici.

3.3.2.4 Razkritja postavk v izkazu denarnih tokov Podjetje izkazuje pozitivni denarni izid v obdobju 01.01.2006 do 31.12.2006 v znesku 74.274 tisoþ SIT. Zaþetno stanje sredstev je bilo 38.608 tisoþ SIT, konþno stanje pa 112.882 tisoþ SIT. Pri poslovnih prihodkih se upoštevajo þisti prihodki od prodaje, poveþani za poslovne prihodke (14.416 tisoþ SIT), finanþne prihodke iz poslovnih terjatev (4.789 tisoþ SIT) in druge prihodke ( 17.174 tisoþ SIT). Pri poslovnih terjatvah so izkljuþeni prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih v višini 364 tisoþ SIT. Pri poslovnih odhodkih brez amortizacije in dolgoroþnih rezervacij se ne upošteva sprememba vrednosti zalog v višini 79.083 tisoþ SIT in usredstveni lastni proizvodi višini 7.631 tisoþ SIT . Pri poslovnih dolgovih se ne upošteva pripis obresti, ki ni bil denarni tok v višini 5.211 tisoþ SIT. Med denarnimi tokovi pri financiranju se ne upoštevajo pripisane obresti ki še niso bile denarni tok letu 2006 v višini 10.461 tisoþ SIT.

3.3.3 Kazalniki

Na osnovi primerjave razliþnih raþunovodskih kategorij izkazuje podjetje naslednje vrednosti kazalnikov za poslovno leta 2006:

x x x x

x x x

stopnja lastniškosti financiranja: kapital/obveznosti do virov sredstev 0,33 stopnja dolgoroþnosti financiranja: vsota kapitala in dolgoroþnih dolgov (skupaj z dolgoroþnimi rezervacijami)/obveznosti do virov sredstev 0,58; stopnja osnovnosti investiranja: osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)/sredstva 0,41; stopnja dolgoroþnosti investiranja: vsota osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti), dolgoroþnih finanþnih naložb in dolgoroþnih poslovnih terjatev/sredstva 0,43; koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev: kapital/osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) 0,79; koeficient neposredne pokritosti kratkoroþnih obveznosti (hitri koeficient): likvidna sredstva/kratkoroþne obveznosti 0,14; koeficient pospešene pokritosti kratkoroþnih obveznosti (pospešeni koeficient): vsota likvidnih sredstev in kratkoroþnih terjatev/kratkoroþne obveznosti 0,85; koeficient kratkoroþne pokritosti kratkoroþnih obveznosti (kratkoroþni koeficient): kratkoroþna sredstva/kratkoroþne obveznosti 1,47; koeficient gospodarnosti poslovanja: poslovni prihodki/poslovni odhodki 1,04; koeficient þiste dobiþkonosnosti kapitala: þisti dobiþek v poslovnem letu/povpreþni kapital (brez þistega poslovnega izida prouþevanega leta) 0,16; koeficient dividendnosti osnovnega kapitala: vsota dividend za poslovno leto/povpreþni osnovni kapital 0.

Graf 5: Kazalniki gospodarnosti: Stopnja stroškovnosti poslovnih prihodkov za leti 2006 in 2005. Primerjava kazalnikov stroškovnosti poslovnih prihodkov za leti 2006 in 2005 1,00 0,90 0,80 0,70

0,71 0,62 0,52 0,54

0,60 0,50 0,40 0,23

0,30

0,27 0,16 0,18

0,11

0,20 0,07

0,10

0,02 0,02

0,00 Proizvajalna stroškovnost

Prodajna stroškovnost

Upravna stroškovnost LETO 2005

Tehniþna stroškovnost

Delovna stroškovnost

Materialna stroškovnost

LETO 2006

Graf 6: Kazalniki obraþanja za leto 2006. Kazalniki obraþanja sredstev 12,00 10,00 8,00 6,00

11,06

4,00 2,07 2,00

0,12

0,00 osnovna sredstva

zaloge materiala

zaloge trg. blaga

Vrsta sredstev

4. POSLOVNO POROýILO 4.1. Prikaz razvoja in položaja družbe 4.1.1 Analiza poslovanja MIK, mednarodno trgovsko in proizvodno podjetje, d.o.o., Gaji 42/b iz Celja, je prisotno na trgu že od leta 1990. Do danes ga uspešno vodi direktor in lastnik Franci Pliberšek, univ. dipl. inž. arh. V Sloveniji in v tem delu Evrope sodimo med vodilne proizvajalce PVC stavbnega pohištva. Dejavnost podjetja zaznamuje proizvodnja PVC stavbnega pohištva, veleprodaja materialov za uokvirjanje slik in trženje z nepremiþninami. Podjetje je izgradilo celostno podobo podjetja in skrbi za lastno publiciteto (televizijske reklame, þasopise in šport). Imamo izgrajeno spletno stran z naslovom www.mik-ce.si . Izdelano imamo predstavitveno brošuro in prodajalce opremljamo z lastnim prodajnim gradivom. Imamo tudi zgošþenko z vsemi potrebnimi podatki tako za investitorje kot projektante. Vizija rasti in razvoja podjetja narekujeta tudi velik poudarek na izobraževanju zaposlenih na vseh sektorjih. S pridobljenim znanjem in nasveti naših arhitektov ter strokovno izobraženih prodajnih strokovnjakov smo tako stranki v veliko pomoþ pri reševanju tehniþnih detajlov. Podjetje se je razvilo iz popoldanske obrti obdelave lesa. Sprva smo se ukvarjali z veleprodajo vsega potrebnega za uokvirjanje slik ter prodajo lesno obdelovalnih strojev. Kot najveþji grosist danes s to dejavnostjo pokrivamo 60 % slovenskega trga. Ni pa zanemarljiv podatek, da veþina naših dobaviteljev (27 podjetij – 95% vseh dobaviteljev) prihaja iz tujine. Centralno skladišþe je založeno s 600 razliþnimi vrstami okvirjev, passpartuji, kaširnimi penami, gotovimi okvirji, stroji, priroþnim in drobnim potrošnim materialom ter vsem ostalim, kar potrebuje kupec za kvalitetno uokvirjanje slik. Trenutno oskrbujemo preko 200 uokvirjalcev in steklarjev. V letu 1998 smo se odloþili, da se kljub moþni konkurenci lotimo proizvodnje PVC stavbnega pohištva. Od Sklada za razvoj smo kupili 1700 m˛ proizvodnih površin in tako storili prvi velik korak na tem podroþju. Nanje smo postavili raþunalniško voden strojni park, ki zagotavlja in potrjuje vrhunsko kakovost izdelkov, saj v celoti izkljuþuje možnost vpliva napak þloveškega faktorja na kvaliteto izdelka, in dogovorjene dobavne roke. Zmogljivost proizvodnje je ena poglavitnejših prednosti našega podjetja, saj proizvedemo preko 200 kosov PVC elementov dnevno. S tako vodeno proizvodnjo, smo pridobili novo zaposlene delavce, kar predstavlja ob koncu leta 2006 skupno 140 zaposlenih. V poslovni enoti MIK OKNA VRATA proizvajamo in prodajamo PVC stavbno pohištvo znamke in GEALAN, katerega zaznamuje najnovejši raþunalniško voden strojni park Holinger-Rotox v tem predelu Evrope. PVC stavbno pohištvo izdelujemo iz profilov 34

dobavitelja GEALAN in sicer iz profila S 3000 IQ, S 7000 IQ in s 8000 IQ (prednosti materiala PMMA). Odjemalce zadovoljujemo tako s tremi prodajnimi linijami in sicer: standard, comfort in elegance linijo, pri katerih poleg vrhunske kvalitete, odliþnih dobavnih rokov in konkurenþnih cen daje prednost tudi estetsko oblikovan izdelek, osnovan v tehnološkem smislu po najnovejših modnih smernicah. Stavbno pohištvo je opremljeno z varnostnim okovjem WINKHAUS. V letošnjem letu smo posebej zahtevnim kupcem ponudili še Gecco sistem prezraþevanja, ki daje nov korak v tehnološki smeri razvoja prezraþevalnih sistemov. ýe k temu dodamo še mlado in perspektivno ekipo strokovnjakov, potemtakem rezultat ne izostane. Podjetje MIK, d.o.o. je tudi leto 2006 preživelo v znamenju odpiranja novih poslovnih enot po Sloveniji (Nova Gorica in Kranj) in s tem povezanim poveþanjem tržnega deleža na podroþju PVC stavbnega pohištva. Z galerijskimi prostori, ki smo jih pridobili leta 2000, pa smo še naprej razvijali umetniško dejavnost. Skoraj vsak mesec se v Celju ali Ljubljani vršijo nove razstave priznanih vrhunskih tujih in domaþih umetnikov. Pri nas so razstavljali France Slana, Jože Horvat – Jaki, Domen Slana, Irena Polanec, Janez Kovaþiþ, Albin Lugariþ, Milan Rijavec, Milan Todiþ, Darinka Pavletiþ Lorenþak, Stane Petroviþ ýonþ, Vida Slivniker, Jur Samec, Zoran Gashi in mnogi drugi. Na podroþju finanþne politike v letu 2006 ni bilo veþjih sprememb ali posebnosti. Denarni tokovi so omogoþali zagotavljanje likvidnosti in investiranje presežkov le-teh. Kljub temu vodimo politiko naložb tako, da tekoþe poravnavamo vse obveznosti, morebitna prosta sredstva pa nalagamo skladno s priþakovanji o donosnosti, varnosti, likvidnosti ter ob ustrezni roþnosti. Višino posameznih bilanþnih postavk pa lahko argumentiramo z doloþenimi dogodki, ki so posledica uspešnega delovanja družbe. Zaradi uspešne strategije trženja so se poveþali poslovni prihodki, ki so na drugi strani povzroþili poveþanje poslovno potrebnih odhodkov, poveþanja stroškov materiala, blaga, storitev in poveþanje stroškov dela. Zelo pomembno podroþje uspešnega dela ostaja zagotavljanje likvidnosti s pravilno strategijo pogajanja in doloþanja plaþilnih pogojev ter izterjava. Podjetje MIK, d.o.o. je leto 2006 zakljuþilo s pozitivnim þistim poslovnim izidom v višini 93.638 tisoþ SIT. Poslovni izid je po posameznih ravneh sledeþ:

GRAF 7: Poslovni izidi v letu 2006 (v tisoþih).

Poslovni izid v letu 2006

100.000 50.000 0 -50.000 V 000 SIT

ýISTI DOBIýEK IZ POSLOVANJA

DOBIýEK (IZGUBA) IZ

IZREDNI DOBIýEK (IZGUBA)

ýISTI POSL.IZID PO ODBITJU

84.865

-6.531

15.304

93.638

GRAF 8: Prihodki od prodaje in stroški dela na zaposlenega v letu 2006 (v tisoþih).

Prihodki od prodaje in stroški dela na zaposlenega

30.000 25.000

v 000 SIT

20.000 27.453

15.000 10.000 5.000

4.920

0 Letni stroški dela na zap.

Prih. od prodaje na zap.

4.1.2 Odnos do kupcev, dobaviteljev in konkurence Podjetje deluje kot odprt sistem, ki se z notranjo strukturo in okoljem harmoniþno usklajuje. To pomeni, da s strategijo trženja, nabave in delovanja v okolju, izpolnjuje pogoje za obstoj v ergodiþnem tržnem sistemu. Zunanji partnerji, s katerimi se podjetje sreþuje so kupci, dobavitelji, konkurenti, kooperanti, državne institucije, finanþne institucije, ipd. Odnosi, ki jih podjetje MIK, d.o.o. goji z omenjenimi, so usmerjeni v dolgoroþno partnersko sodelovanje. Naši kupci prihajajo predvsem iz Slovenije, pa tudi iz Avstrije, Italije, Madžarske, Kosova, Albanije in Portorika (Karibi). Kupci so organizacijski investitorji stanovanj in poslovnih prostorov, gradbena podjetja, upravljavci zgradb, vzdrževalci prostorov, fiziþne osebe – investitorji. Plaþilna sposobnost naših kupcev je ocenjena kot dobra, kar ugotavljamo s spremljanjem plaþil in ugotavljanjem bonitet naših kupcev. Zaznavamo pozitivne spremembe v plaþilni disciplini in namenjamo veþ pozornosti v upravljanje z likvidnostjo podjetja. Pri prodaji dosledno preverjamo plaþilno sposobnost kupcev in to aktivnost vkljuþujemo med obvezne ukrepe prodajne politike. Da bi se þimbolj približali kupcem, smo svojo prodajno mrežo razširili od Murske Sobote, kjer so naši interesi prodreti na madžarski in avstrijski trg, Maribora, Celja, Ljubljane, Kranja pa vse do Izole in Nove Gorice, kjer je lokacija zanimiva zaradi bližine italijanskega trga. V letu 2007 naþrtujemo še odprtje razstavnega salona v Novem mestu. Poleg lastnih salonov ponujamo svoje storitve tudi preko dveh franšiznih prodajaln in sicer v Hoþah pri Mariboru in v Rogaški Slatini. Osnovno vodilo pri odnosu s kupci je zadovoljstvo. Z zadovoljstvom strank pa se lahko naše podjetje ponaša na podlagi celovitega sistema kakovosti, ki pomeni kvaliteto svetovanja in same prodaje, kvaliteto izdelka, hitro dobavo, kvalitetno montažo, in post prodajne servisne aktivnosti, ki jih nudimo strankam. Poleg celovitega sistema kakovosti, ki je stranki ponujen v prvotni ponudbi, vabimo kupce tudi v naše razstavne prostore, jim pokažemo naše izdelke, svetujemo, rešujemo detajlne probleme. V þasu dni odprtih vrat jim približamo tudi predstavo o proizvodnem procesu, ki nam zagotavlja visok nivo tehnološke kakovosti. Poleg omenjenega pa jih popeljemo še skozi umetniški svet, v prostore naše galerije. Osnovni namen spremljanja zadovoljstva naših kupcev je v ugotavljanju njihovih želja, priþakovanj in izkušenj z našimi izdelki. To nam omogoþa, da se jim bolje prilagajamo, ohranjamo in poveþujemo zadovoljstvo skupnega sodelovanja in s tem izboljšujemo tržno pozicijo. (Priloga 4: Referenþna lista podjetja Mik, d.o.o.). Mreža naših dobaviteljev se razteza po Sloveniji in vsej Evropi, od Avstrije, Italije, Nemþije, Velike Britanije do ýeške. Sodelujemo s 30 dobavitelji iz tujine in z okoli 157 dobavitelji doma. Z leti število vseh dobaviteljev narašþa, kar je posledica poveþanega obsega dela in iskanja novih strateških in konkurenþnih povezav. Ker je tudi zadovoljstvo mreže dobaviteljev pomembno za naše sodelovanje, so naši presežki 37

finanþnih tokov ena od poglavitnih prednosti, s katerimi si ustvarjamo bonitetno sodelovanje, seveda poleg vseh ostalih izpolnjenih pogodbenih obveznosti. Raziskava, naþrtovanje, vodenje in kontrola naših nabavnih tržišþ, so tiste naloge podjetja, ki mu omogoþajo zdrava dolgoroþna partnerstva z dobavitelji. Plaþilna toleranca skupine najveþjih dobaviteljev je še neizkorišþena. Glede na prakso in skladno z predhodnimi dogovori so pripravljeni kratkoroþno podaljšati plaþilne roke še za vsaj 30 dni, predvsem v obdobju veþjih vlaganj in rasti nabave. Delovanje podjetja v konkurenþnem okolju pospešuje nenehno izboljševanje organizacije, iskanje prednosti, slabosti, pasti in priložnosti podjetja in s tem ohranjanje oziroma poveþanje tržnega deleža v odnosu s konkurenti.

4.1.3 Raziskave, razvoj, odnos do kakovosti in okolja Raziskave in razvoj so kot pomembna podjetniška aktivnost prisotne tudi skozi ves proces našega dela. Vsi sektorji dela, ki se pojavljajo v naši organizacijski strukturi, ne morejo zagotavljati kvalitetnega dela brez prisotnosti nenehnega razvoja in raziskav. Splošne službe (raþunovodstvo in finance, marketing, investicije, kadri in pravna služba), predvsem pa komerciala in proizvodnja sta tisti podroþji, ki za kupca pomenita poseben korak k zadovoljstvu, ko so rezultati razvoja in raziskav prisotni v prodajni ponudbi. Rezultati teh dejavnosti se aplicirajo skozi tehnološko dovršeno proizvodnjo, kvaliteten proizvod, veþjo proizvajalno uþinkovtost, manjše možnosti napak, nižje proizvajalne stroške, vrhunski prodajno svetovalni nastop, dano garancijsko dobo, kvalitetne post prodajne aktivnosti in sodoben informacijsko komunikacijski sistem. Ves þas moramo slediti novostim in se prilagajati potrebam kupcev na trgu. Prednost pred ostalimi ponudniki v panogi je zagotovo prezraþevalni sistem Geeco, kvalitetno okovje in antikorozijski sistem Tricot, kvalitetna RAL montaža in možnost izbire razliþnih barvnih odtenkov po ral lestvici, šest vrst okenskih profilov in raþunalniško vodena proizvodnja. V podjetju Mik Celje ekskluzivno v Sloveniji ponujamo šest vrst okenskih sistemov; Standard, Comfort, Comfort ekstra, Elegance, Royal in Pasiv economy line. Profile so v beli barvi, lesnih dekorjih, akrilnih barvah ali barvi po izbiri. Posebnost ponudbe je srebrne barve RAL 9007, ki jo ponujamo le v podjetju MIK. Razliþni barvni profili omogoþajo popolnejši izgled zgradbe oziroma fasade objekta. Akrilkolor PMMA PLEXIGLAS barve imajo odliþno lastnost visokega deleža odbijanja sonþnih žarkov v primerjavi z ostalimi barvnimi profili. Odbijejo kar 80 odstotkov sonþnih žarkov, kar omogoþa veþjo izolacijsko sposobnost in stabilnost okna. Kupci lahko izbirajo med ponudbo 12-ih akrilnih barv ali pa nam zaupajo želje. Tehniþno kvaliteto je težje opaziti, a jo s þasom toliko bolj obþutijo naši kupci. ýetudi bodo okna izdelana po željah, posebne sistemske rešitve omogoþajo popolnoma enako 38

kakovost in ponujajo enako sistemsko garancijo za kvaliteto. Kvaliteta PVC stavbnega pohištva podjetja narekuje da dajemo 10 letno sistemsko garancijo. Zaradi materiala, ki je na zalogi in zaradi zmogljivosti proizvodnje (izdelali bomo lahko tudi preko 600 oken dnevno), ki jo bomo dosegli v novi proizvodni hali, bodo dobavni roki stavbnega pohištva, izredno kratki. Kvaliteta naših oken pa je toliko veþja, ker je proizvodnja od samega zaþetka, torej od razreza preko varjenja in vse do þišþenja, raþunalniško vodena. Zaradi pomembnosti potrjene kvalitete izdelka je za kupca odloþilnega pomena tudi pridobljen certifikat standardov kakovosti. Naše podjetje ima pridobljen certifikat kakovosti ZAG od Zavoda za gradbeništvo Slovenije, s katerim potrjujemo odliþnost in kvaliteto ne samo vgrajenih materialov v proizvode, temveþ tudi kvaliteto celotnega delovnega procesa. Poleg omenjenega, je bonitetna prednost tudi naš okolje-varstveni vidik delovanja, ki nam omogoþa vstop v krog zahtevnejših želja kupcev. Naša tehnološko visoko razvita proizvodnja je za okolje neobremenjujoþa, ne vpliva na onesnaževanje zraka, zemlje, vode in ne proizvaja odpadkov kot stranskega produkta, ki bi bremenili okolje. Boljše izolacijske sposobnosti PVC oken bodo vplivale na nižjo porabo goriv in s tem na manjšo emisijo škodljivih snovi v zraku, ter nižjo porabo drugih alternativnih naravnih virov. Vsi glavni odpadni materiali (PVC profili, steklo, embalaža, tesnila, okovje) se vraþajo dobaviteljem s katerimi imamo sklenjene dogovore o prevzemu teh ostankov in odpadkov. Nova oprema bo izboljšala izkoristek materialov in znižala odpadne materiale.

4.2 Premoženjsko – finanþno stanje in sestava financiranja Bilanþna vsota Mik, d.o.o. je na dan 31.12.2006 znašala 2.029.903 tisoþ SIT. Delež stalnih in gibljivih sredstev v letu 2006 je predstavljen v naslednjem grafikonu:

Graf 9: Delež stalnih in gibljivih sredstev v letu 2006. Delež stalnih in gibljivih sredstev 2006

2.500.000 2.000.000 1.500.000 1.000.000 500.000 0 1 861.508

STALNA SREDSTVA

1.160.401

GIBLJIVA SREDSTVA

Delež lastniškega in dolžniškega financiranja je predstavljen v nadaljevanju: Graf 10: Delež lastniškega in dolžniškega financiranja v letu 2006 (v procentih).

Delež dolžniškega in lastniškega financiranja 12%

3% 33% kapital dolgovi rezervacije PýR

52%

Donosnost sredstev v družbi: Graf 11: Kazalniki donosnosti (na dan 31.12.2006). Kazalniki donosnosti

14,00% 12,00% 10,00% 13,81%

8,00% 6,00% 4,00%

4,61%

2,80%

2,00% 0,00% donosnost sredstev

donosnost kapitala

donosnost prodaje

Koeficienti likvidnosti in finanþne zanesljivosti so predstavljeni v naslednjem grafikonu: Graf 12: Koeficienti likvidnosti in finanþne zanesljivosti za leto 2006. Finanþni kazalniki

1,60 1,40 1,20 1,00 0,80 0,60 0,40 0,20 0,00

Niz1

nepos. pokritost kratkor. obvez.

kapit. pokritost OS

kratkor. pokritost kratk. obveznosti

pospeš. pokritost kratk. obvez.

0,14

0,79

1,47

0,89

4.3 Poslovni dogodki po koncu poslovnega leta

Zaradi plana rasti prodaje in veþanja tržnega deleža namerava podjetje v letu 2007 poveþati svojo prodajno mrežo, kar bo zahtevalo investicije v opremo, kadre, raziskave in razvoj. Osnovni cilj, ki bo beležil dogodke poslovnega leta 2007, je vsekakor selitev v nove proizvodne in poslovne prostore v industrijski coni Arclin. Poleg tega pa nameravamo še razširiti prodajno mrežo preko lastnih salonov in franšiznih prodajaln. Poleg obstojeþih salonov v Celju, Mariboru, Ljubljani, Izoli in Murski Soboti, Novi Gorici in Kranju nameravamo odpreti še salon v Novem mestu. Tudi širitev na tuje trge bo z odprtjem dodatnih salonov, ki so locirani ob mejah s sosednjimi državami, lažje realizirana. Lastni saloni ter franšizne prodajalne v vseh veþjih mestih po Sloveniji bodo omogoþili približevanje izdelka kupcem. Omogoþen bo neposreden stik potreb kupca in kvalitetnih rešitev strokovno usposobljenega kadra.

4.4 Ocena možnosti prihodnjega razvoja

Za leto 2007 podjetje ponovno naþrtuje poveþevanje obsega proizvodnje in prodaje poslediþno rast dobiþka, poveþanje izvoza v države EU in predele bivše skupne države. Vsekakor bo selitev v nove prostore pogojevala izboljšave v proizvodnem procesu, ki bodo bistveno pripomogle k realizaciji zgoraj omenjenih ciljev, bodo hkrati omogoþale dvig kakovosti in poveþanje prodajnega programa za odjemalce, zmanjšanje vpliva na okolje, rast števila zaposlenih in ustvarjanje novih delavnih mest. Prednosti investicije, ki jih priþakujemo na ravni podjetja so v poveþani realizaciji, ekonomiji obsega, poveþani dodani vrednosti, poveþanem tržnem deležu doma in v EU, veþji produktivnosti, v odprtju novih delovnih mest, v razvoju raziskovalne dejavnosti v sodelovanju z inštituti, univerzami v Sloveniji in EU, v razvoju tehnološko razvojnega oddelka (novi postopki dela, novi produkti). Konkretno pa se bo paleta ponudbe na obeh prodajnih podroþjih (letvice in PVC) razširila, uvedeni bodo novi produkti (alu-les okna, notranja okna in vrata, strešna okna, alu fasade, požarna vrata,…, produkti okvirjev za reklamne namene), novi postopki dela (RAL montaža, varjenje, avtomatizirana izdelava zimskih vrtov). Sama kapaciteta proizvodnje PVC stavbnega pohištva se bo iz 350 kom oken dnevno poveþala na 600 kom oken dnevno. Naþrtovana rast fiziþnega in vrednostnega obsega prodaje v naslednjih letih temelji na zaznanem poveþanem povpraševanju in naši politiki pospeševanja prodaje, ki je vkljuþena v poslovno strategijo. Zaposlili bomo komercialiste, ki bodo krepili prodajne aktivnosti in sistemsko pristopili k obdelavi trga in potencialnih odjemalcev. Trženje in delo s strankami bomo krepili tudi s pomoþjo raþunalniškega programa za podporo prodaji in delu s strankami.

Posrednike pri prodaji naših proizvodov, s katerimi imamo sklenjene pogodbe, bomo dodatno motivirali za poveþan obseg prodaje. Izvajali bomo še druge ukrepe pospeševanja prodaje in sicer bomo izboljšali prodajna in predstavitvena gradiva ter dodatno usposabljali prodajalce za delo na podroþju prodaje. Glede na gospodarska gibanja v panogi bo boj za obstoj na trgu trd, vendar na osnovi jasno definiranih ciljev, politike, strategije in plana podjetja, zagotovljen.

direktor Franci Pliberšek, u.d.i.a.

Celje, 30.06.2007

5. LETNO REVIZORJEVO POROýILO Ustanovitelju družbe

MIK d.o.o. Gaji 42 b, Trnovlje CELJE Revidirali smo bilanco stanja podjetja MIK d.o.o., Gaji 42 b, Celje, z dne 31. decembra 2006 ter z njo povezan izkaz poslovnega izida, izkaz gibanja kapitala in izkaz denarnih tokov za poslovno leto, ki se je konþalo na isti dan ter raþunovodsko poroþilo z razkritji k izkazom. Pregledali smo tudi poslovno poroþilo poslovodstva za navedeno obdobje. Za naštete raþunovodske izkaze, razkritja k izkazom in poslovno poroþilo je odgovorno poslovodstvo podjetja. Naša odgovornost je, da izrazimo mnenje o raþunovodskih izkazih ter poroþamo o skladnosti poslovnega poroþila z drugimi sestavinami letnega poroþila. Revidirali smo v skladu s temeljnimi revizijskimi naþeli in mednarodnimi revizijskimi standardi. Po teh naþelih in standardih smo bili dolžni naþrtovati in izvesti revidiranje tako, da bi si pridobili razumno zagotovilo, da raþunovodski izkazi ne vsebujejo pomembnejših napaþnih prikazov. V okviru revizije smo preiskali dokaze, ki podpirajo zneske in razkritja v raþunovodskih izkazih. Ocenili smo tudi raþunovodske standarde in pomembnejše metode izkazovanja vrednosti v raþunovodskih izkazih, ki jih je uporabilo poslovodstvo, ter ovrednotili razkritja v raþunovodskih izkazih. Prepriþani smo, da je opravljena revizija dobra podlaga za mnenje o raþunovodskih izkazih. Po našem mnenju so raþunovodski izkazi, našteti v prvem odstavku tega poroþila, v vseh pomembnih pogledih resniþna in poštena slika finanþnega stanja podjetja MIK d.o.o., Gaji 42 b, Celje, na dan 31. decembra 2006, v skladu s slovenskimi raþunovodskimi standardi. Poslovno poroþilo je skladno z revidiranimi raþunovodskimi izkazi.

Celje, 30. junij 2007 Ivica Stopinšek, pooblašþena revizorka

________________________________________________________________ R E V I S T O, družba za revizijo in raþunovodstvo, d.o.o. Kovinarska ulica 12, CELJE Tel: +386 3 490 53 80

Družba je vpisana pri Okrožnem sodišþu v Celju, št.vložka 063/10177100. Osnovni kapital družbe je 28.000.000 SIT. Zavarovalna vsota po škodnem dogodku je 200.000,00 EUR.

Reg. št. pri Slovenskem inštitutu za revizijo RD-A-031/95-U. Pooblašþena revizorka Ivica Stopinšek, DPR-1/00-119.