Kultura za ustvarjalno Evropo

Kultura za ustvarjalno Evropo Vizije ministrov za kulturo o vlogi kulture v EU Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije — 2014

Fotografija na naslovnici iz predstave Valentina Turcu, Leo Mujić: Nevarna razmerja, koprodukcija Baleta SNG Maribor, Dubrovniťkih poletnih iger in Ljubljana Festivala. Foto: Tiberiu Marta/SNG Maribor

vsebina 005 Uvodnik: Dr. Uroš Grilc, minister za kulturo,

Republika Slovenija

009 Avstrija 015 Belgija 027 Bolgarija 033 Hrvaška 039 Danska 047 Francija 057 Nemčija 063 Bavarska 071 Grčija 077 Italija 083 Luksemburg 089 Malta 095 Nizozemska 101 Poljska 109 Portugalska 115 Romunija 121 Slovaška 129 Slovenija 135 Španija 141 Velika Britanija

Spoštovani tvorci kulturnih politik, spoštovani kulturniki in umetniki, spoštovani uporabniki kulture in umetnosti, spoštovani Evropejci, elektronska knjiga, ki leži pred vami, je zbornik vizij kulturnih politik, ki so jih prispevali ministri, pristojni za kulturo, iz dvajsetih držav članic Evropske unije. Je rezultat pobude, ki sem jo širši evropski kulturniški javnosti prvič predstavil na nedavni Chaillotski konferenci aprila letos v Parizu – pobude, ki je izšla iz zavedanja, da je Evropska unija, tudi kar se kulturne politike (oziroma kulturnih politik) tiče, v prelomnem obdobju, in želje po odpiranju dialoga. Vse morebitne spremembe, ki nas čakajo v prihodnosti, bodo namreč lahko spremembe na bolje samo, če bodo premišljene, reflektirane in široko javno prediskutirane.

Več kot počaščen sem, da je bil moj predlog deležen tako velikega odziva. Le-ta namreč priča o tem, da je dialog med odločevalci o kulturi posameznih držav članic Evropske unije ne le možen, marveč celo zaželen. Vsem dvajsetim avtorjem in avtoricam ter njihovim ekipam bi se ob tej priložnosti rad toplo zahvalil za sodelovanje. Posebna zahvala gre gospe ministrici Aurelie Filippetti, ki mi je s svojo podporo predlogu na konferenci z naslovom Prihodnost kulture, prihodnost Evrope aprila letos v Parizu dala upanje, da lahko ideja resnično zaživi.

Kultura je gonilo človekovega razvoja, pa naj s tem ciljamo na človeka kot posameznika ali na družbo kot celoto, zato so izzivi kulturne politike izzivi za celotno skupnost. Izdelek, ki je pred vami, odpira relevantna vprašanja in išče odgovore nanje. Ne ponuja dokončnih rešitev, ampak predvsem odpira polje razprave, iz katerega bomo v prihajajočem obdobju črpali navdih za razvojne spremembe evropskih kulturnih politik. Na bolje.

Hvala vsem.

Dr. Uroš Grilc, minister za kulturo Republike Slovenije

005

Avstrija Ă–sterreich

“Pred skoraj 20 leti so ministri EU za kulturo v politični resoluciji poudarili potrebo po pomembni in zanesljivi kulturni statistiki. Kljub različnim prizadevanjem je pred nami še dolga pot.“

Dr. Josef Ostermayer

— zvezni minister za umetnost, kulturo, ustavo in javno službo — Bundesminister für Kunst und Kultur, Verfassung und öffentlichen Dienst

Umetnost in kultura sta za našo družbo neprecenljivi. S spodbujanjem kritičnega obravnavanja družbeno kulturnih, političnih in gospodarskih vprašanj, umetnost in kultura pomembno spodbujata tudi druga področja. Številne študije potrjujejo, da kulturne in ustvarjalne panoge bistveno prispevajo k socialni koheziji, zaposlovanju in gospodarstvu ter da njihov prispevek stalno narašča.

Naloga kulturne politike je olajšati in spodbujati neodvisno in ustvarjalno delo. V času omejevalnih proračunskih politik je treba zagotoviti, da se ne zmanjšujejo proračuni za kulturo. Hkrati je treba ustvariti posebej prilagojene okvirne pogoje na ključnih področjih, kot so avtorsko in davčno pravo, socialno zavarovanje ali vizumska politika.

Kako lahko kultura vpliva na EU in kako lahko sprejmemo bistvene ukrepe v kulturni politiki? Ključni cilj sedanjih pogajanj o novem delovnem načrtu EU za kulturo za obdobje 2015–2018 je oblikovati jasne splošne in posamezne cilje ter ukrepe. Kaj lahko EU stori za kulturo in kaj lahko kultura stori za Evropo?

Vključujoča in dostopna kultura Finančna kriza, naraščanje preseljevanja in vse večja mobilnost ljudi so najpomembnejši izzivi našega časa. Zato je ena od naših ključnih nalog okrepiti socialno kohezijo. Pri tem lahko imata umetnost in kultura odločilno vlogo. Socialna kohezija ne pomeni le gospodarske kohezije, ampak tudi simbolično in kulturno kohezijo. Zato Evropa potrebuje dostopno kulturo. Pomembno je, da se spodbujajo medkulturne veščine naših državljanov in ustanov in da se sprejmejo politični ukrepi, ki krepijo kulturno raznolikost in medkulturni dialog. Morda bi bilo koristno, če bi vpeljali enote za merjenje kulturne raznolikosti in vseevropsko priznanje za kulturno raznolikost.

Umetnost ima vrednost Umetnost ne potrebuje donacij, ampak ustrezno plačilo. Intelektualnih storitev ne bi smeli obravnavati drugače kakor fizičnega dela. Potrebujemo moderno avtorsko pravo, ki bo zagotovilo, da bodo poklicni u stvarjalci lahko ustrezno sodelovali v verigi dodane vrednosti. S pravičnim plačilom se javnost ozavešča o denarni vrednosti umetniškega dela. Za to so potrebni javni proračuni za financiranje umetnosti in kulture, vključno z evropskimi sredstvi.

Kultura v regijah Odseljevanje mladih s podeželja je prav tako eden od izzivov današnje kulturne politike.

Umetnost in kultura v regijah izboljšata kakovost življenja, povečata privlačnost regij in krepita občutek skupnosti. Gospodarski učinki kulture in ustvarjalnih dejavnosti, vključno z inovativnimi in boljšimi delovnimi mesti, še vedno niso dovolj priznani. Vsi ti dejavniki podpirajo policentrični razvoj. Zato je nujno, da se ta področja vključijo v strateško načrtovanje in izvajanje politik EU, zlasti regionalne politike EU. Kulturna politika, ki temelji na dokazih Pred skoraj 20 leti so ministri EU za kulturo v politični resoluciji poudarili potrebo po pomembni in zanesljivi kulturni statistiki. Kljub različnim prizadevanjem je pred nami še dolga pot. Čeprav so ekonomska dodana vrednost umetnosti, kulture in ustvarjalnih dejavnosti v Evropi ter njihovi učinki na druge sektorje nesporni, še vedno ni zanesljivih podatkov. Treba je tudi ozaveščati o neoprijemljivi dodani vrednosti kulture, ki presega gospodarske učinke, kakor sta kakovost življenja in socialna kohezija. Zato so nujno potrebni vseevropski kazalniki.

010

Kulturna politika potrebuje prosto delovanje “Kulturna izjema” kot politični koncept je še vedno aktualna. Kulturne dobrine in storitve niso le blago. Pomenijo identiteto ter izražajo vrednote in miselnost. V trenutnih pogajanjih med EU in ZDA o sporazumu o prosti trgovini je koncept “kulturne izjeme” znova na preizkušnji. Nepregledne informacijske politike in dejstvo, da ZDA niso ratificirale Konvencije UNESCO o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, prav tako vzbujajo skrb. Strah, da bi sporazum o prosti trgovini lahko omejil področje oblikovanja kulturne politike držav članic EU, ni neutemeljen. Zato je treba skrbno spremljati skladnost z načeli kulturne politike, opredeljenimi v pogajalskem mandatu.

Krepitev visoko kakovostnega filmskega ustvarjanja v Evropi Evropski filmski sektor je zelo razdrobljen in neusklajen. Poudarek se daje filmskemu ustvarjanju, medtem ko je podpora distribuciji evropskih filmov še vedno nezadostna.

Treba je učinkoviteje dodeljevati sredstva strokovnemu razvoju, trženju in mednarodni distribuciji, da se evropska filmska industrija okrepi na svetovni ravni. Poleg tega je treba sprejeti ukrepe za odpravo velikih neravnovesij v produkcijski zmogljivosti posameznih držav članic, npr. z večjimi spodbudami filmski produkciji, ki presega jezikovne ovire v Evropi.

Evropski filmi predstavljajo dve tretjini vseh filmov, ki izidejo v EU, a le eno tretjino prodanih vstopnic. Da bi zagotovili čim širšo distribucijo, je treba okrepiti spletno prodajo evropskih filmov in zmanjšati ovire v Evropi. Nadnacionalna dovoljenja in sočasno trženje prek več poti bi lahko povečali navdušenje evropskih gledalcev za evropske filme.

011

Belgija Belgien Belgique BelgiĂŤ

“Kulturna dejavnost lahko deluje le z veliko mero idealizma in vloženega truda. To je nekaj, kar ima skupnega s spolitiko.“

Isabelle Weykmans

— ministrica nemško govoreče skupnosti, pristojna za kulturo, medije in turizem — Ministerin für Kultur, Medien und Tourismus der Deutschsprachigen Gemeinschaft Belgiens

“Potrebujemo močno in učinkovito evropsko kulturno upravo, ki zelo dobro pozna interese kulturnega sektorja in njenih akterjev ter jih je zmožna tudi ustrezno izraziti.“

Fadila Laanan

— ministrica francosko govoreče skupnosti, pristojna za kulturo, avdiovizualno politiko, zdravje in enake možnosti (2004-2014) — Ministre de la culture, de la politique audiovisuelle, de la santé et de l’égalité des chances de la Communauté française (2004-2014)

“Kulturna politika mora zagotavljati, da se lahko kar največje število ljudi udeležuje čimbolj raznolike in kakovostne kulturne ponudbe.”

Joke Schauvliege

— flamska ministrica za okolje, naravo in kulturo (2009-2014) — Vlaams Minister van Leefmilieu, Natuur en Cultuur (2009-2014)

Nič ni močnejšega od kulture v najširšem pomenu besede, kar bi dajalo ljudem življenjski smisel, zato kultura pravilno velja za neodtujljivi temelj družbe. Raziskave so pokazale mnoge njene prednosti: kultura ne le prispeva k duševnemu in telesnemu dobremu počutju ljudi, temveč tudi na več načinov vpliva na gospodarstvo, krepi družbene vezi med ljudmi in pomeni pomemben del individualne in kolektivne samorefleksije.

Kultura je ‘skupno dobro’, je blago, ki ga državljanom in državljankam ni mogoče odvzeti in s katerim je treba skrbno ravnati. Skupaj smo odgovorni za zaščito in varovanje prave vrednosti kulture za posameznika in družbo.

Kulturna politika mora zagotavljati, da se lahko kar največje število ljudi udeležuje čimbolj raznolike in kakovostne kulturne ponudbe. Čeprav ključni vzvodi za to delujejo na lokalni, regionalni in državni ravni, ima Evropska unija po členu 167 Pogodbe (PDEU) pri tem tudi jasno vlogo.

1. Intenzivnejše vključevanje kulture v evropsko oblikovanje politik in zakonodajo Člen 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije opredeljuje delovanje EU na področju kulture. Odstavek 4 tega člena se glasi: Unija pri svojih dejavnostih na podlagi drugih določb pogodb upošteva kulturne vidike, zlasti zaradi spoštovanja in spodbujanja raznolikosti svojih kultur.

Ta določba je ključen, a pogosto neuporabljeni vzvod za uveljavljanje in krepitev kulture na dnevnem redu evropske politike, zato želimo pozvati k večji vključenosti kulture v oblikovanje evropske politike in zakonodaje na bolj premišljen in učinkovit način.

Potrebujemo močno in učinkovito evropsko kulturno upravo, ki zelo dobro pozna interese kulturnega sektorja in njenih akterjev ter jih je zmožna tudi ustrezno izraziti. V ta namen moramo s sektorji odpreti poglobljen dialog, zbrati več podatkov in statistike o kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter oblikovati usklajeno stališče in vizijo. Vizija in argumenti v prid kulturnega sektorja bodo verjetneje postali ustaljena tema splošne debate o politiki, ne le z medresorskim posvetovanjem glede nove zakonodaje ali nove politike, temveč tudi z neformalnimi pogovori. Pri vmesnem pregledu Strategije EU 2020 je zato treba upoštevati tudi kulturo.

Treba je preučiti povezave z drugimi področji politike. To velja za zahtevna področja, kakor so davčna zakonodaja, avtorske pravice, zunanja trgovina (npr. čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe), kakor tudi za lažja področja politike, kakor so izobrazba, mladinska politika in seveda socialne zadeve. Vključevanje kulture zaradi vpliva digitalizacije in potrebe po prilagajanju zakonodaje in politike novim priložnostim in izzivom (npr. z digitalno agendo) tako še nikoli ni bilo pomembnejše.

Direktive, ki urejajo spletno plačevanje, bi morale upoštevati posebnosti poslov pri plačevanju vstopnic v sodelovanju s kulturnimi ustanovami in organizatorji koncertov.

Pri pogajanjih o pravicah letalskih potnikov je treba upoštevati tudi glasbenike, ki prenašajo različne instrumente. Direktive o napotitvi delavcev in druge smernice o prostem gibanju delavcev morajo upoštevati vpliv, ki ga imajo na posamezne kariere (nastopajočih) umetnikov. Med pogajanji za sporazume o prosti trgovini, ki urejajo predpogoje za transakcije ‘v zraku’, bo potrebno tudi poznavanje ravnanja s kulturnimi vsebinami.

Evropska kulturna administracija mora v teh in številnih drugih zadevah popolnoma izpolniti svojo vlogo zaščitnice interesov. Če je samoumevno, da evropska kulturna administracija sodeluje v debati o politiki, se bodo tudi druga področja politike zavedla, kako širok in globok vpliv ima kultura na družbeno stvarnost. Države članice

020

so za Evropsko komisijo pri tem nedvomno pomembne partnerice. V tem okviru želi Belgija poudariti vlogo konvencije Unesca 2005 o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja kot sredstva za varovanje posebnosti in promocijo interesov kulturnih in ustvarjalnih sektorjev.

2. Trajno spodbujanje čezmejne izmenjave in pretoka Pri čezmejni izmenjavi kulturnih akterjev, dobrin in storitev ima Evropska unija nezamenljivo vlogo. Programi, ki se osredotočajo na sodelovanje in izmenjavo tudi prek meja Evropske unije, omogočajo dostop do kulture in olajšujejo medkulturni dialog.

Moto “združeni v raznolikosti”, pod katerim se pogosto izvajajo evropske pobude, se lahko uresniči le, če to raznolikost tudi dejansko izkusimo. Tako s programi, kakor je med drugim tudi Ustvarjalna Evropa, ne moremo nikoli izkazati preveč podpore projektom sodelovanja med akterji na tem področju.

Sodelovanje in izmenjave kulturne akterje popeljejo na nove kraje in jih predstavijo novim občinstvom. Navdih iščejo v dejavnostih in izkušnjah svojih kolegov in tako v dobesednem in prenesenem pomenu širijo svoja obzorja. Poleg ozemeljskih meja so prestopljene tudi meje z drugimi sektorji. Prestopni projekti in medsektorska partnerstva v kulturni sektor usmerjajo nova spoznanja in prakse. Kulturna razsežnost namreč v druge sektorje vpelje inovacije med razvojem poslovnih modelov, projektov socialne inovacije ali, na primer, novih metod učenja.

Ta čezmejna gibanja in izmenjave s spoznavanjem novih, neznanih in velikokrat nepričakovanih stvaritev in vsebin so tudi za občinstvo nova odkritja. Kulturna raznolikost v tem kontekstu ni nikakršen abstrakten koncept, temveč živahna in hitro rastoča dejavnost, ki ljudi zbližuje in jih spodbuja pri razmišljanju o sebi in drugih. To srečanje spodbuja večjo odprtost za nelokalne kulturne dobrine in storitve.

V Belgiji spodbujanje čezmejnih izmenjav in gibanj sovpada s kulturno vzgojo. Širša in bolj raznolika kulturna izbira vsekakor neguje kulturne kompetence in kulturno samozavedanje naših evropskih državljanov. Vse ravni politike so odgovorne za povečevanje dostopnosti kulture za vse državljane, vključno z najranljivejšimi člani družbe. Evropska unija bo pri tem prevzela svojo vlogo z zagotavljanjem čezmejnega sodelovanja in izmenjave.

3. Zagotavljanje lahkega dostopa do kulture kot ‘skupnega dobrega’ Knjižnice, muzeji in druge javne ustanove zagotavljajo dostop do kulture kot ‘skupnega dobrega’. Evropska unija ima jasno vlogo pri priznavanju in upravičevanju javnega financiranja kulture z namenom, da bi ta bil zagotovljen tudi v prihodnje. Ob digitalizaciji in posledični novi opredelitvi kulturne izkušnje in s tem povezanega sodelovanja za ustanove, kakor so knjižnice in muzeji, nastajajo številni izzivi. Tudi v zvezi s tem mora kultura ostati ‘skupno dobro’.

Vzpostaviti je treba učinkovite avtorske pravice, ki poleg interesov imetnikov upoštevajo tudi interese skupnosti. Z določitvijo skupnih tehničnih standardov za digitalizacijo bi morali dajati prednost preglednosti. Pot k odprtemu podatkovnemu okolju je dobro zastavljena, vendar še vedno manjka trajnostni finančni okvir.

Evropska digitalna knjižnica Europeana je na voljo predvsem institucijam, ki so zadolžene za ohranjanje evropske dediščine, in njihovim javnim nalogam. Te so ohranjanje in zagotavljanje dostopa do dediščine, usmerjanje procesa digitalizacije, določitev skupnih standardov in priprava analiz skupne politike. Europeana je tako lahko zgled za upoštevanje argumenta v prid vrednotenju in krepitvi kulture kot ‘skupnega dobrega’.

021

*** Za konec želimo poudariti, da si državljani Evropske unije ne delimo le bogate skupne zgodovine, temveč tudi skupno prihodnost. Vsi se soočamo s podobnimi izzivi in se moramo pri iskanju pametnih in trajnostnih odgovorov medsebojno spodbujati.

Prepričani smo, da nam je kultura pri tem v pomoč in nam bo tudi v prihodnje z vsemi svojimi vidnimi in nevidnimi platmi. To lahko dosežemo le, če bo kultura kljub tehnološkemu in družbenemu razvoju še naprej imela dovolj svobode, da ostane kultura in bo v celoti izpolnjevala svojo edinstveno vlogo. S sodelovanjem na evropski ravni moramo zagotoviti, da bo kultura to avtonomnost ohranila.

022

Bolgarija България

“Menim, da mora ravno v tem trenutku kultura zavzeti vodilno mesto na evropski politični agendi, mi pa moramo to izkoristiti v prid našemu prizadevanju za vključevanje kulture v vse druge politike Evropske unije.“

Dr. Peter Stojanovič — minister za kulturo — министър на културата

Evropske parlamentarne volitve maja 2014 so potrdile skrb zbujajoče dejstvo, da se vedno več evropskih državljanov pridružuje evroskeptikom. Izidi so tudi razkrili naraščajočo vrzel med državljani in dejavnostmi evropskih institucij. Zaradi nadaljevanja krize so te osredotočile svoje delo na premagovanje ekonomskih posledic krize, pri čemer so pozabile na druga vprašanja, povezana z oslabljenim čutom pripadnosti Evropejcev skupnosti, kakršna je Evropska unija. Zato zdaj prevladuje mnenje, da je sledenje ekonomskim interesom zasenčilo druge prednostne naloge, kar je državljane še bolj oddaljilo ter ustvarilo okoliščine za prekinitev dialoga in razraščanje nezaupanja med evropskimi narodi. V tem okviru je kultura ponovno izpostavljena kot pomembna sestavina naše družbe, ki v trenutni krizi lahko prispeva k boljšemu medsebojnemu razumevanju in spopadanju z nacionalističnimi stališči. Z vnovičnim poudarjanjem pomena kulture je napočil čas, da začnemo razmišljati ne le o tem, kaj lahko Evropska unija naredi za kulturo, temveč kaj lahko kultura naredi za Evropsko unijo.

Odgovor na to vprašanje je znan. Kultura postavlja posameznika v središče združitvenih procesov. Ustvarja spore, prebuja strasti in spodbuja k uporabi vseh naših čutov.

Zagotavlja ravnotežje med razumskim in čustvenim vidikom evropske združitve, ki ustvarja, če se poruši, okoliščine za poglabljanje vrzeli med Evropo in njenimi državljani. Kultura je natančno tista sila, ki nam lahko pomaga povrniti stabilnost, tako da v evropskih državljanih vzbudi občutek pripadnosti Evropski uniji in lastništva Evropske unije.

Na srečo smo bili zadnja leta priče priznavanju te vloge kulture na najvišji politični ravni; priznavali so jo voditelji Evropske unije in predstavniki različnih evropskih vlad. Retorika pa tudi tokrat prehiteva dejanski napredek pri utrjevanju nove vizije kulture. Zame je to tudi glavni smisel pobud, kakršna je elektronska knjiga, ki gradijo na dosežkih vseh ravni vlade, vezanih z usklajenimi politikami, in so podlaga za dejansko ukrepanje. Ob tej priložnosti se svojemu slovenskemu kolegu tudi zahvaljujem za to pobudo.

Začel bom z dejstvom, da je zame ključna beseda podpore Evropske unije kulturi in obratno – podpore kulture Evropske uniji – njeno vključevanje v vse politike. Menim, da mora ravno v tem trenutku kultura zavzeti vodilno mesto na evropski politični agendi, mi pa moramo to izkoristiti v prid našemu prizadevanju za vključevanje kulture v vse druge politike Evropske unije. Dejstvo je namreč, da nekatere politike vsebujejo nekaj kulture ter priznavajo njen neposredni in posredni gospodarski in družbeni prispevek. Zato moramo lobirati in združiti moči, da tistim, ki sprejemajo odločitve o drugih politikah, z oprijemljivimi primeri in dobrimi praksami pokažemo, kako bodo s podpiro kulturi v instrumentih, ki jih upravljajo, prispevali ne le k ohranjanju, spodbujanju in širjenju dostopnosti kulture, temveč tudi občutno izboljšali uresničevanje ciljev svojih politik.

To je eden od mogočih načinov utrjevanja in neposrednega priznavanja potenciala kulture pri izvajanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Pri tem bi naše skupno prizadevanje pomagalo ponovno odkrivati potencial kulturnega in ustvarjalnega sektorja v evropskem okviru z opravljanjem dejavnosti iz najmanj štirih vodilnih pobud strategije Evropa 2020: Unije inovacij, Digitalne agende za Evropo, Industrijske politike za dobo globalizacije in Agende za nove spretnosti in delovna mesta. Dosežki so jasen dokaz, da se gospodarska rast in kultura ne izključujeta, ampak dopolnjujeta – gospodarska rast je brez dvoma temeljnega pomena za naše življenje, kultura pa vpliva na njegovo kakovost.

V zvezi s tem velja omeniti, da je dostopnost kulturnih dobrin pomemben člen pri doseganju gospodarskih in družbenih ciljev. Hkrati je povezana s pomembnim vprašanjem potrošnje kulturnih dobrin. Potrebujemo temeljite analize potrošnje na evropski ravni, ki bodo pomagale pri izvajanju prihodnjih politik za njeno pospeševanje.

Potrebujemo jih tudi zato, ker tudi sicer v krizi kazalci potrošnje kulturnih dobrin razkrivajo velik upad. In vendar smo priča, da ravno zdaj številne evropske države dokazujejo ključni pomen kulture in kulturne dediščine za ustvarjanje delovnih mest ter za temeljito izboljšanje gospodarskih obetov mest in regij.

028

Zato moramo zdaj poskrbeti, da javna sredstva, namenjena kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju, ne bodo okrnila, ampak okrepila sklepanje trdnih javno-zasebnih partnerstev, ki bodo podpirala razvoj celotnega potenciala obeh sektorjev. To je povezano tudi z vzpostavitvijo takega pravnega okolja na državni in evropski ravni, ki bo spodbujalo odpravljanje obstoječih razvojnih ovir. Še eno pomembno vprašanje, na katero je opozoril naš slovenski kolega, pa je povezano z digitalizacijo in novimi priložnostmi, ki jih prinaša kulturi. Med njimi je verjetno na prvem mestu cenejše in hitrejše širjenje kulturnih vsebin, ki njihovim avtorjem in ponudnikom omogoča doseči nove in vse številčnejše uporabnike. Naše prizadevanje moramo tako usmeriti v podpiranje delovanja različnih platform za širjenje digitalnih vsebin. Za to pa potrebujemo inovativne poslovne modele, ki pripomorejo k pravičnemu razmerju med prihodkom imetnikov pravic in dostopom širše javnosti do kulturnih vsebin. Europeana, ki je verjetno najbolj ambiciozen kulturni projekt v zgodovini Evropske unije, se lahko navaja kot zgled take platforme, ki si zasluži našo podporo. Treba jo je sicer posodobiti in obogatiti z novimi dodatki, ki strogo sledijo evropskim in domačim določbam o varstvu avtorske pravice.

Razprave in odločitve o teh vprašanjih so tesno povezane z načelom subsidiarnosti.

Upravičeno lahko zatrdimo, da je to eden najpomembnejših dosežkov demokratičnega upravljanja v Evropski uniji, in dosledno nadaljevanje takega upravljanja v prihodnje je jamstvo za ustvarjanje ustreznih politik. Vemo namreč, da Evropska unija nima neposredne pristojnosti odločanja na kulturnem področju. Naloga države, regij in občin ter njihovih ustanov ni le podpirati kulturo kot tako, ampak jo povezovati z drugimi področji družbenega življenja – še zlasti morajo zagotoviti dostop do njenih vrednot ter hkrati podpirati svobodo in ustvarjalnost, ki sta pomembni za proizvajanje kulturnih dobrin – tako da jo lahko ljudje uporabijo pri svojih raznovrstnih dejavnostih.

Po drugi strani pa, kot je že bilo omenjeno, številne politike, ki jih podrobno ne poznamo in so v pristojnosti Evropske unije, neposredno ali posredno vplivajo na kulturo. Mislim, da moramo zdaj začeti razmišljati o tem, ali resnično izkoristimo vse možnosti, ki nam jih ponuja Pogodba o Evropski uniji za širjenje sodelovanja na evropski ravni na tem področju (npr. tretji odstavek 3. člena). V tem smislu bi kot predstavniki sektorja, ki veliko prispeva k razcvetu in blaginji Evropske unije, morali raziskati možnosti za opredelitev usklajenega strateškega pristopa na evropski ravni v zvezi s kulturo in njenim prispevkom k družbenemu in gospodarskemu življenju.

Okrepljeno sodelovanje v kulturi na evropski ravni bo nedvomno vodilo v ustvarjanje inovativnih politik in ugodnega ozračja za dialog na kulturnem področju, v spodbujanje kulturne raznovrstnosti, izmenjavo dobrih praks, prosto gibanje umetnikov in drugih strokovnjakov, kulturnih dobrin in vrednot.

S tem v zvezi bi rad dodal, da se mora sam Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo uveljaviti kot vodilna institucija za vprašanja kulture in dediščine v Evropski komisiji in širše. Ali bi veljalo razmisliti o ustanovitvi samostojnega generalnega direktorata za kulturo poleg generalnega direktorata za izobraževanje, je vprašanje brez enega samega pravilnega in jasnega odgovora. Ne glede na to, ali sta področji ločeni ali združeni v enem generalnem direktoratu, bi moral Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo prevzeti glavno vlogo pri določanju posebnega prispevka Evropske unije h kulturni politiki. Moral bi si prizadevati za širitev sodelovanja in voditi različne organe Evropske komisije pri izpolnjevanju njihovih skupnih zavez. Moral bi tudi začeti in usklajevati široko razpravo evropskih institucij o viziji in pomenu kulture na ravni Evropske unije, saj tema ni skupna le njim, ampak tudi vsem državam članicam.

029

Hrvaška Hrvatska

“Spreminjajoče se težnje v politikah EU glede povezovanja umetnosti z lokalno skupnostjo, izobraževalnim sistemom in poslovnim sektorjem nakazujejo, da je prišlo do preoblikovanja pojmov, kot sta kultura in umetnost, kar na novo opredeljuje njuno pomembnost.“

dr. sc. Andrea Zlatar Violić — ministrica za kulturo — Ministrica kulture

V trenutni razpravi o prihodnosti Evropske unije se vse bolj poudarjata pojem kulture in njen pomen pri povezovanju nove unije držav. To seveda ni brez razloga, saj se Evropa sooča sama s seboj – po eni strani s svojo večplastno, a osupljivo bogatostjo, po drugi s pomanjkanjem, morda celo lastno pozabljivostjo. Današnja Evropa je kot skupnost, kot kompleksen mehanizem za premoščanje omejujočih državnih nacionalizmov, več kot le administrativna ali zgolj gospodarska unija; svojo enotnost in zlasti svojo edinstvenost črpa iz zgodovinske zapuščine, ustvarjalnosti, ki je pripravljena na prihodnost, umetnosti in kulture vsake posamezne članice.

Razlog za to je na dlani, kultura je močen vezni člen med posamezniki, skupinami, skupnostmi, narodi; osmišlja družbene interakcije; zagotavlja politično, socialno in gospodarsko kohezijo. V antropološkem smislu pripada vsem; je to, kar smo mi sami z vidika nacionalne, transnacionalne, nadnacionalne in evropske identitete. S pomočjo kulture razvijamo družbo in sposobnost kritičnega mišljenja, refleksije in izražanja.

Zato je v tem trenutku izrednega pomena, da zagotovimo stalen prostor za razmišljanje o ideji Evrope kot globalne kulturne entitete. Iz tega razloga je treba okrepiti zagovorniško zmožnost kulturnega sektorja v razpravi o politiki na vseh ravneh – še več, omogočiti širitev in vključitev vseh drugih področij človekovega udejstvovanja s povezovalno in kohezijsko močjo.

Evropska unija se s svojo kulturno politiko usmerja k več pomembnim mejnikom; s tem imam v mislih zlasti izvzetje kulture iz okvira trgovinskih pogajanj. Pri pogajanjih v EU o čezatlantskem trgovinskem in investicijskem sodelovanju med EU in ZDA (sporazumu TTIP) je Republika Hrvaška pri sprejetju mandata za začetek pogajanj podprla stališče Sveta, naj bodo avdiovizualne storitve izvzete iz sporazuma. Hrvaška močno podpira stališče, ki se zavzema za ohranjanje kulturne in jezikovne raznolikosti, in podpira vključitev reference na Unescovo Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki jasno poudarja razliko med gospodarsko in kulturno vrednostjo v zvezi s kulturnimi dobrinami in storitvami. EU je avdiovizualne storitve vedno izvzela iz obveze liberalizacije v okviru Svetovne trgovinske organizacije in dvostranskih pogajanj. Menimo, da bi morala EU na svojem območju podpirati in razvijati kulturno ustvarjalnost in da bi opustitev politik za spodbujanje kulture, zlasti na področju filmske umetnosti in avdiovizualnih medijev, pomenila, da se odpoveduje ne le delu evropskega kulturnega vpliva, ampak tudi pomembnemu vzvodu rasti in zaposlovanja.

Naj ob tej priložnosti poudarim pomembnost programa Ustvarjalna Evropa, ki pomembno krepi kulturne vezi med državami Unije, pomembnost razvoja evropske digitalne knjižnice, posodobitve pobude Evropska prestolnica kulture, zagovorniške dejavnosti Evropske kulturne fundacije; poleg tega sem mnenja, da je delovanje Sveta ministrov za kulturo jugovzhodne Evrope prispevek posebnega pomena k širjenju novega mišljenja, hkrati pa tudi spodbuda za boljše sodelovanje. Dejavno podpiram morebitno nadaljnje priznavanje, raziskovanje obstoječih povezav, izmenjavo dobrih praks in neoviran pretok informacij, saj smo priča krepitvi gospodarskega in družbenega vpliva kulture, njenemu izjemnemu vplivu pri uveljavljanju trajnostnega razvoja in večjemu vključevanju civilne družbe.

Zavedamo se, kako pomembna je izbira pristopa k trajnostnemu razvoju pri oblikovanju javnih politik in da ima sedanji delovni načrt Sveta za kulturo pozitiven učinek na razvoj kulturnih politik na državni in evropski ravni, vendar je naša trenutna naloga najti nove modele za financiranje in upravljanje kulturnega sektorja, spodbujati večjo dostopnost kulture in sodelovanje v kulturi, spodbujati participativni pristop pri ustvarjanju in sodelovanju v kulturnih vsebinah udeležencev tako iz javne kot zasebne sfere, na lokalni, regionalni in evropski ravni.

Spreminjajoče se težnje v politikah EU glede povezovanja umetnosti z lokalno skupnostjo, izobraževalnim sistemom in poslovnim sektorjem nakazujejo, da je prišlo

034

do preoblikovanja pojmov, kot sta kultura in umetnost, kar na novo opredeljuje njuno pomembnost. Prav na tej ravni je treba bolj podpirati družbeno integracijo umetniških in kulturnih projektov, zavzemati se je treba za vključevanje ustvarjalnosti v izobraževalni program na vseh stopnjah ter partnerstvo med umetnostjo in poslovnim sektorjem. Te ravni vključevanja umetnosti v neumetniška okolja pripomorejo k zviševanju kakovosti življenja in vodijo do pozitivnih procesov v skupnostih, kot so zmanjševanje gentrifikacije ter urbani in družbeni razvoj. Naj omenim le primer, kako vključevanje umetnikov v delo z otroki v osnovnih in srednjih šolah izboljšuje uspešno učenje, spodbuja ustvarjalno in kritično mišljenje učencev ter izobražuje novo generacijo državljanov, ki se zavedajo pomena umetnosti, kulture in družbe na splošno; uvedba umetniških dejavnosti v zanemarjenih mestnih predelih spodbuja prenovo mest in nastanek novih privlačnih točk.

Zaradi raznolikosti in hitrega tehnološkega napredka je potrebno, da razvijemo nova znanja in modele za umetniško izobraževanje, ki bo odpravilo obstoječe predsodke in stereotipe ter ublažilo neznosne posledice družbenega, rasnega, spolnega in narodnostnega razlikovanja.

Kulturni in ustvarjalni sektor obravnavamo v sklopu kulturnih dejavnosti, ki so postale trajnostni okvir za tržno preživetje številnih umetniških panog in pomemben potencial za razvoj lokalnih gospodarstev. Da pa bi zaščitili kulturno raznolikost, moramo priskrbeti kulturnopolitično podporo za tiste vrste umetniškega ustvarjanja, ki ne morejo prevzeti načel industrije, a imajo veliko dodano vrednost in pomembno pripomorejo k družbenemu razvoju. Za posebej pomembno štejem podporo dolgoročnim vlaganjem, katerih pozitivne posledice se bodo pokazale z leti – logika družbenega razvoja pomeni procese, ki zahtevajo sinergijo med različnimi sektorji, sodelovanje med upravo in lokalnimi skupnostmi ter skrbno načrtovanje vseh faz dolgoročnega procesa.

Pri tem so pomembni sklepi Sveta ministrov za kulturo o kulturni dediščini kot strateškem viru in pomembnem dejavniku trajnostnega razvoja s poudarkom na projektih za urbanistično in podeželsko načrtovanje, sanaciji in obnovi.

V sklepih se prepoznava potreba po ustvarjanju razmer, potrebnih za povezovanje in partnerstva med kulturno dediščino in drugimi področji politike na različnih upravnih ravneh, pa tudi med javnimi in zasebnimi udeleženci na vseh pomembnih področjih.

Podpira se vlaganje v kulturno dediščino kot del celostnih strategij za lokalni in regionalni razvoj v okviru strukturnih skladov EU. Predlagano je, naj se vključevanje kulturne dediščine v prihodnji delovni načrt Sveta za kulturo obravnava prednostno in se tako okrepi čezmejno in medregijsko sodelovanje na področju kulturne dediščine ter s tem spodbujajo tradicionalna znanja in veščine, potrebne za ohranitev in razvoj kulturne dediščine.

V svojih sklepih ministri za kulturo pozivajo Komisijo, da naj analizira gospodarski in družbeni vpliv kulturne dediščine v EU ter zasnuje strateški pristop h kulturni dediščini, pri čemer naj pri prilagajanju strategije Evropa 2020 upošteva razvijajoči se potencial kulturne dediščine v Evropi, da naj upošteva edinstvenost kulturne dediščine pri uporabi pravil o državni pomoči in da naj spodbuja priložnosti za financiranje kulturne dediščine v okviru razpoložljivih programov EU. Menim, da lahko sodelovanje na področju turizma in regionalnega razvoja dosežemo v sklopu priprav na porabo sredstev strukturnih in investicijskih skladov, vendar je izrednega pomena, da je kultura čim bolj horizontalno zastopana s tematskimi cilji in prednostnimi nalogami. Obenem pa moramo na vseh ravneh odločanja v institucijah EU poudarjati potrebo kulture po možnosti samofinanciranja glede na lastne prednostne investicijske naloge. Na Hrvaškem in v številnih drugih državah z bogato kulturno dediščino je to verjetno mogoče le za turistične namene, kar nas privede nazaj

035

k pojmovanju kulture s stališča potrošnika in ne proizvajalca. Naš skupni cilj do leta 2020 bi vsekakor moral biti sprememba pojmovanja v okviru celostne in konkretizirane evropske kulturne politike. Tako bi lahko učinkoviteje izvajali kulturne projekte, saj se je ozaveščenost o kulturi kot proizvajalcu prenesla z ravni pomembnih ustanov v središča finančne moči, s čimer bi lahko mikro-, mala in srednja podjetja na področju kulture pridobila bančna posojila veliko lažje kot zdaj.

Mnoge raziskave so pokazale, da številnih pomembnih evropskih projektov najverjetneje ne bi mogli izpeljati brez sredstev strukturnih skladov. Kulturni posegi na splošno prispevajo h gospodarskemu napredku in socialni koheziji v evropskih regijah in mestih. Vlaganje v umetnost in kulturo pripomore k zaposlovanju, lokalnemu in regionalnemu BDP-ju, proizvodnji, storitvam, inovacijam, družbenemu vključevanju itd. Prispevek kulture k ciljem kohezijske politike je viden v urbani prenovi, obujanju zapuščenih industrijskih območij, boju proti brezposelnosti v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, podpiranju podjetništva, inovativnosti, izboljšanem financiranju malih in srednjih podjetij v ustvarjalnem sektorju, vključevanju uprizoritvenih umetnosti in sodobne umetnosti v oblikovanje politike, razvijanju ustvarjalnosti, trženju mest in izmenjavi dobrih praks na evropski ravni.

Prednostne investicijske naloge iz ciljev strategije Evropa 2020 so večinoma splošne.

Prednostne naloge zajemajo vse sektorje, vključno s kulturo, npr. vlaganje v kulturo, ustvarjalne in kulturne dejavnosti pa imajo lahko velik učinek na pametno, trajnostno in vključujočo rast. V številnih regijah in mestih pomenita kulturni in ustvarjalni sektor ogromen potencial. Izziv pa je, kako ta sektor bolje vključiti v regionalne inovacijske strategije za pametno specializacijo, ki je v trenutnih predlogih Komisije temeljni pogoj za pridobivanje sredstev. Zato morajo regije upoštevati kompleksne povezave med tradicionalnimi kulturnimi izdelki (kulturna dediščina, kulturne ustanove in storitve) in razvojem ustvarjalnega podjetništva ali turizma.

Digitalna agenda je eno od prednostnih področij za vlaganje in razvoj Evropske unije.

Svetovne spremembe, kot sta recesija ter bliskovit razvoj kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti pod vplivom tehnološkega razvoja, zahtevajo izboljšanje in nadaljnji razvoj dokumenta. V digitalni agendi morata biti razpoložljivost kulturnih vsebin in uporaba kulturnih vsebin s pomočjo informacijske tehnologije bolje zastopani z enotno lestvico vrednosti. Europeana je osrednji prostor za evropsko dediščino, ki združuje državne in mednarodne politike ter prispeva ne le k širjenju kulturne dediščine, temveč tudi k razvoju enotnega evropskega standarda za digitalizacijo kulturne dediščine.

Europeana nastaja hkrati z razvojem EU in se od začetka zavzema za eno od temeljnih načel EU, politiko večkulturnosti, večjezičnosti, raznolikosti in humanizma, ter spodbuja to načelo.

Hrvaška budno spremlja razvoj Europeane že od samega začetka. Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške je vzpostavilo osrednji prostor za hrvaško kulturno dediščino www.kultura.hr, oblikovan po evropskih standardih. S tem ko je Hrvaška oblikovala nacionalno strategijo za digitalizacijo kulturne dediščine, je začela razvijati sistem, ki bo omogočal hrambo, obdelavo in predstavitev kulturne dediščine vsem ustanovam in ustvarjalcem na Hrvaškem. Kljub temu da z Europeano sodelujemo več let, je na njej dostopno le malo državnega gradiva in naš cilj je, da zagotovimo normativne, organizacijske, finančne, materialne in druge možnosti za razvoj poenotenega informacijskega sistema digitalne kulturne dediščine Republike Hrvaške, ki bo jasno vidna in razpoznavna v Europeanini skupnosti. S pojavom novih kulturnih panog in razvojem informacijske tehnologije se umetnikom in kulturnim delavcem ponujajo nove priložnosti za mednarodno sodelovanje, ustvarjanje novih poklicev in delovnih mest.

Za boljše vključevanje kulture v druge politike EU (predvsem izobraževanje, turizem, gospodarstvo, regionalni razvoj) so potrebni organizacijski in strukturni ukrepi, kot npr.

036

napovedana ustanovitev Generalnega direktorata za kulturo, s čimer naj bi se vzpostavil trenutno odsoten dialog med Komisijo in strokovnimi organizacijami ter civilno družbo. To bi pomenilo močno podporo za vzpostavitev ustreznih teles v Evropski službi za zunanjepolitično delovanje, s čimer bi kultura dobila svoje mesto v zunanji politiki Evropske unije, saj brez dialoga z drugimi ostaja osamljena. Zato podpiramo pobude, ki ustvarjajo nove zamisli, in pri njih dejavno sodelujemo, ter pomembnost kulturne diplomacije. Preusmeritev od tradicionalne dvostranske kulturne diplomacije k dialoško usmerjenemu mednarodnemu sodelovanju ter neposrednemu sodelovanju med ustanovami in umetniki je dokazano mnogo učinkovitejši in kakovostno uspešnejši model sodelovanja tako med skupnostmi kot tudi znotraj kulturnega področja in medsektorskega povezovanja kulture z drugimi področji, zlasti akademskim. Zato sta Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške ustanovili fundacijo Hrvaška hiša, ki že v osnovi spodbuja neposredno sodelovanje med kulturnimi ustanovami in posamezniki, sodelovanje s podjetji, vzpostavitev močnih vzajemnih kulturnih stikov brez pokroviteljstva državnih služb.

S tem ko je Hrvaška prevzela in začela izvajati obstoječe evropske programe ter dejavno sodelovala pri oblikovanju novih modelov sodelovanja in razvoja v Uniji, že od samega pristopa dejavno išče načine za izboljšanje javne politike Unije. Po mojem mnenju je kultura ena glavnih prednosti Evrope v svetovnem gospodarstvu; vsebuje največjo negotovost vsake inovacije, vendar obenem prinaša največje koristi. Zdaj je naša naloga, da ustvarimo razmere za enakopraven dostop do tveganja ustvarjanja – za vsakogar.

037

Danska Danmark

Nicolas Tobias Følsgaard

“Cilj pravne podlage kulturnega sodelovanja znotraj EU zajema dvoje: Prvič, zagotoviti, da bomo imeli v Evropi tudi v prihodnje mnogo različnih kultur. drugič, postaviti skupno kulturno dediščino v ospredje.“

Marianne Jelved — ministrica za kulturo — Kulturminister

Medtem ko zlasti politični komentatorji skušajo preučiti razloge za izid nedavnih volitev v Evropski parlament, so me prosili, da podam svojo vizijo o prihodnosti EU s kulturnega vidika. Je izrazita stopnja protesta, zavračanja in evroskepticizma, ki naj bi se skrivali za glasovi volivcev, posledica neuspešnega kulturnega sodelovanja? Je evropskim ministrom za kulturo tako močno spodletelo, da so se državljani evropskih držav odločili nasprotovati EU, institucijam EU in sodelovanju EU? Nedvomno obstaja mnogo razlag, zakaj je grafični prikaz volitev, ki so ga dan po glasovanju objavili mediji, povsem novih barv in oblik. Jasno pa je, da bi se morali posvetiti dejstvu, da se po vsej Evropi uveljavljajo evroskeptične politične stranke.

Na Danskem se umetnost in kultura, kadar je govora o EU, ne omenjata samodejno. Z Unijo se povezujejo popolnoma druga področja, kot so gospodarstvo, prosti pretok in okolje. EU se pogosto povezuje tudi s težko birokracijo, odločitvami in postopki odločanja, ki so nerazumljivi in premalo demokratični. Na prvi pogled nimata skepticizem in nezaupanje do EU nič opraviti z ministri za kulturo. Kljub temu pa menim, da ima kulturno sodelovanje znotraj EU pomembno vlogo tako z vidika razvijanja kulture v posameznih državah kakor grajenja mostov med državljani in EU. Cilj pravne podlage kulturnega sodelovanja znotraj EU zajema dvoje: prvič, zagotoviti, da bomo imeli v Evropi tudi v prihodnje mnogo različnih kultur. Drugič, postaviti skupno kulturno dediščino v ospredje. Hkrati se moramo posvetiti stvarem, ki nas delajo različne, in stvarem, ki so nam skupne. Kultura neke države je tesno povezana z njeno identiteto, običaji in načinom delovanja, zato je povsem smiselno evropskim državam zagotoviti, da obdržijo svoje značilne kulturne lastnosti. Nazoren primer je jezikovna raznolikost, značilna za evropsko celino, za katere ohranitev in razvoj bi si morali prizadevati z združenimi močmi. Naša skupna evropska zgodovina in kulturna dediščina, ki smo ju gradili skozi stoletja in prek državnih meja, predstavljata skupni temelj vrednot, misli in oprijemljivih dokazov, na katerem stojimo.

Letos, ob stoti obletnici izbruha prve svetovne vojne ter sedemdeseti obletnici dneva D, ne smemo pozabiti, da je naša skupna zgodovina in kulturna dediščina osnova za nastanek EU. Kot ministri ne le za ustvarjalno umetnost, temveč tudi za področje ohranjanja kulturne dediščine, imamo osrednjo vlogo pri zagotavljanju tega, da je kulturna dediščina predstavljena ter dostopna – tudi novim generacijam in vedno večjemu številu ljudi, ki vojn v Evropi niso izkusili na lastni koži. To se ne zgodi kar samo od sebe, zato imamo tudi pomembno nalogo, da z dejanji omogočimo dostop do skupne kulturne dediščine in jo ohranimo za prihodnost.

V zadnjih letih smo sodelovali pri strateškem pristopu h kulturi znotraj EU, s poudarkom na pomembnosti vloge kulture v povezavi z rastjo in zaposlovanjem, zunanjimi odnosi EU, izobraževanjem in raziskovanjem itd. Izmenjevali smo zamisli in izkušnje, ki so nam bile v velik obojestranski navdih.

Vendar pa bi predlagala, da od zdaj naša prizadevanja osredotočimo na področja, ki so resnično čezmejna in s tem povsem običajna za sodelovanje na evropski ravni.

Dejanja v smeri kulturnih tematik, ki že po naravi segajo onkraj državnih meja, bodo hkrati pripomogla h grajenju mostov, ustvarjanju dialoga in krajšanju razdalj, bodisi med državljani v EU, bodisi ko govorimo o odnosu med državljani in institucijami EU. Menim, da bi morala biti v središču našega sodelovanja v prihodnosti zlasti tri čezmejna področja. Govorim o prihodnosti, ki jo lahko le skušamo predvideti in ki jo bosta kljub vsemu najverjetneje še vedno označevala vedno večja globalizacija in tehnološki napredek brez vsakršnih meja, kar bo pripeljalo do novih, nam danes nepredstavljivih izzivov.

Prvič, ohranjanje skupne evropske kulturne dediščine, ki je naš temelj: ko so me lani prosili, da odprem evropsko kulturno pot Megalitske poti (Megalithic Routes) na otoku

042

Møn na jugu Danske, sem se začela zavedati, da je nekaj, kar na Danskem velja za tipično dansko – npr. dolmeni in megalitske grobnice s hodnikom (passage graves) – pravzaprav pogost evropski pojav, saj take grobnice najdemo na širšem območju zahodne in severne Evrope. Megalitske poti segajo onkraj državnih meja in prikazujejo megalitske grobnice, ki so bile zgrajene v zelo kratkem obdobju in na podoben način.

To kaže, da je že pred 5.000 leti na Nizozemskem, Švedskem, v Nemčiji in na Danskem prihajalo do znatne izmenjave tehnologij med različnimi skupnostmi ter da so že takrat obrtniki potovali po Evropi in delili svoje tehnologije z drugimi. Na Danskem nam je ostalo le še 5–10 % megalitskih grobnic, zato sta njihovi obnovitev in ohranitev za nas izredno pomembni. Predstavljajo del edinstvene kulturne dediščine, danes pa bi jih morali uporabljati za boljše razumevanje naše lastne zgodovine in kot opomin, da sta naša zgodovina in narodno bogastvo del obsežnejše evropske zgodbe.

Dva nekoliko mlajša kamna iz let 950–985 n. š., natančneje runska kamna iz Jellinga (Jellingstenene), na Danskem predstavljata bistvo danske kulturne dediščine. Večji od kamnov se imenuje tudi »danski rojstni list«, in sicer zato, ker je med drugim vanj vklesano ime Danske, z vklesano Kristusovo podobo pa kamen označuje, da so na Danskem sprejeli krščansko vero. Toda prav tako kot na Jelling tudi na Akropolo, Benetke in številna druga pomembna območja dediščine v Evropi gledam kot na svojo kulturno dediščino. Ta območja so vsa del obsežnejše evropske čezmejne zgodbe in menim, da je dolžnost vseh nas postaviti jih v ospredje. Predstavitev in dostopnost sta pomembni, vendar pa nista mogoči, če kulturna dediščina propade. Zato bi morala biti odgovornost nas vseh, da obnovimo in ohranimo mnoga območja, ki potrebujejo posebno skrb. Presune me, ko potujem po Evropi in vidim, da mnogo spomenikov, zgradb in arheoloških najdišč propada in se razkraja pred mojimi lastnimi očmi. Ker smo vsi del kulturne dediščine, imamo skupno nalogo, da jo varujemo, in temu skupnemu dejanju bi morala slediti tudi finančna podpora iz skupnih sredstev EU. Drugič, znotraj našega kulturnega sodelovanja bi morali posvetiti posebno pozornost novim generacijam, ki predstavljajo našo prihodnost. Prizadevati bi si morali, da Evropa postane običajen del vsakdanjega življenja naših otrok in mladih. To bi lahko dosegli na primer s tem, ko bi otrokom in mladim dovolili, da se obiščejo v drugih državah, npr. v okviru izmenjave za otroke in mlade, ki bi dečkom in deklicam z vzhoda omogočila, da spoznajo dečke in deklice z zahoda, in podobno za sever in jug. Navdih bi lahko iskali v izmenjevalnem programu za mlade, v katerem uradno sodelujejo nordijske države (Nordplus Junior) in ki delno podpira izmenjave šolskih razredov kot del daljšega tematskega projektnega sodelovanja med razredi iz različnih držav, delno pa izmenjave za posamezne dijake, vključno s tistimi, ki obiskujejo šole za poklicno usposabljanje. Obstajajo tudi programi EU, ki podpirajo izmenjave znotraj programa Erasmus+. Moja zamisel je, da tovrstne izmenjave za izhodišče vzamejo umetnost in kulturno tematiko, na podlagi katerih si otroci in mladi ustvarijo lastne predstave o evropski kulturni raznolikosti in skupni kulturni dediščini. S to izmenjavo lahko zgradimo mostove med našimi otroki in mladimi, da se jim bodo zemljepisne in kulturne razdalje že od majhnega zdele krajše.

Nazadnje pa bi želela izpostaviti digitalizacijo kot naravno področje sodelovanja v prihodnosti. Digitalizacija predstavlja tematiko, ki zadeva vsakdanje življenje vsakega državljana ter ni omejena le na področje kulture. Tako kot varstvo okolja tudi digitalizacija ne pozna meja, zato je sodelovanje na področju digitalizacije smiselno le, če se bo izvajalo s skupnimi močmi.

Digitalizacija je postala pomembno informacijsko in komunikacijsko orodje, ki ponuja edinstvene možnosti za predstavljanje umetnosti, kulture in kulturne dediščine. S pomočjo digitalnih sredstev lahko vsakdo dostopa do književnosti, glasbe, filmov, gleda televizijo in posluša radio. S pomočjo digitalne tehnologije lahko vsak posameznik ustvarja in predstavi tudi svojo lastno umetnost in kulturo. Vsakdo lahko na primer na spletu objavi svoja književna dela. Različna prevajalska orodja postajajo vedno

043

bolj izpopolnjena in lahko prispevajo k zmanjšanju izzivov, ki jih predstavlja jezikovna raznolikost.

Digitalizacija prav tako omogoča vzpostavitev dialoga in grajenje mostov med evropskimi državami ter ostalim svetom, digitalne platforme pa omogočajo podpiranje temeljnih vrednot v Evropi, kot so pravica do informacij, svoboda govora in izražanja mnenja.

Skupni internetni portal Europeana je konkreten primer, kako lahko s pomočjo digitalnih sredstev in z le nekaj kliki neposredno dostopamo do digitaliziranega gradiva iz vse Evrope, kot so knjige, slike, časopisi, fotografije in drugi avdiovizualni dokumenti evropskih kulturnih ustanov.

Sodelovati bi morali pri tovrstnih konkretnih pobudah, kot je Europeana, in pri možnostih, ki nam jih te ponujajo, da lahko bolje spoznamo drug drugega ter našo skupno kulturno dediščino. Hkrati se zavedamo, da je z digitalizacijo povezanih mnogo izzivov, ki jim bomo lahko kos le s skupnimi močmi. Digitalizacija je namreč zelo draga, zato si je pomembno izmenjati izkušnje glede dodeljevanja in najboljšega izkoriščanja skromnih sredstev. Onemogočanje dostopa do digitalnih vsebin in cenzura na spletu sta temi, ki bi jima morali še naprej posvečati pozornost. Prav tako je izredno pomembno, da se zavedamo vprašanja avtorskih pravic, ki je povezano z digitalizacijo in kulturnimi vsebinami in o katerem naši kolegi ministri razpravljajo v okviru enotnega trga.

Menim, da lahko z osredotočanjem na ta tri čezmejna področja v prihodnje sodelujemo pri nečem, kar bo smiselno le na evropski ravni, ne da bi bila ta področja hermetično zaprta pred ostalim svetom! Tudi države zunaj EU imajo svoj delež v evropski kulturni dediščini, otrokom in mladim iz drugih delov sveta bi lahko sodelovanje v izmenjavi koristilo, digitalizacija pa ne zadeva zgolj Evrope, temveč predstavlja globalno vprašanje.

Ohranjanje skupne kulturne dediščine, izmenjevalni program za otroke in mlade ter osredotočanje na digitalizacijo zajemajo, kar je bistveno: naše temelje, našo prihodnost ter način informiranja in komunikacije, ki hitro postaja prevladujoč. Če pogledamo nekoliko širše, te tri teme obetajo veliko možnosti za grajenje mostov med državljani različnih držav in za to, da EU in sodelovanje EU približamo državljanom EU. Bodo sodelovanje na področju kulturne dediščine, program izmenjave za otroke in mlade ter osredotočanje na digitalizacijo zmanjšali skepticizem in odtujitev državljanov od EU? Moj odgovor je, da imamo s prizadevanjem na teh področjih edinstveno možnost ustvariti dobre rezultate v vsakdanjem življenju državljanov in s tem pozitivnejši pristop in razumevanje evropske ideje. »Evropski projekt« bo namreč v praksi sprejet le na podlagi konkretnih dobrih primerov.

044

Francija France

“Strategija EVROPA 2020 ne omenja kulture kljub njeni vlogi katalizatorja gospodarskega in družbenega razvoja, kakor jo je priznala Evropska komisija v svojem poročilu iz leta 2012 o možnostih kulturnih industrij.“

Aurélie Filippetti

— ministrica za kulturo in komunikacije — ministre de la Culture et de la Communication

Kaj lahko Evropska unija stori za kulturo in kaj lahko kultura stori za EU? Preden je postala politični in gospodarski projekt, je bila Evropa kulturna stvarnost.

Kultura je v modelu evropske družbe, narodov in regij zelo pomembna. Identiteta Evrope je neločljivo povezana z njeno bogato dediščino in ustvarjalno močjo, ki sta ključna dejavnika pri njenem svetovnem vplivu.

Kultura je tudi eden izmed odgovorov na gospodarsko krizo, ki je prizadela Evropo.

Privlačnost evropske kulture in vpliv njenih ustvarjalcev in kulturnih industrij sta temeljni gibali evropskega gospodarstva. Kulturni in ustvarjalni sektorji pomenijo 3,3 odstotka BDP Evropske unije in 6,7 milijona delovnih mest po vsej celini. V svoji izjavi z dne 26. septembra 2012 je Komisija celo poudarila vlogo kulturnih in kreativnih industrij, ki usmerjajo družbeno-ekonomski razvoj. Regije, ki vlagajo v kulturni sektor ali spodbujajo kulturo, s tem namreč pospešujejo gospodarsko dejavnost in povečujejo socialno povezanost. Kultura bi lahko postala temelj nove Evrope, ki bo bolj pozorna do svojih državljanov in njihovih prizadevanj, skrbi, raznolikosti in ustvarjalnosti. Izvolitev novega Evropskega parlamenta (v maju 2014) in prenova Evropske komisije (jeseni 2014) kakor vedno ponujata priložnost za razmislek o nadaljnjem razvoju evropskega projekta.

Naj ob tej priložnosti torej poudarimo, kako pomembno kultura v vseh svojih oblikah prispeva k družbi, in oblikujemo politike, ki bodo te ključne prispevke upoštevale.

Evropska unija je imela pri spodbujanju in zaščiti kulturne raznolikosti zgodovinsko vlogo. Tudi nadaljevati mora v tej smeri. To je pravzaprav skupna dolžnost tako posameznih držav članic, ki morajo nadaljevati z razvojem politik z visoko zastavljenimi cilji za spodbujanje in zaščito kulturne raznolikosti, kakor tudi Evropske unije, ki mora zagotavljati njen uspešen razvoj.

To je sporočilo poziva umetnikov iz celotne Evrope, ki so se zbrali na forumu Chaillot: “Prihodnost kulture, prihodnost Evrope”, ki je bil organiziran na pobudo francoskega Ministrstva za kulturo in komunikacije četrtega in petega aprila letos. Prav tako je to tudi glavno sporočilo dvajsetih evropskih ministrov za kulturo, ki so se ob tej priložnosti srečali ob navzočnosti predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza, komisarjev Michela Barnierja in Androulle Vassiliou ter generalne direktorice Unesca Irine Bokove. Nujno si moramo skupaj prizadevati za postavitev temeljev skupne strategije za vse udeležence na kulturnem področju v podporo umetniškemu ustvarjanju, kulturni raznolikosti in splošnemu dostopu do kulture. To strategijo je treba načrtovati na evropski ravni, v popolni skladnosti z načelom subsidiarnosti. Digitalna revolucija bistveno spreminja kontekst ustvarjanja in njegovo širjenje ter dostopnost. To je obenem priložnost in izziv, saj spreminja vrednostno verigo, omogoča koncentracijo in odstranjuje fizične ovire.

Na takšni podlagi moramo pripraviti naslednji delovni načrt za kulturo, ki bo dokončan v času italijanskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Delovni načrt je vsekakor pomembno orodje evropske kulturne politike, vendar pa moramo iti še korak dlje in razviti vseobsegajočo strategijo, ki bo kulturi omogočala njeno celotno vlogo v evropskem projektu.

Kako kultura in dostopnost kulturnih dobrin vplivata na kakovost življenja evropskih državljanov?

Za naše sodržavljane je kultura tisto, kar najbolj jasno uteleša Evropo. Podoba Evrope – kakršno ima Evropa sama o sebi in kakor si jo predstavljajo drugi – je tesno povezana z njeno bogato kulturno dediščino in njeno razgibano ustvarjalnostjo.

Občutek pripadnosti skupnosti izvira iz kulture in prav na ta način lahko državljani vse življenje posamezno ali skupaj pridobivajo in izboljšujejo svoje sposobnosti. Čim širša dostopnost kulture in posledično rast in raznovrstnost kulturne ponudbe so ključnega pomena.

Očitno je, da ima kulturno-umetnostno vzgoja odločilno vlogo. Z zagotavljanjem

050

splošnega dostopa do kulture in kulturnega izvajanja je vsakemu posamezniku omogočeno pridobivanje družbenih veščin, ki so uporabne tako v osebnem, kakor tudi poklicnem življenju. Spodbuja tudi vključevanje v družbo in optimira demokratični proces. V francoskih pobudah ima pravzaprav prednostno vlogo. Šolanje ima posebno vlogo v kulturnem in umetniškem izobraževanju mladih, vendar pa mora biti dostop do kulture vseživljenjski.

Globalizacija spreminja naše družbe, saj trgovinska izmenjava med prebivalci narašča, potovanja so vedno pogostejša in meje vedno bolj prepustne. Z zaščito in spodbujanjem kulturne raznolikosti kulturne politike evropskim državljanom omogočajo boljše spoznavanje bližnjih ali daljnih sosedov in sodelovanje v vsesplošni skupnosti, ki upošteva svojstvene značilnosti in lastnosti posameznikov. Evropskim državljanom omogočajo tudi krepitev prepoznavnosti za druge. Materialna in nematerialna dediščina in jezikovna raznolikost so pomembne prednosti, ki jih je treba v celoti izkoristiti.

Zaradi svoje gospodarske vloge kultura vpliva tudi na kakovost življenja evropskih državljanov, saj s krepitvijo gospodarske privlačnosti in spodbujanjem različnih oblik gospodarske aktivnosti – vključno s turizmom – omogoča rast, lokalno ustvarjanje delovnih mest in opremljanje stavbnih zemljišč.

Kultura ima tudi zabavno, povezovalno razsežnost. Bolj kot kdajkoli mora Evropa spodbujati materialne oblike solidarnosti in aktivne vezi med državljani, njihov razvoj pa ji omogočata umetnost in kultura.

Kultura je tako neločljivo povezana s kakovostjo življenja.

Kakšno je razmerje med uresničevanjem načela subsidiarnosti in sodelovanjem v EU? Bi morali sodelovanje v prid umetnikov in delavcev v kulturnem sektorju povečati ali pa so pobude in programi EU dosegli svojo mejo?

Kultura je v pristojnosti držav članic in tako mora tudi ostati. Evropska unija pa je pristojna za zagotavljanje podpore na tem področju in lahko posledično uporabi medsektorske politike, ki delujejo v korist kulture in so v skladu s stvarnostjo kulturnih sektorjev Evropske unije, obenem pa tudi s pristojnostmi držav članic in s členoma 6 in 167 Rimske pogodbe. Posledično bi morala Unija kulturna vprašanja upoštevati v vseh svojih politikah, predvsem tistih, ki so povezane z notranjim trgom, konkurenco, državno pomočjo, obdavčevanjem in trgovino.

Pri pospeševanju evropskega projekta so imeli zelo pomembno vlogo umetniki. S spodbujanjem izmenjave idej so omogočili oblikovanje skupne vizije, z razširjanjem svojih del pa širjenje domišljije. V zadnjih petnajstih letih so različni evropski kulturni programi okrepili te trende s podpiranjem prostega pretoka del, oseb (umetnikov in strokovnjakov) in ustvarjanja. Danes novi program Ustvarjalna Evropa za obdobje 2014–2020 potrjuje, da EU priznava pomen kulturnega sektorja za zaposlovanje, rast in inovacije. Strinja se s potrebo po vlaganju, zlasti v rast in konkurenčnost kulturnega sektorja v času, ko globalizacija in digitalna revolucija spreminjata naše vsakdanje okolje. Ustvarjalna Evropa bo prav tako omogočila vzpostavitev močnejših partnerstev umetnikov in strokovnjakov s sosednjimi južnimi in vzhodnimi državami. Ko so potekali dogovori o programu, so si francoski pristojni organi izjemno prizadevali, da se nič od že tako skromnega proračuna ne bi preusmerilo v druge sektorje.

Zdaj mora Ustvarjalna Evropa opraviti svojo vlogo pri zagotavljanju sredstev kulturnemu sektorju za optimizacijo njegove strukturiranosti. Pri tem je mobilnost umetnikov pomembno vprašanje. Projekti, kakor so izvajanje evropske kontaktne točke za mobilnost umetnikov v okviru pobud “Mobile Home Helpdesk” in “PRACTICS”, bodo spodbujali prenos strokovnega znanja med obstoječimi informacijskimi grozdi v Evropi, ki se ukvarjajo z administrativnimi in socialnimi vprašanji v korist mobilnosti

051

umetnikov in kulturnih strokovnjakov. Ustanovitev evropske službe za umetniško širjenje bi omogočilo spremljanje, lokalizacijo in mrežno povezovanje za deležnike.

Spodbudilo bo obstoječe strukturno sodelovanje.

Omogočanje mobilnosti v kulturnem sektorju pomeni tudi spodbujanje evropske vizumske politike, ki obravnava umetnike in kulturne strokovnjake kot poseben primer.

V državah članicah mora biti umetnikom iz tretjih držav, ki so s kulturnimi izvajalci iz držav članic spletli dolgoročne vezi, omogočeno ohranjati odnose, ki prispevajo k razvoju evropske kulturne raznolikosti (obiski festivalov, snemanje posnetkov, nastopi, poučevanje), in krepiti zmožnosti države izvora (ozaveščanje, pobude za izpopolnjevanje).

Glede na starostno piramido je v številnih evropskih državah (zlasti na zahodu) na določeni točki normalno pričakovati pomanjkanje strokovnjakov in vrhunskih izvedencev na določenih kulturnih področjih, zlasti na področju dediščine. Zaradi trajanja pripravljalnega kroga teh poklicev z visoko stopnjo dodane vrednosti (usposabljanje, učenje, izkušnje) je pomembno, da začnemo nemudoma načrtovati kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne rešitve.

Poleg tega na tem področju obstaja velika potreba po evropskem strokovnem znanju, narašča pa tudi število mednarodnih razpisov na področju kulture, bodisi za specializirano, tehnično ali administrativno usposabljanje.

Za spoprijemanje s temi različnimi izzivi lahko razmislimo o vzpostavitvi odprte metode usklajevanja z možnostjo zelene knjige o zaščiti območij, znanju in spretnostih dediščine, arhitekturne kakovosti, sistemov in tehnik za zaščito in optimirano rabo materialne in nematerialne dediščine.

Možnosti za povečanje sodelovanja na evropski ravni torej obstajajo in so popolnoma v skladu z načelom subsidiarnosti, ki je ključno za razcvet kulturne raznolikosti.

Ali politike EU upoštevajo pravo vrednost kulture? Kaj lahko skupaj storimo za kulturne in ustvarjalne sektorje z visoko stopnjo dodane vrednosti, ki bistveno prispevajo k družbenemu napredku?

Skupaj s posebnimi kulturnimi programi druge evropske politike zelo neposredno vplivajo na evropski kulturni sektor. Kakor so pokazale nedavne razprave Sveta ministrov za kulturo in avdiovizualne zadeve, so druga področja, na katerih Unija izvaja zakonodajne in tudi izključne pristojnosti, pogosto ključnega pomena za kulturno politiko. Ta druga področja so konkurenčnost, državna pomoč, intelektualna lastnina, davki, trgovinska ali regionalna politika in celo okoljska, kmetijska in pomorska politika.

Zato je ključno, da kulturo upoštevajo vse politike Evropske unije, kakor to jasno določa Rimska pogodba (člen 167.4).

V ta namen je francoska stran v popolnem soglasju s številnimi evropskimi ministri za kulturo večkrat predlagala (na forumu Chaillot, na srečanju Sveta ministrov za kulturo in avdiovizualne zadeve 21. maja letos itd.), da bi morala evropska strategija za kulturo v digitalni dobi pokrivati vse politike Evropske unije in spodbujati ustvarjalno gospodarstvo ter s tem zagotavljati, da bosta kultura ter kulturna in jezikovna raznolikost v evropskem projektu dobili svoje pravo mesto.

V letu 2015 bi morala Evropska komisija predstaviti evropsko strategijo za kulturo v digitalni dobi z naslednjimi nalogami: 1. prepoznavati posebno, medsektorsko vlogo kulture in podpirati različne programe.

Poleg vključenosti v program Ustvarjalna Evropa lahko kulturni projekti kandidirajo za vključitev v kohezijsko politiko, raziskovanje (Obzorje 2020), mobilnost študentov in mladih (ERASMUS +), konkurenčnost podjetij ter malih in srednje velikih podjetij

052

(COSME), vseevropska omrežja (Instrument za povezovanje Evrope), instrumente za zunanjo pomoč, programe za razvoj podeželja (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja), okoljske (Life, Natura 2000) in pomorske (Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ) programe itd.

2. Zagotavljanje pravičnega nadomestila za ustvarjalce. Nujno je utrditi pravice intelektualne lastnine, vključno z avtorsko pravico, kot podlago za prejemke iz ustvarjanja in kulturne raznolikosti. V Evropski uniji politika avtorske pravice danes velja za del politike notranjega trga v ožjem pomenu. Politika Evropske unije o avtorskih pravicah je ogrožena s težnjo po omejevanju zaščite ustvarjanja, saj je opredeljena izključno v smislu zadev notranjega trga kot prostora za kroženje dobrin in storitev, in ne v smislu proizvodnje teh dobrin in storitev ali kulturnega ustvarjanja. Politika avtorskih pravic pa bi vendarle morala biti del celovite strategije za kulturo v digitalni dobi. Upoštevati jo je treba kot industrijsko politiko, na kateri temeljijo ključni deli evropskega gospodarskega in družbenega sistema. V digitalno strategijo Evrope jo je treba vključiti kot ključni pristop pri razvoju sektorja za digitalne vsebine v Evropi.

Nazadnje pa bi se z evropsko kulturno politiko seveda morala ukvarjati politika o avtorski pravici, ki je temeljno gibalo kulturne raznolikosti. Poleg tega moramo pri pripravi direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah zagotoviti ohranjanje prispevkov distributerjev za financiranje ustvarjanja, da bi ohranili raznolikost avdiovizualnih vsebin.

3. Omogočanje podpore, ki jo potrebuje ta ključni sektor, katerega razvoja in raznolikosti ni mogoče zagotoviti samo s tržnimi pravili. Zato mora Evropska komisija izvajati politiko državne pomoči, ki zagotavlja stabilen in zanesljiv pravni in proračunski okvir, ki omogoča javne posege v korist kulture – strategijo, ki jo nakazuje nedavna Uredba o splošnih skupinskih izjemah po kategorijah, ki državam omogoča, da kulturi zagotovijo pomoč.

4. Priznavanje bistvene vloge dediščine v Evropski uniji in razvoj strateškega pristopa za optimizacijo njene uporabe.

Aktivna politika podpore za obnovo zgodovinskih spomenikov olajša dostop mladih do usposabljanja, ki vodi do kvalifikacij, razvija lokalno gospodarstvo in povečuje privlačnost države. Torej je dediščina pomemben dejavnik v gospodarskem življenju zaradi vezi s turistično industrijo, gradbenim sektorjem in gospodarjenjem z zemljišči.

21. maja 2014 je bilo v okviru grškega predsedovanja EU sprejetih več sklepov Sveta ministrov za kulturo o dediščini kot strateškemu viru za trajnostno Evropo. Končno naj bi bila konec junija 2014 sprejeta izjava o “dediščini v letu 2020 in pozneje: celostni politični pristop za Evropo,” ki temelji na treh osrednjih delih (družbeni potencial kulturne dediščine, gospodarski potencial in večje sodelovanje med zainteresiranimi stranmi). Po tej izjavi bo prišlo – v okviru strategije EU 2020 – do potrebnega povezovanja med različnimi politikami, ki prispevajo k tej optimizaciji, kakor tudi med ustreznimi programi in postopki financiranja.

5. Spodbujanje kulturne raznolikosti v zunanjih odnosih Evropske unije, zlasti na podlagi Konvencije UNESCO iz leta 2005.

Evropska unija bi tako lahko sprožila poglobljeno študijo o uporabi Konvencije iz leta 2005 o spodbujanju in zaščiti raznolikosti kulturnega izražanja v digitalnem okolju.

Trgovinsko politiko Evropske unije bi bilo treba načrtovati tudi ob upoštevanju tega vidika. Poleg ohranjanja jamstev STO, povezanih s kulturnimi storitvami, bo šele popolna izključitev avdiovizualnih storitev iz sporazumov o prosti trgovini omogočila Evropski uniji in državam članicam dovolj manevrskega prostora za izvajanje politik za zaščito in spodbujanje kulturne raznolikosti, tudi v digitalnem okolju. V zvezi s tem so

053

pogajanja za čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo ključnega pomena.

Ali so potrebni tudi drugi organizacijski in strukturni ukrepi v EU za zagotovitev vključevanja kulture v politike EU? Ali je treba oblikovati posebno delovno mesto generalnega direktorja za kulturo?

Prenova Evropske komisije v letu 2014 ponuja priložnost za razmislek o novi organizaciji.

Pri določanju delovnih področij kot njenega načina delovanja je treba zagotoviti, da bo lahko Komisija učinkovito upoštevala kulturna vprašanja v vsaki ustrezni evropski politiki (v popolnem skladju s členom 167.4 Rimske pogodbe) in da bo lahko zagotovila vzpostavitev instrumentov in ukrepov za kulturno področje. Komisar, ki bi pokrival delovno področje kulturnih in avdiovizualnih zadev kot celote, bi lahko v celoti prevzel to nalogo.

Vsekakor pa je ključno zagotoviti, da se interesi kulturnega sektorja bolj učinkovito upoštevajo v vseh predlaganih dokumentih in pobudah EU. To bi lahko imelo npr. obliko sistema za zgodnje opozarjanje in telesa za kulturo na visoki ravni. Zelo koristni bi bili tudi redni stiki med državami članicami, na primer v obliki srečanj višjih državnih uradnikov z različnih ministrstev za kulturo.

Je kultura dovolj upoštevana v digitalni agendi in kako naj bi ukrepali glede Europeane?

V digitalnem svetu je kulturna vsebina glavna prednost Evrope pred mednarodnimi tekmeci. Zato kulturnega sektorja ne bi smeli obravnavati kot sekundarnega dela v politikah digitalne strategije, ampak kot eno od glavnih. Bistveno je, da bi morala naša digitalna strategija vključevati kulturno poglavje, ki pa ga trenutno nima.

S tega vidika je treba prispevek in vlogo digitalnih platform pri oblikovanju kulture in dostopu do nje v Evropi vključiti v digitalno agendo. Treba je zagotoviti pravično delitev vrednosti med različnimi nosilci dejavnosti v proizvodni verigi, ustvarjalci pa bi morali prejeti avtorski honorar, ki bi bil pravično plačilo. Koncentraciji se je treba izogibati in vsi udeleženci v digitalnem sektorju bi morali prispevati k financiranju ustvarjanja in upoštevanju avtorskih pravic. Nujno bi bilo treba prilagoditi davčni okvir, ki bi upošteval potrebo po razvijanju kulturne vsebine in storitev v novem digitalnem okolju (boj proti izogibanju in utaji davkov in revizija evropskega zakonodajnega okvira, da bi izrecno omogočili uporabo znižanih stopenj DDV-ja za kulturne dobrine in storitve, ki se tržijo v fizični ali virtualni digitalni obliki).

Na področju kulturne dediščine je treba okrepiti vlogo in financiranje digitalne knjižnice Europeana, ikonskega projekta z evropsko, kulturno in digitalno razsežnostjo, zlasti glede k državljanom usmerjenih projektov, kakor je Europeana 1914–1918.

Kdaj bo Strategija EU 2020 neposredno (in ne samo posredno) upoštevala pomen kulture pri ustvarjanju delovnih mest, razvoju in socialni koheziji?

Strategija EVROPA 2020 ne omenja kulture kljub njeni vlogi katalizatorja gospodarskega in družbenega razvoja, kakor jo je priznala Evropska komisija v svojem poročilu iz leta 2012 o možnostih kulturnih industrij. Čeprav je Evropska komisija že leta 2010 napovedala glavno digitalno strategijo v okviru strategije EVROPA 2020, ugotavljamo, da ni ustrezne strategije za kulturo. Zato bi morala Evropska komisija poleg izvajanja ustrezne kulturne strategije vključiti kulturo na seznam zadev, ki jih je treba preučiti med vmesno revizijo strategije Evropa 2020.

054

NemÄ?ija Deutschland

“Kot vse naše partnerice v Evropski uniji izrecno zahtevamo, da so na voljo vsi ameriški pogajalski dokumenti. Le preglednost vodi v demokratični nadzor, legitimnost in sprejemljivost čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe ne le pri nas, političnih deležnikih, ampak tudi širši javnosti.“

Prof. Monika Grütters

— državna ministrica pri zvezni kanclerki — Staatsministerin bei der Bundeskanzlerin

Pogajanja o čezatlantskem prostotrgovinskem sporazumu so ena najpomembnejših v kulturi, s katerimi se trenutno ukvarjamo na evropski ravni. V celoti podpiramo sklenitev takega trgovinskega sporazuma pod pogojem, da zadostno ščiti naše številne kulturne dejavnosti.

Kulturna raznolikost, raznolikost izraza in pluralnost medijev lahko prevladajo le, če zaščitimo svobodo kulture in medijev, jim zagotovimo dovolj sredstev ter poskrbimo, da niso odvisni od trenutnih trendov, zasebnih donatorjev ali igre tržnih sil brez omejitev.

V Nemčiji smo se namreč pri promociji kulture in našega sistema medijev učili na napakah dveh nemških diktatur: svoboda umetnosti, svoboda izražanja in svoboda medijev so ključnega pomena za vsako družbo. Umetniki in intelektualci imajo moč, da s kritiko družbo spreminjajo na bolje. Kritični pa bodo lahko, le če jim ni treba biti všečen javnosti. Kultura namreč ni trgovski izdelek kot vsak drug. Kulturni dosežki so pogosto kulturne in hkrati ekonomske dobrine. Zato ima Nemčija sistem javnega financiranja kulture, tako da je umetnost lahko kritična, večplastna in raznovrstna, namesto da ima preprosto samo vlogo kimavke. Zato tudi javna radiotelevizija v Nemčiji temelji na prispevku, ki zagotavlja objavljanje neodvisnih informacij in oblikovanje mnenj.

Financiranje kulture in medijev z javnimi sredstvi ni le vrlina Nemčije, temveč tudi številnih drugih držav članic Evropske unije. Združene države na drugi strani pa na področju kulture in medijev poleg davčnih olajšav nimajo skoraj nobenega sistema javnega financiranja. Evropa lahko tukaj veliko izgubi in zelo malo pridobi.

Ko govorimo o novih tržnih mehanizmih, zmanjševanju trgovinskih ovir in čezatlantske birokracije, pametni konkurenci, novih delovnih mestih ter visokih standardih varstva potrošnikov in okolja, je na primer povsem jasno, da bi zvezna vlada rada sklenila čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe, ki ustvarja veliko priložnosti na obeh straneh Atlantika. To je nesporno dejstvo, ki ga kot političarka, pristojna za kulturo in medije, podpiram.

Smo pa proti kakršni koli novi zavezi za liberalizacijo kulture in medijev, saj se bojimo, da bi to ogrozilo našo edinstveno kulturno raznolikost in skrbno uravnotežen sistem medijev. Nemčija in Evropska unija sta leta 2007 oziroma 2006 z razlogom podpisali Unescovo Konvencijo o varovanju kulturne raznolikosti (Združene države tega žal še niso storile). Tako smo se zavezali varovanju kulture in medijev. To je treba upoštevati tudi v pogajanjih o prostotrgovinskem sporazumu in vključiti v izid teh pogajanj.

S sklicevanjem na Unescovo Konvencijo o varovanju kulturne raznolikosti smo storitve avdiovizualnih medijev že izključili iz pogajanj in vanje vnesli varovanje kulture. Za nas politike, pristojne za kulturo, je to uspeh in hkrati tudi vodilno načelo v teh pogajanjih.

Zaradi kulturne prevlade Združenih držav se veliko držav članic Evropske unije boji, da bomo izgubili svojo kulturno identiteto. Vodilni položaj Združenih držav v kulturi pomeni tudi politično grožnjo, saj lahko njeni ponudniki vsebin in storitev ter poslovni modeli izrinejo evropske. Tržni delež ameriških filmov v Nemčiji trenutno dosega 70 odstotkov, v nekaterih drugih državah članicah pa celo več kot 90 odstotkov. Evropski filmi na drugi strani predstavljajo le skromnih 7 odstotkov ameriškega trga. V zadnjih letih je blagovna menjava vedno manj uravnotežena, čeprav so Združene države že zelo liberalizirale svoj avdiovizualni sektor. Ne smemo postavljati pod vprašaj obstoječih ukrepov v podporo evropskemu filmu, kot so televizijske kvote ali obvezna filmska dajatev za financiranje filmskih podpornih shem držav. Nočemo tudi, da ameriški internetni velikani, kot so Google, Amazon in Apple, dobijo še večjo premoč; prav tako ni v našem interesu za medijski pluralizem škodljiva koncentracija podjetij.

Poleg tega moramo upoštevati, da zaradi drugačnega razumevanja kulture Združene države tudi drugače pojmujejo avtorsko pravo. Medtem ko se Nemčija osredotoča predvsem na ustvarjalca ali umetnika, ameriški sistem avtorske pravice veliko večji

060

poudarek pripisuje interesom uporabnikov. Po našem mnenju je treba ohraniti evropsko načelo avtorske pravice v njegovi zdajšnji obliki, kar seveda pomeni, da mora biti v ospredju predvsem avtor vsebin ter njegove moralne in ekonomske pravice.

Za trezno presojo čezatlantskega sporazuma o prosti trgovini bi veljalo pogledati druge prostotrgovinske sporazume. Vsi drugi prostotrgovinski sporazumi Evropske unije in vsi drugi nemški dvostranski sporazumi z drugimi državami so imeli za kulturo in medije posebno ureditev. Avdiovizualni mediji so bili vedno izjema. V kulturi so od leta 1995 za Nemčijo in sektor kulture veljale minimalne obveznosti za večjo gospodarsko odprtost v skladu s Splošnim sporazumom o trgovini s storitvami. Kljub številnim dvoin večstranskim sporazumom nismo vse od leta 1995 dodali niti ene nove obveznosti za liberalizacijo kulture in medijev. Tak status quo pričakujem tudi pri prostotrgovinskem sporazumu z Združenimi državami.

To pomeni nobenih dodatnih obveznosti poleg že veljavnih po Splošnem trgovinskem sporazumu Svetovne trgovinske organizacije. Nobenih novih obveznosti na področju kulture in medijev ali z drugimi besedami uvajanje izjem za vse avdiovizualne medije in ohranjanje starih pridržkov na področju kulture. Verjamem torej, da moramo vključiti splošno določbo, ki izrecno navaja, da sprejeti ukrepi za varovanje kulturne raznolikosti in raznolikosti izražanja veljajo na vseh področjih (vključno s telekomunikacijami in avtorsko pravico) in za vsa poglavja (vključno z zaščito naložb in regulativnim sodelovanjem). Cilj Združenih držav glede nacionalne varnosti tako in tako priznavajo skoraj vsi njihovi prostotrgovinski sporazumi. Zvezna vlada še ni končala posvetovanj na to temo.

Ključno je zavarovati evropske dosežke in standarde: fiksne cene knjig, javna sredstva za javno radiodifuzijo, varstvo potrošnikov, varstvo mladoletnih, varstvo podatkov, varovanje kulturne raznolikosti in raznolikosti izraza ter zaščita avtorske pravice.

Kot vse naše partnerice v Evropski uniji izrecno zahtevamo, da so na voljo vsi ameriški pogajalski dokumenti. Le preglednost vodi v demokratični nadzor, legitimnost in sprejemljivost čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe ne le pri nas, političnih deležnikih, ampak tudi širši javnosti.

Na srečanjih evropskih ministrov, ki so pristojni za kulturo in medije, bom še naprej pozivala k spoštovanju teh standardov na pogajanjih o sporazumu, tako da bo ta tlakoval pot odličnim odnosom med Združenimi državami in Evropo.

061

Bavarska Bayern

“Umetnost in kultura kot osnovni potrebi sta izraz človekove ustvarjalnosti in naših izkušenj v svetu, v katerem živimo. Umetnost in kultura ustvarjata identiteto. Še posebej mi, Evropejci, moramo neprestano opozarjati na to dejstvo.“

Dr. Ludwig Spaenle

— Bavarski državni minister za izobraževanje, kulturo znanost in umetnost zastopnik nemških dežel v Svetu ministrov za kulturo EU — Vertreter der deutschen Länder im EU-Kulturministerrat Bayerischer Staatsminister für Bildung und Kultus, Wissenschaft und Kunst

Mitološka podoba Evrope, ikona intelektualne zgodovine naše celine, je bila tako očarljiva in privlačna, da je premagala celo boga Zeusa.

Njena legendarna privlačnost bi bila prav gotovo lahko navdih za našo kulturno politiko na ravni EU, ki mora biti navsezadnje zavezana naši dediščini in kulturni moči. Trenutno razmišljamo, kako bi lahko kultura prispevala k doseganju ciljev ekonomske politike Unije. Veliko skrb namenjamo statistiki, preskušamo finančne zmogljivosti ali kritično opazujemo vdor sporazumov o prosti trgovini v EU na področje kulture. Toda kaj pa estetika, srce, navdih in ponos na tradicijo in kulturno bogastvo, po čemer je Evropa znana po vsem svetu?

Odgovoriti na vprašanje, kaj je bistvo Evrope, je vse prej kot lahko. Zemljepisni podatki ali politične meje o evropski identiteti povedo le malo. Še več, ti pojmi so dokaj nedoločni, evropsko kulturno razsežnost pa se da jasno opredeliti. Tako se lahko vsi strinjamo: kultura je edini način, ki omogoča v celoti zaobjeti in razumeti duha in bistvo Evrope.

Umetnost in kultura kot osnovni potrebi sta izraz človekove ustvarjalnosti in naših izkušenj v svetu, v katerem živimo. Umetnost in kultura ustvarjata identiteto. Še posebej mi, Evropejci, moramo neprestano opozarjati na to dejstvo. Ne nazadnje je Evropa edina celina, ki je sama zgradila lastno identiteto kot kulturna regija. To je še toliko bolj izjemno, ker je prav kulturna raznolikost tisto, kar predstavlja evropsko kulturo, čeprav se to zdi na prvi pogled protislovno.

Ker umetnost ustvarja identiteto, spodbujanje in podpora umetnosti in kulture ne potrebujeta prav nobene dodatne motivacije. To vedenje mora biti v središču naše kulturne politike: kultura se mora upirati vsaki instrumentalizaciji. Na žalost pa smo na ravni EU priča naraščajočemu združevanju ciljev klasične kulturne politike s cilji gospodarske politike. Medtem ko sta bili prvotno npr. čezmejna mobilnost umetnikov in medkulturna izmenjava v središču pozornosti, smo zdaj že več let priča vključevanju kulturne politike v ukrepe za izvajanje strategije Evropa 2020, ki se osredotoča na rast.

Ne dvomim v pomen in vrednost spodbujanja ustvarjalnih dejavnosti za blaginjo in ekonomski razvoj Evrope. Vendar pa bi se zavzemal za jasnejše razmejevanje med kulturno in gospodarsko politiko kakor tudi za vrnitev evropske kulturne politike k njenim izvirnim nalogam: krepitvi čezmejne kulturne izmenjave, poudarjanju raznolikosti kulturnih dejavnosti po vsej celini in spodbujanju intelektualnega diskurza v Evropi, da bi končno dojeli Evropo kot kulturni subjekt, na katerega smo lahko Evropejci ponosni – ne glede na to, kje živimo in kako različni smo lahko.

Umetnosti in kulture se ne sme instrumentalizirati. Bistvo umetnosti in kulture je njuna lastna vrednost in sposobnost ustvarjanja identitete. Zagotavljanje gospodarske rasti ne more biti glavna naloga spodbujanja umetnosti in kulture. Kulturne tradicije je treba ohranjati, vzdrževati in razvijati še naprej, da lahko s svojimi sredstvi in močjo vplivajo na družbeni diskurz. Umetnost in kultura namreč v Evropi ustvarjata ozračje, v katerem ustvarjalnost in inovativnost (s tem pa tudi podjetniški duh in ustvarjalnost) dobro uspevajo. Tu nastajajo (nove) zamisli, vse, kar je novo, nemogoče, težko obvladljivo in neobičajno je mogoče, zahvaljujoč umetnosti in kulturi, razumeti in preskusiti. In zato tega ni mogoče meriti s tržnimi standardi. Umetnosti in kulturi – s tem pa tudi kulturni politiki in spodbujanju kulture – je treba priznati poseben status in nuditi močno podporo na ravni EU. Hkrati pa na evropsko kulturno politiko vse bolj vplivajo odločitve na drugih političnih področjih. Deležnike v kulturi in kulturne institucije so močno prizadele spremembe zakona o državni pomoči, davčna zakonodaja ter politika na področju avtorskega prava in trgovine. Prav zato je tudi tako pomembno, da razumemo evropsko kulturno politiko kot horizontalno nalogo in jo v tem smislu tudi okrepimo. Ena najbolj žgočih skrbi

066

evropske kulturne politike je, da se interesi kulture upoštevajo na drugih področjih politike.

Raznolikost kulture in kulturne izmenjave so oblikovale in še vedno oblikujejo Evropo.

Enako kakor se je rodila karolinška renesansa, ko je Karel Veliki zbral učenjake in umetnike s celega kontinenta v palači v Aachnu, kakor so filozofi in pisatelji poznega 17. in 18. stoletja navdihnili drug drugega in je razsvetljenstvo postalo evropsko gibanje, in kakor je umetniško prebujenje v začetku 20. stoletja zahvaljujoč živahni čezmejni izmenjavi umetnikov zajelo vso Evropo, prav tako lahko tudi danes in v prihodnosti dialog in komunikacija privedeta do kulturnega razcveta. Razmere so ugodne. Še nikoli prej nismo imeli bolj odprte, svobodnejše in mirnejše Evrope. Zato moramo osredotočiti našo evropsko kulturno politiko na srečevanje in dialog kot priložnost za medsebojno obogatitev. Ljudi želimo združiti, da izmenjajo svoje poglede in zamisli.

Ne nazadnje kultura v vseh svojih oblikah je in ostaja povezovalna sila, ki nas drži skupaj.

Kultura ustvarja enotnost in bistveno oblikuje naše dojemanje Evropske skupnosti. Šele ko raziskujemo njene kulturne oblike in raznolikost razmišljanja, lahko razumemo Evropo in bolj povezano rastemo skupaj. Tako je še vedno kultura tista, ki daje dušo Evropi.

067

Grčija Ελλάδα

“Kultura je za Evropo primerjalna vrednost in vez, ki povezuje evropsko zgradbo. Humanitarne vrednote in ideali, kot sta svoboda izražanja in spoštovanje kulturne raznolikosti, so bistveni deli evropske kulture in opredeljujejo evropsko identiteto.“

Konstantinos Tasoulas

— minister za kulturo in šport — Υπουργός Πολιτισμού και Αθλητισμού

V Evropi danes prevladujejo neugodne finančne razmere in družbena neenakost, vanjo pa so tudi že prodrle protievropske in ksenofobne sile, ki ogrožajo zamisel o Evropi.

Evropska unija mora zato v svoji politiki ponovno opredeliti vlogo kulture in poudariti njeno zmožnost, da prispeva k razrešitvi trenutne gospodarske, družbene in ideološke krize.

Kultura je za Evropo primerjalna vrednost in vez, ki povezuje evropsko zgradbo.

Humanitarne vrednote in ideali, kot sta svoboda izražanja in spoštovanje kulturne raznolikosti, so bistveni deli evropske kulture in opredeljujejo evropsko identiteto.

Prihodnost Evrope je neposredno povezana s prihodnostjo njene kulture, ki bo imela glavno vlogo pri določanju smeri, v katero bo šla Evropa v naslednjih letih. Evropska unija, zlasti njen institucionalni izraz, ni in ne bi smela biti le gospodarska unija, ampak tudi skupnost prostega pretoka ljudi ter izmenjave zamisli in izdelkov, v kateri prevladujejo dialog, sodelovanje in vzajemnost.

Vprašanje, na katero moramo odgovoriti, je, kakšna bo vloga kulture v Evropi prihodnosti. Želimo si predvsem kulturo, ki bo usmerjena v človeka. Kulturo, ki bo pokazala močno stran ustvarjalnega izražanja ter zagotovila svobodo, razvoj in solidarnost med državami članicami, pa tudi med Evropsko unijo in njenimi strateškimi partnerji v tretjih državah. Kulturo, ki bo odprta za vse in se bo borila proti socialni izključenosti in predsodkom. Kulturo, ki bo dejavno podpirala strokovnjake na področju kulture, tako da bosta kulturni in ustvarjalni sektor postala trajnostna in konkurenčna za nove izzive digitalne dobe.

Evropo kot zibelko kulture in most med kulturami po vsem svetu bi morali dejavno zanimati varstvo, ohranitev in promocija svoje kulturne dediščine in svetovnih kulturnih zakladov, zlasti če so ti ogroženi na območjih v bližini evropske celine. Ne bi smeli dovoliti, da dragoceni deli svetovne kulturne dediščine, kot so spomeniki in arheološka najdišča, postanejo žrtev vojaških spopadov ali plen političnih in volilnih razprav. Kljub vsem krizam, ki so kdaj prizadele Evropo, je ta vedno veljala za branik sporazumevanja med kulturami, zato Evropska unija lahko brani in mora braniti to tradicijo ter jo ohranjati pri življenju.

Kulturne politike bi se morale prilagoditi trenutnim izzivom in v celoti upoštevati vrednost in zmožnosti kulture kot pomembnega sredstva za prihodnjo rast in notranjo povezanost Evrope. Izzivi, s katerimi se mora Evropska unija spoprijeti s pomočjo ciljno usmerjenih ukrepov in dolgoročne strategije, so med drugim novi modeli financiranja kulture, potreba po boljšem vključevanju ciljev kulturne politike v druga področja politike, kot so na primer regionalni razvoj, izobraževanje, trgovina, zunanje zadeve, okolje, turizem itd., ter spodbujanje dostopa do kulture in sodelovanja v njej z uporabo novih digitalnih tehnologij.

Pomembno je, da države članice dosežejo soglasje o strategiji Evropske unije na področju kulture v prihodnjih letih, tako da lahko vse njene zmožnosti uporabimo za boljšo, trajnostno in pravičnejšo Evropo ter v korist vseh njenih državljanov.

072

Italija Italia

“Velike politike Evropske unije kulturo še vedno pogosto potiskajo na obrobje, kar potrjuje tudi njen proračun, ki je povsem neustrezen za to, da bi Evropska unija lahko postala kulturna velesila, kakršna bi morala biti.“

Dario Franceschini

— minister za kulturne dobrine in aktivnosti — Ministro dei Beni e delle Attività Culturali e del Turismo

Kaj lahko Evropska unija naredi za kulturo in kaj lahko kultura naredi za Evropsko unijo?

Prišel je čas, da kulturna politika prevzame osrednjo vlogo v evropskem projektu in temeljno vlogo pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020 za zagotavljanje trajnostnega, pametnega in vključujočega razvoja, ki daje glavni poudarek blagostanju evropskih državljanov.

Kultura lahko povezuje in ponuja možnosti za prihodnost evropskega političnega projekta, ki ga za Evropejce lahko naredi tudi bolj privlačnega. Kultura je razlog za ozaveščenost in občutek pripadnosti – dva temeljna gradnika resnično povezane evropske družbe.

S krepitvijo povezanosti različnih sektorjev želi italijansko predsedstvo politične razprave osredotočiti na vključenost kulture v različne politike Evropske unije. Pomembno je podpirati kulturno sodelovanje in medkulturni dialog kot glavni orodji za spopadanje z družbenimi izzivi v Uniji in njenih zunanjih odnosih s poudarkom na sosedski politiki.

V našem mandatu si prizadevamo, da bi bil priznan prispevek kulturnih politik k trajnostnemu razvoju, utrjevanju evropske identitete, podjetniškemu duhu, inovacijam, konkurenčnosti, zaposlovanju mladih, socialni koheziji in vključevanju skupnosti priseljencev v družbo.

Umeščanje kulture v jedro našega razvojnega modela pomeni tudi razvijanje novih modelov upravljanja, v katerih so pristojnosti občin, regij, držav in Evropske unije učinkovito povezane ter ukrepi zasebnih deležnikov in civilne družbe usklajeni z dejavnostmi javne uprave.

Bolj ko bo Evropska unija priznavala osrednjo vlogo kulture, ki upošteva njeno prihodnjo neposredno pristojnost za kulturne zadeve, globlje bo segla v duše evropskih državljanov in si povrnila v nedavni krizi delno izgubljeno zaupanje.

Kako kultura in dostopnost kulturnih dobrin vplivajo na kakovost življenja državljanov Evropske unije?

Kultura, kulturna dediščina in ustvarjalnost nedvomno izboljšujejo kakovost življenja.

Z usposabljanjem, podjetniškim duhom, tehnološkimi inovacijami, ozaveščenostjo o svoji identiteti in občutkom pripadnosti oblikujejo ponavljajoč cikel, ki ustvarja še večjo socialno kohezijo in ekonomsko blagostanje.

Za gospodarsko okrevanje Evropske unije sta potrebni tudi kultura in dediščina. Treba ju je obravnavati kot kolektivni dobrini, vir duhovne hrane in socialnega dialoga ter hkrati kot spodbudo za inovacije, kot jedro ustvarjalnosti in inovativnosti, ki sta vedno odlikovali Evropo.

Ali je usklajena uporaba načela subsidiarnosti sorazmerna sodelovanju na ravni Evropske unije? Ali hočemo okrepiti sodelovanje na ravni Evropske unije v prid naših umetnikov in drugih delavcev v kulturi, ali smo dosegli zgornji prag naših evropskih ukrepov in programov ter tako ne želimo nadaljevati?

S sedanjimi dejavnostmi in projekti Evropske unije, ki omogočajo mobilnost mladih umetnikov in drugih strokovnjakov, še zlasti v razvijajočih se digitalnih in multimedijskih sektorjih, je vredno nadaljevati, saj bi tako povečali število kulturnih izmenjav in predvsem spodbujali podjetniško miselnost, ki umetnost in kulturo spreminja v sredstva in vire zaposlovanja.

Zato bo v času italijanskega predsedovanja potekala razprava o mobilnosti umetnikov in strokovnjakov za kulturo, da razmislimo o priložnosti za krepitev politik sodelovanja v Evropski uniji na tem področju in mobilnost razširimo na tretje države.

078

Na področju založništva je bilo opravljenega veliko dela, vendar ga je veliko še ostalo, če želimo knjigam priznati njihovo temeljno vlogo pri spodbujanju kulturne raznovrstnosti, pri čemer se zavedamo evropskega občutka pripadnosti.

V tej zvezi se zdi pomembno podpirati pobude, ki priznavajo moč dialoga med različnimi kulturnimi izrazi, na primer prevode, ob hkratnem zavedanju, da jezikovna različnost ni ovira širjenju različnih kultur, ampak obogatitev in orodje za odpiranje svetu, celo sredstvo za širjenje vpliva. V digitalni dobi je pisana beseda še vedno nenadomestljiva priložnost za razmišljanje in analizo, pri čemer ne smemo pozabiti dejstva, da goji abstraktno razmišljanje, ki je gonilo ustvarjalnosti.

Subsidiarnost moramo razumeti kot orodje za množenje pobud in spodbujanje okvira skupnosti.

Ali je bila kultura v zadostni meri upoštevana v vsaki politiki Evropske unije, s katero je bila povezana? Ali ima kultura še kaj potenciala in vrednosti ter ali je priznana?

Velike politike Evropske unije kulturo še vedno pogosto potiskajo na obrobje, kar potrjuje tudi njen proračun, ki je povsem neustrezen za to, da bi Evropska unija lahko postala kulturna velesila, kakršna bi morala biti. Ne smemo pozabiti, da je kultura temelj naših identitete in slabo izkoriščen ekonomski vir. Evropska kultura sama je vpliven manifest za civilizacijo, ki ga ves svet dojema kot edinstven dejavnik in enega od temeljev celotne človeške izkušnje. Ugled, ki ga evropska kultura uživa v svetu, bi lahko še bolje izkoristili kot orodje političnega vpliva in priporočilo za model sobivanja, ki je v teku časa dokazal svojo učinkovitost.

Ali natančneje, evropske institucije kulturo pogosto obravnavajo neusklajeno. Različni generalni direktorati so pristojni za kulturne politike, ki pa niso vse del Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo (DG EAC). Zato so dejavnosti in usklajenost kulturnih programov šibkejši. Ločevanje politike od izvajanja pa ni nevtralno dejanje.

Generalni direktorat za podjetništvo (DG ENTERPRISE), in ne DG EAC, je pristojen za direktivo o nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami, medtem ko DG EAC vodi program Media. Generalni direktorat za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (DG CONNECT) je pristojen za direktivo o avdiovizualnih storitvah. Tudi Europeana – že po definiciji kulturna dejavnost – je v rokah DG CONNECT, ki se ukvarja predvsem s tehničnimi vidiki. Pri tem imata generalna direktorata CONNECT in EAC različna stališča. CONNECT daje prednost čim večjemu digitalnemu dostopu z ukinitvijo davkov od interneta in njegovo deregulacijo, kar bi velikim podjetjem olajšalo delovanje v tem sektorju. Na drugi strani pa je naloga DG EAC zaščititi majhne avtorje in spodbujati raznolikost kulturne ponudbe. Medtem ko DG CONNECT meni, da je težave z digitalnim piratstvom mogoče rešiti z ohlapnejšo avtorsko pravico, se EAC bojuje prav proti temu in hoče zaščititi avtorsko pravico. Avtorska pravica na splošno ni ustrezno obravnavana. Če ima avtorsko pravico Generalni direktorat za notranji trg (DG MARKT), je ta obravnavana s stališča notranjega trga, bistvo avtorske pravice pa je kulturno. Večja skladnost delovnih področij se zdi nujna, če želimo izboljšati učinkovitost evropske kulturne politike.

Ali so v Evropski uniji potrebni dodatni organizacijski in strukturni ukrepi za celostno vključevanje kulture v njene politike? Ali potrebujemo generalni direktorat za kulturo?

Evropske kulturne politike lahko spodbujamo s: a) krepitvijo in širjenjem pristojnosti sedanjega DG EAC na področju kulture; b) združitvijo nekaterih prej omenjenih pristojnosti (še zlasti digitalnih politik – proces se je že začel s prenosom programa Media na DG EAC); c) usklajevanjem drugih politik s kulturno politiko na enem mestu.

Brez tega koraka ne bomo mogli resnično izkoristiti potenciala trenutno premalo izkoriščenega sektorja na evropski ravni.

Izogniti se moramo dodatni birokraciji in hierarhičnim strukturam, saj bi to ogrozilo doseganje zastavljenega cilja.

079

Kaj lahko skupaj naredimo za kulturni in ustvarjalni sektor, da bi ustvarili veliko dodano vrednost in bistveno prispevali k razvoju družbe?

Spodbujanje in razvijanje vloge kulture, dediščine in ustvarjalnih podjetij v okviru evropskih projektov, začenši s strategijo Evropa 2020, bi prispevalo k pravilnemu poudarjanju njihovega ključnega prispevka k družbenemu in gospodarskemu razvoju ter podobi Evrope v svetu.

Kulturne politike, ki so dobro usklajene z vsemi drugimi med seboj povezanimi in vplivajočimi politikami, bi odpravile številne ovire, ki zdaj omejujejo razvoj tega sektorja.

Učinkovito vključevanje kulture v vse politike v Evropi bi bil zgled za domače politike v državah članicah Evropske unije.

Na evropski ravni pa bi se lahko še bolj zavzeli za: a) spodbujanje in promocijo dejavne udeležbe naših državljanov pri nastajanju in uporabi kulture; b) vključevanje dejavnih državljanov v upravljanje kulture in dediščine; c) uporabo kulturne dediščine in dejavnosti kot privilegiranega ozadja za dialog s priseljenskimi skupnostmi in njihovo vključevanje v družbo. Ti ukrepi bi zagotovo pozitivno vplivali na razvoj družbe in rast evropskega državljanstva.

Ima kultura v Digitalni agendi dovolj prostora in kako naprej z Europeano?

V bistvu razvoj tehnologij izhaja iz kulture: človek je izdelal orodja, s katerimi je svoje zamisli, zahteve ter individualne in kolektivne želje spremenil v resničnost. Le kultura nam bo pomagala premakniti se iz faze, v kateri sicer digitalna revolucija živi, v fazo ozaveščenosti, v kateri bomo tehnologije tudi dejavno uporabljali in še naprej razvijali za družbeno, osebno in ekonomsko dobrobit državljanov. Močna kulturna politika, vključena v vsa področja, ključno prispeva k inovativnosti.

Glede na sedanjo opredelitev v strategiji Evropa 2020 je za evropsko Digitalno agendo vključevanje kulturne dediščine edina pobuda za medsebojno povezanost in dostopnost digitalizirane dediščine evropskih muzejev, arhivov, knjižnic in avdiovizualnih arhivov prek internetnega portala ali Europeane. Ta pobuda nedvomno spodbuja majhna in srednje velika podjetja iz kulturnega in ustvarjalnega sektorja k ponovni uporabi kakovostnega informativnega gradiva in tako prispeva k razvoju sektorja. Pobuda pa bi bila še učinkovitejša, če bi Europeano ter kulturne politike in dediščino na evropski in nacionalni ravni bolj neposredno povezali, na primer tako, da bi zainteresirane države članice sodelovale pri upravljanju pobude. Delež digitaliziranih zbirk evropskih kulturnih organizacij za zdaj ne presega 20 odstotkov vseh zbirk. Ker ni nobenega programa za nadaljnjo digitalizacijo in širjenje vsebin po internetu, bo Europeani kmalu zmanjkalo gradiva. Čas italijanskega predsedstva je priložnost za predlog, da skupaj na evropski ravni spodbujamo, razvijamo in ponovno uporabimo našo digitalno kulturno dediščino. V okviru priznane večsektorske vključenosti kulture je cilj skupaj z ustreznimi evropskimi institucijami, predvsem Komisijo in Europeano, vodilno pobudo na tem področju, spodbujati sodelovanje med kulturo, turizmom, konkurenčnostjo in raziskovanjem. Z veliko zbirko Europeane bi lahko vzpostavili tudi nove interaktivne načine za večjezično razširjanje, nastanek in uporabo kulturnih vsebin.

Pomembno vprašanje je tudi dolgoročna ohranitev digitalnega spomina, ki je bistvenega pomena za institucije, kakor so arhivi, pa tudi za druga področja, ne le kulturno. Nujno je treba najti skupne rešitve na tehnični in organizacijski ravni, ki izhajajo iz številnih izvedenih študij in infrastrukture, zgrajene v zadnjih letih.

Kultura in kulturna dediščina lahko učinkovito prispevata k drugim pobudam evropske Digitalne agende, na primer dejavnostim za pametna mesta. Pravzaprav imajo kulturne dejavnosti in dediščina ključno vlogo v trajnostnem gospodarskem razvoju in za kakovost življenja, krepijo pravilno upravljanje naravnih virov ter državljane spodbujajo

080

k predanosti in udeležbi, kar seveda prispeva k temeljnim vidikom modela pametnih mest. Kultura kot dejavnik konkurenčnosti in privlačnosti utrjuje identiteto mest, regij in skupnosti. V povezavi s programom Prestolnica kulture bi lahko uveljavili evropski model pametnih mest, ki je, zahvaljujoč dejavni mreži zgodovinskih središč in kulturnih dejavnosti z vplivnimi dejavniki identitete in učinkovito spodbudo za gospodarski razvoj, tesno povezan z okoljem in sorodnimi področji. Evropsko pametno mesto bi tako na enem kraju donosno združilo preteklost (dediščino in znanje), sedanjost (usposabljanje in kulturne dejavnosti) in prihodnost (inovacije in raziskave).

Kdaj bo tudi v strategiji Evropa 2020 neposredno (ne le posredno) priznan pomen kulture za ustvarjanje delovnih mest, razvoj in socialno kohezijo?

Upamo, da bo imela kultura pri prilagajanju strategije Evropa 2020 jasno vlogo, ki doslej ni bila ustrezno priznana. Italijansko predsedstvo želi doseči ta cilj.

Lizbonska pogodba, ki velja zdaj, ponuja veliko možnosti za večjo strateško vlogo kulture. Revizija strategije Evropa 2020 bi lahko bila prava priložnost, da kultura in kulturna dediščina končno dobita osrednjo in presečno vlogo v strategijah Evropske unije.

Spodbujanje kulture kot vira za ekonomijo, zaposlovanje in podjetništvo ter instrumenta povezovanja, vključevanja in družbenega razvoja bo pomenilo, da smo ob upoštevanju tega novega pristopa preusmerili naše delovanje.

081

Luksemburg Luxembourg

“Če pomislimo, kakšna bi morala biti Evropa v prihodnosti in kako bi pri tem lahko bolje podprli kulturo in raznolikost, lahko oblikujemo številne dobre načrte. Vendar bi se morali ves čas spraševati, ali nam je s tem uspelo ujeti dušo – državljana – v smislu celovitosti ali enotnosti.“

Maggy Nagel

— ministrica za kulturo — Ministère de la Culture

Evropska zgodovina nas je naučila, da se enotnost ne doseže z lahkoto. In ko je dosežena, je ne smemo šteti za nekaj samoumevnega, za kar nam ni treba več skrbeti.

A katere so resnične značilnosti evropske enotnosti?

Z geografskega vidika Evrope ne moremo jasno opredeliti. Seveda so tu državne meje. A če želimo opredeliti koncept, kakršen je Evropa z geografskimi mejami, hitro spoznamo, da njene meje ne morejo biti glavno merilo, saj so nastale zaradi njene lastne organizacije in izvirnosti.

Novejša zgodovina je pokazala, da je bila Evropa prizorišče številnih bojev za oblast – kar pravzaprav kaže na neenotnost. To je v preteklosti globoko in ključno zaznamovalo celino, je pa tudi del evropske izvirnosti: velika struktura je v resnici zgrajena iz številnih manjših enot.

Sen o politični enotnosti Evrope – čeprav z različnimi cilji in nagibi tudi ni nova zamisel: Georges Podiebrad, Dante in njegov sen o univerzalni monarhiji, Sully in njegov “veliki načrt”, opat Saint-Pierre, Jean-Jacques Rousseau, Jeremy Bentham in sen Immanuela Kanta o Evropi večnega miru, Victor Hugo in njegove “Združene države Evrope”, Aristide Briand, Gustav Streseman itn.: vsak od njih si je zamislil drugačen načrt za mirno zvezo vseh evropskih držav.

Skupno življenje in enotnost v današnji Evropi se nanaša predvsem na to, da tvorimo skupnost. Delimo si evropsko kulturo vrednot, ki jih spoštujemo ali jih vsaj štejemo za zaželene. Pri tem ima kultura v širšem pomenu pomembno vlogo, saj: - - - - - -

ustvarja povezave med posamezniki v skupnosti, spodbuja socialno vključevanje in s tem socialno kohezijo, spodbuja sodelovanje v življenju skupnosti, ustvarja občutek delitve skupne usode, ustvarja podlago za oblikovanje naših vrednot in predstavlja našo identiteto zunaj Evrope.

Vsi ti vidiki – geografija, zgodovina, politika, vrednote, kultura – so ključni del razlage, za kaj gre pri Evropi in kaj je naša enotnost. Zgodovinski, geografski, socialni, vrednotni, kulturni in drugi elementi so se ob stalnem napredku in razvoju medsebojno krepili.

Oblikovali so nas v to, kar smo danes.

Hkrati pa je pri tem, ko je osredotočenost na gospodarstvo, institucije in politiko vedno bolj v ospredju, Evropa večkrat obtožena, da zanemarja ali celo povsem pozablja na svoje državljane. To kaže, da se zanemarja ključni del – evropska duša. Zame smo evropska duša mi, njeni državljani.

Treba je gledati duha, kajti kaj nam bo lepo telo, če v njem ne biva lepa duša, kakor je rekel Euridip. Če pomislimo, kakšna bi morala biti Evropa v prihodnosti in kako bi pri tem lahko bolje podprli kulturo in raznolikost, lahko oblikujemo številne dobre načrte.

Vendar bi se morali ves čas spraševati, ali nam je s tem uspelo ujeti dušo – državljana – v smislu celovitosti ali enotnosti.

A kako lahko ujamemo dušo? Osebno to primerjam s sestavljanjem sestavljanke.

Pobude, kakršna je pobuda Jacquesa Delorsa, ki je rekel “Il nous faut donner une âme à l’Europe”, ne kažejo na to, da duše ni; meni namreč pravijo, da je skrajni čas, da na svoje mesto postavimo še zadnji, v škatli pozabljeni košček sestavljanke in dokončamo sliko.

To ni vedno lahko, saj duša ni neobčutljiva na spremembe. Prav prilagodljivost in raznolikost nazadnje dajeta Evropi njen posebni značaj in sta del njene duše.

086

Vedno predpostavljamo, da se duša lahko izraža na različne načine: z razumevanjem, občutki, trenutnim stanjem, pa tudi s sovpadanjem volje in dejanj. Wilhelm von Humboldt je nekoč rekel: “Es ist unglaublich, wie viel Kraft die Seele dem Körper zu leihen vermag” . Tu smo na vrsti mi: “Evropska hiša” je bila že od vsega začetka raznolika tvorba. Moč črpa iz številnih korenin in njen duh je zaznamovan z raznolikostjo njenih ljudi, jezikov, kultur in ver. V današnjem času svetovnih in hitrih sprememb moramo to zgodovinsko dediščino razvijati naprej. Evropa je odprt proces, ki se na eni strani oblikuje politično, na drugi strani pa je odvisna predvsem od svojih državljanov, ki vzdržujejo srce, duha in dušo Evrope.

Dejstvo je, da je to bilo in bo ostalo stalnica v času velikih sprememb. To pomeni moč evropske duše, ki pa je nikoli ne smemo šteti za nekaj samoumevnega, česar nam ni treba podpirati in se za to truditi.

1 2

Evropi moramo dati dušo.

Neverjetno je, koliko moči lahko duša da telesu.

087

Malta Malta

“Po našem mnenju sta usklajevanje in podpora obstoječim strukturam v poglavitnih evropskih institucijah, zlasti v Evropski komisiji, pomembni sestavini evropskega projekta. “

Dr Owen Bonnici

— minister za pravosodje, kulturo in lokalno samoupravo — ministeru għall-ġustizzja, kultura u gvern lokali

Vrednost sodelovanja pri evropskem projektu je v skupinskem prizadevanju za doseganje skupnega cilja, tj. boljšega življenjskega standarda vseh evropskih državljanov po načelu solidarnosti in sodelovanja. Po našem mnenju kulturna razsežnost izjemno močno prispeva k temu razumevanju kakovosti življenja. Po eni strani to kaže, da evropska prizadevanja izhajajo iz zgodovinskega razvoja, ki je združil različne narode in je imel za posledico nastanek različnih kultur, jezikov, verovanj in običajev v skupnem prostoru celine. Po drugi strani, ko prispevek kulture obravnavamo z vidika kakovosti našega življenja, jasno in pomembno poudarjamo skupne vrednosti, ki opredeljujejo naš velikopotezni projekt. Pri izražanju našega hotenja dajemo prednost človeški razsežnosti, dialogu med različnimi narodi ter vrednotenju in spodbujanju evropske kulturne raznolikosti pred bolj materialno in denarno razsežnostjo ne da bi s tem zmanjšali možnost gospodarskega razvoja v Evropski uniji. Z upoštevanjem teh prednosti lahko bolje razumemo možen prispevek kulture k evropskemu projektu ter način dodatne krepitve in nadaljevanja tega projekta.

Naše poznavanje okolja, ki je izoblikovalo našo identiteto evropskih državljanov, je ključno za naše razumevanje in predvidevanje prihodnjega razvoja te identitete.

Evropsko sodelovanje, zlasti na kulturnem in umetnostnem področju, zelo pogosto temelji na tem procesu iskanja in odkrivanja: raziskovalno prizadevanje, ki izhaja iz različnih izhodišč z namenom ustvarjanja in oblikovanja skupnih namenov. V tem smislu pomeni dostop do predmetov kulturne dediščine in gradiva, ki so prispevali k oblikovanju posameznikov in skupnosti, pravico vsakega od nas, da prepozna identiteto, ki smo jo izoblikovali in za katero si prizadevamo, ter da gradi na njej. To je tudi podlaga za dialog in medsebojno priznavanje in vrednotenje ter odpiranje prostora za sobivanje različnih kulturnih, etničnih in družbenih skupin v Evropi. Brez te oblike dostopnosti in brez teh možnosti za boljše razumevanje lastnega in skupnostnega kulturnega okolja ne moremo doseči bistvenega in celovitega izboljšanja kakovosti življenja evropskih državljanov, h kateremu težimo.

Načelo subsidiarnosti na področju kulture temelji na razumevanju, da mora vsaka država članica jasno določiti svojo kulturno politiko kot podlago za svojo politično avtonomijo. Po drugi strani je bil temelj za vse dejavnosti Evropske unije, ki so desetletja potekale na različnih kulturnih področjih, dodana vrednost, ki jo Unija lahko zagotovi v obliki sodelovanja, izmenjave in mobilnosti poklicnih kulturnih delavcev v korist kulturnega sektorja in evropske družbe na splošno. Kot sredozemska država na obrobju evropske celine menimo, da je sodelovanje s sosednjimi državami področje, ki ga je treba okrepiti, zlasti z zagotavljanjem podpore organizacijam, ki omogočajo izmenjavo in izvajanje skupnih projektov med državami v teh regijah.

Po našem mnenju sta usklajevanje in podpora obstoječim strukturam v poglavitnih evropskih institucijah, zlasti v Evropski komisiji, pomembni sestavini evropskega projekta. Menimo, da je Delovni načrt za kulturo s sodelovanjem strokovnjakov in izvedencev iz držav članic na podlagi odprte metode usklajevanja idealen forum za razpravo in zagon vrste pobud, ki bi jih bilo mogoče nadaljevati, da bi vplivali celo na oblikovanje politik na širšem evropskem območju.

V preteklih letih je bilo predlaganih več pobud za ozaveščanje o gospodarskem prispevku kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti. Na Malti je delovna skupina za ustvarjalno gospodarstvo združila strokovnjake in deležnike iz vrste strok (gospodarstva, prava, kulture, izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja itd.) in še naprej sodeluje z njimi z namenom oblikovanja in izvajanja podpornih ukrepov in drugih nujnih naložb v to področje.

Na evropski ravni in v kontekstu statusa evropske prestolnice kulture, ki je zelo cenjen v evropskih pobudah na področju kulture, je pomembno zagotoviti, da bo dodelitev statusa EPK dejansko in konkretno prinesla obljubljene koristi kulturnemu sektorju v mestih, ki sodelujejo pri tem projektu, in imela za posledico večjo ozaveščenost o

092

pozitivnih povezavah z drugimi sektorji gospodarstva. Večje priznavanje teh povezav na evropski ravni bi moralo zagotoviti usmerjanje naložb in drugih pripravljalnih del za take dogodke, ki bo globlje in trajneje vplivalo na kulturno in ustvarjalno dejavnost v mestu in okolici ter na možnosti zaposlovanja v tem sektorju.

Kar zadeva kulturno dediščino, je večja ozaveščenost o bogati dediščini s pomočjo digitalnih sredstev bistvenega pomena v svetu, ki je vse bolj odvisen od takih medijev.

Pobuda EUROPEANA je pomembna za doseganje takega cilja v evropskem merilu. Prav tako so pomembni sinergijski učinki, ki lahko nastanejo in se krepijo med to pobudo in evropskimi programi financiranja, kakor so med drugim strukturni skladi in Erasmus Plus, tako da so na voljo potrebna sredstva za naložbe v najnovejšo tehnologijo za varstvo in omogočanje javnega dostopa ter v usposabljanje in izmenjavo najboljših praks s področja digitalizacije evropskega kulturnega gradiva.

093

Nizozemska Nederland

“Prvi izziv je prispevek kulture k širšim družbenim problemom.

Mislim, da lahko ustvarjalnost pripomore k reševanju različnih vprašanj, ki zadevajo tako zdravstvo in staranje kot tudi podnebje, energijo, prostorsko načrtovanje in socialno kohezijo.“

Ms. Dr. Jet Bussemaker

— ministrica za izobraževanje, kulturo in znanost — Minister van Onderwijs, Cultuur en Wetenschap

V Evropi imamo mnogo nagrad za kulturo, vendar največ pozornosti pritegne tekmovanje za pesem Evrovizije. Ta glasbeni dogodek si vsako leto v svojih domovih ali lokalnih kavarnah ogleda več milijonov ljudi, tekmovalci pa so deležni medijske pozornosti po vsej Evropi. Ker žirije posameznih držav še vedno raje dodelijo več točk pesmim sosednjih držav, lahko zmagovalčeva trenutna slava hitro mine.

Tekmovanje za pesem Evrovizije je dokaz, da ima lahko kultura tako združevalno kot razdruževalno moč. Poleg tega kaže tudi, kako težko je uskladiti kulturno identiteto z nečim vsesplošno privlačnim.

Mislim, da podobni mehanizmi veljajo za večino področij kulture. Vizualne umetnosti, arhitektura in oblikovanje govorijo sami zase, književnost, gledališče in film pa ostajajo tesno povezani z različnimi evropskimi jeziki. Jezikovna ovira tako še dodatno prispeva k razdeljenosti občinstva. Na eni strani so tisti, ki so naklonjeni predvsem domačemu ali svetovnemu angleško-ameriškemu repertoarju priljubljenih skladb.

Na drugi strani pa je manjša skupina tistih, ki jih zanimajo tudi visoka kultura in dela iz drugih držav EU. Celo kulturna dediščina ne predstavlja zgolj skupne evropske zgodovino in privlačnih destinacij za mednarodni turizem, zgodovinski spomeniki, najdišča, arheološke najdbe in simboli, ljudem lahko postanejo tudi znamenja oživljajočega nacionalizma. Če želimo, da začnejo državljani Evrope zares ceniti kulturno raznolikost, je treba ukrepati. Kakšna je pri tem vloga EU in njenih držav članic?

Po mojem mnenju so za podpiranje kulture odgovorne predvsem države članice, saj lahko najbolje prilagajajo ukrepe za umetnost, kulturno dediščino in ustvarjalne industrije potrebam posamezne države. Najbolje lahko tudi dokažejo, da so kulturne politike še vedno vredne davkoplačevalskega denarja.

EU lahko nacionalne politike dopolni predvsem s spodbujanjem čezmejne izmenjave del, umetnikov in strokovnega znanja. Tako razdelitev usposobljenosti poudarja tudi 167. člen Pogodbe o Evropski uniji.

Prizadevanja držav članic dopolnjuje veliko dejavnosti EU. Naj navedem nekaj primerov: podpora distribuciji filmov po vsej EU in mednarodno kulturno sodelovanje s pomočjo programov, kot so Ustvarjalna Evropa, Evropska prestolnica kulture in Znak evropske dediščine, delo strokovnih skupin, katerih namen je omogočiti medmuzejsko izposojo in mobilnost umetnikov, mednarodno znanstveno sodelovanje na podlagi skupne programske pobude, povezane s kulturno dediščino, in skupna prizadevanja za preprečevanje nedovoljenega trgovanja s kulturnimi dobrinami.

Mislim, da bi morali graditi na teh uspehih in si prizadevati, da bi bila EU še naprej osredotočena na čezmejno izmenjavo. V naslednjih dveh letih bomo morali nameniti posebno pozornost dvema izzivoma.

Prvi izziv je prispevek kulture k širšim družbenim problemom. Mislim, da lahko ustvarjalnost pripomore k reševanju različnih vprašanj, ki zadevajo tako zdravstvo in staranje kot tudi podnebje, energijo, prostorsko načrtovanje in socialno kohezijo.

V moji državi so nekateri oblikovalci na teh področjih že dejavni. Eden izmed njih je Daan Roosegaarde, ki je zasnoval pametno cesto, ki črpa energijo mimovozečih avtomobilov in jo uporabi za razsvetljavo. Druga je Marina Toeters, ki oblikuje oblačila, izdelana iz antibakterijske, svetlobne in druge pametne tkanine. Čeprav so za oblikovanje kulturne politike odgovorne predvsem države članice, vsekakor pomaga, če EU spodbuja sodelovanje med kulturo in drugimi področji, na primer v okviru finančnih programov Ustvarjalna Evropa in Obzorje 2020.

098

Drugi izziv pa vključuje digitalne medije. Nekateri se bojijo, da bodo svetovni akterji prevzeli internet in uničili evropske kulture. Sama pa se nagibam k mnenju, da internet svetovnim akterjem ponuja odlične priložnosti. Z njim lahko namreč tudi oni razširijo svoj krog občinstva, predvsem med mladimi. Na internetu ne smemo začrtati državnih ozemelj in tako “svoje” kulture zaščititi pred drugimi. Namesto tega moramo preseči razdrobljenost trga in pomagati svojim ustvarjalnim podjetjem izkoristiti njihov velik potencial na digitalnem področju. Dober primer tega je evropska glasbena storitev Spotify, ki že pridobiva vse več privržencev tudi v drugih delih sveta.

Lahko bi recimo odpravili ovire za vseevropske video storitve na zahtevo in jih ne bi obremenili s kvotami ali dajatvami. Lahko bi tudi olajšali pridobitev vseevropske licence za avtorske pravice v avdiovizualnem sektorju, kot smo to storili za glasbo in tudi za osirotela dela. Zagotovo pa bi morali graditi na Europeani, da bi povezali in odprli muzejske in arhivske digitalne zbirke. S tem bi spodbudili ponovno uporabo digitalizirane dediščine v aplikacijah, namenjenih izobraževanju, zabavi in turizmu.

Na kulturo lahko vpliva tudi zakonodaja, ki ureja druga področja. To so na primer predpisi EU o državni pomoči, avtorskih pravicah, obdavčevanju, telekomunikacijah, energetski učinkovitosti (spomeniki), ponovni uporabi informacij javnega sektorja (digitalizirana dediščina) in varstvu podatkov. Skupna kmetijska politika vpliva na značilnosti naše (kulturne) krajine. 167. člen Pogodbe o EU določa, da mora EU presoditi, kakšne učinke bodo imele druge take politike EU na kulturo. Vendar to ni preprosto, saj zahteva ustrezno usklajevanje na vseh ravneh: v Komisiji, Evropskem parlamentu, Svetu in nenazadnje tudi državah članicah. Kljub temu menim, da tudi v prihodnjih letih prioriteta ostaja vpliv drugih politik EU na kulturo. Na primer v razpravah o predpisih glede davka na dodano vrednost (DDV), ki bi morali po mojem mnenju za digitalno založništvo določati nižjo stopnjo DDV, tako kot za tisk.

Prepričana sem torej, da sta za vitalnost evropske kulture najbolj potrebna trdna podpora držav članic in osredotočanje EU na čezmejno izmenjavo. Glavni cilj ni le ohranjati kulturno raznolikost, ampak tudi spodbujati evropske državljane, da jo cenijo. Če že ne vsi ves čas, pa vsaj vsi včasih.

099

Poljska Polska

“Danes v EU potrebujemo kulturo zaradi oživljanja zgodovine in vrednot, ki so temelj evropskega povezovanja in jamstvo njegovega obstoja.“

Małgorzata Omilanowska

— ministrica za kulturo in narodno dediščino — Minister Kultury i Dziedzictwa Narodowego

Kaj lahko Evropska unija stori za kulturo in kaj lahko kultura stori za EU? Odgovor je: več, kot je bilo storjeno doslej. Evropska unija se spoprijema z izzivi, in sicer notranjimi, kot je čedalje večja priljubljenost radikalnih in populističnih idej, ter zunanjimi, kot so vojaški spopadi v neposredni bližini EU. Te posebne okoliščine neposredno vplivajo na našo identiteto in nas opozarjajo na krhkost lastnih dosežkov, včasih pa jih celo razvrednotijo.

Poljska je bila priča omenjenemu radikalnemu razpoloženju že na začetku 21. stoletja.

Politične stranke, ki so bile tedaj na oblasti, so gradile na evroskepticizmu in izražale stališča, ki so nasprotovala povezovanju z Evropsko unijo. Še vedno se spominjamo velike zaskrbljenosti zaradi izida poljskega referenduma o vstopu v EU. Eden od dejavnikov, ki je morda pripomogel k pozitivnemu izidu in zadostni volilni udeležbi, so bile besede papeža Janeza Pavla II., ki jih je izrekel med nagovorom na Trgu svetega Petra leta 2003.

Papež je tedaj jasno izrazil podporo vstopu Poljske v EU. Pri tem je izgovoril znameniti stavek, ki ga pogosto navajajo še danes: »Od lublinske unije do Evropske unije.« Zgled, ki ga navajamo, temelji na pomembni izkušnji sobivanja večih narodnosti, etničnih skupin, verstev in kultur v eni državi. Pri tem imam v mislih čas poljsko-litovske zveze, ki je obstajala med 16. in 18. stoletjem. To je bila država, ki je bila ustanovljena na podlagi lublinske unije med Kraljevino Poljsko in Velikim vojvodstvom Litvo. Država ni bila brez trenj med družbenimi in etničnimi skupinami, ki so živele na njenem ozemlju, a ta trenja je znala omiliti z ustvarjanjem pogojev za sobivanje različnih nazorov.

Dediščina te zveze nas uči, da je raznovrstnost lahko vir nove kakovosti, da je mogoče sobivanje različnih kultur in da mora država spoštovati njihovo avtonomnost. Integracija in asimilacija manjšin sta naravna pojava, a oblast ju ne bi smela izvajati nasilno.

Resnična moč Evropske unije mora biti v raznovrstnosti kultur, zgodovine in izkušenj, ki so oblikovale sedanjost in vplivajo na prihodnost.

Tako kot večina evropskih držav današnja Poljska ni popolnoma brez radikalnih nazorov, ki so sovražni Evropski skupnosti. Hkrati pa izsledki družboslovnih raziskav, ki so bile opravljene ob deseti obletnici vstopa Poljske v Evropsko unijo, nedvoumno kažejo, da so Poljaki eden od narodov, ki ima najugodnejše mnenje o njenem delovanju – kar 89 odstotkov vprašanih podpira članstvo njihove države v EU. Rada bi verjela, da je ta rekordna stopnja podpore posledica ne samo posodobitve države, ki je bila možna predvsem z uporabo evropskih sredstev. V zadnjem desetletju smo priča temu, da krepitev formalnih in neformalnih vezi med evropskimi državami ne povzroča nujno izgube njihove edinstvene identitete, temveč, nasprotno, njeno bogatitev in razvoj.

Danes v EU potrebujemo kulturo zaradi oživljanja zgodovine in vrednot, ki so temelj evropskega povezovanja in jamstvo njegovega obstoja. Kultura potrebuje EU zaradi podpore evropski kulturi in krepitve značilnosti, na katerih temeljita evropsko povezovanje in mirna preobrazba, katerih 25. obletnico zdaj proslavljamo na Poljskem in v našem delu Evrope.

Hkrati je treba vztrajno odpravljati napačno razumevanje razmišljanja o kulturi.

Razumevanje tega pojma je običajno omejeno na umetnost in včasih izključno na vrhunsko umetnost. Preprosta posledica take opredelitve je dojemanje kulture kot luksuznega blaga, katerega financiranje iz proračuna je modna muha. Tako razumevanje ni samo napačno, temveč tudi škodljivo, ker zmanjšuje pomen kulture, ki je v svojem najširšem pomenu dejansko vse, kar je ustvaril človek. V tem pogledu se kultura nanaša na vsa področja znanosti, različne gospodarske panoge ter vsakdanje delo in vedenje ljudi, ki so nastajali skozi stoletja obstoja civilizacije.

Evropska kulturna politika potrebuje dolgoročno strategijo na temelju sodelovanja in pripravo dobre zakonodaje, strategijo, ki krepi evropsko kulturno raznovrstnost in evropsko identiteto znotraj Evrope ter v odnosih z zunanjim svetom. Nobena

104

kratkoročna ekonomska korist ne more upravičiti krčenja kulture in ustvarjalnega sektorja. Kratkovidni pristop k spopadanju s trenutno krizo omejuje zanimanje Evropske unije izključno na gospodarska vprašanja. Pogosto pozabljamo, da je kultura v jedru evropskega povezovanja, da prispeva k oblikovanju skupne evropske identitete in da je oporna točka v času gospodarske in politične nestabilnosti.

Prav tako je treba ceniti gospodarske koristi vlaganja v kulturo kot neposredni odgovor na izzive Strategije Evropa 2020. Vlaganje v kulturno dediščino neposredno vpliva na krepitev konkurenčnosti regij in povečanje njihove turistične privlačnosti. Obstajajo dokazi, da so naložbe v kulturno infrastrukturo in infrastrukturo umetnostne vzgoje nujne za ustvarjanje socialnega kapitala, razvijanje kulturne vzgoje ter usposabljanje strokovnjakov za kulturne in ustvarjalne dejavnosti. Za oblikovanje skupne evropske identitete je potrebno populariziranje dostopa do kulturnih dobrin, kar je namen digitalizacije.

Kot kaže, ima kultura mnogovrstne in raznovrstne naloge, ki naj bi se izrazile v institucionalnih rešitvah in postopku oblikovanja številnih kulturnih politik EU. Naš namen ni ustvarjanje novih institucij, temveč preureditev njihovega ustroja in delovanja ter uvajanje novega načina razmišljanja o njih. To velja za številna vprašanja, ki jih bomo tu obravnavali, na primer potrebo po doslednem delovanju za zaščito evropske kulturne dediščine s spodbujanjem sprejetja posebne zakonodaje v prid temu delovanju, ob upoštevanju posebne narave in vloge dediščine pri uresničevanju ciljev drugih politik EU. Kultura bi morala postati tudi sestavni del odgovorov na dramatično dogajanje v bližnji soseščini Evrope. Predmet zanimanja za vlogo kulture v zunanjih odnosih EU ne morejo biti samo ekonomsko donosna področja. Kriza, ki je zdaj prizadela vzhodno in južno Evropo, je posledica spopada nasprotujočih si vrednostnih sistemov v gospodarstvu in politiki. Evropska kulturna politika ne bi smela ostati ravnodušna do tega dejstva. Zato je pomembno poudariti vlogo in dosežke programov v podporo kulturi in ustvarjanju civilne družbe, ki so bili uresničeni v evropski sosedski politiki. Sprejete ukrepe je treba nedvomno okrepiti in preoblikovati tako, da bodo kar najbolj ustrezali prednostnim nalogam evropske agende za kulturo, ki se nanašajo na zunanje odnose EU. Podobno strategijo bi bilo treba sprejeti glede liberalizacije trgovine s tretjimi državami.

Naslednji izziv, s katerim se srečujemo, je razvoj digitalne tehnologije in internet, ki pomembno vpliva na način ustvarjanja, oddajanja, uporabe in razpoložljivosti kulturnih dobrin. Prejemniki teh dobrin odločno zahtevajo zlasti širši in lažji dostop do njih, kjer koli in kadar koli. Z njihovo uporabo se povečuje družbena ustvarjalnost ter razvijata dovzetnost in spoštovanje do različnih načinov razmišljanja. Njihova uporaba je precej pomembna za potek izobraževanja ter razvoj humanističnih in družbenih ved. Razvoj kulture bi moralo spremljati sočasno nastajanje zakonodaje, ki bi primerno zavarovala ustvarjalne in inovativne sadove človeškega uma in domišljije.

Tehnološki napredek pa bistveno prehiteva obstoječe zakonodajne rešitve. Trenutno veljavne zakonske predpise o intelektualni lastnini in urejanju delovanja medijskega trga je treba prilagoditi spreminjajoči se stvarnosti. Pomanjkljivost in neprilagojenost pravnega sistema sodobnim izzivom bistveno upočasnjujeta razvoj kulture. Zato bo pomembna naloga izvesti reformo, ki bo posodobila zakonodajni sistem in ki, v skladu z načelom konkurenčnosti, ne bo hkrati bolj naklonjena interesom nobenega spletnega velikana. Razprava o avtorskih pravicah zahteva predvsem upoštevanje več vidikov. Vključevati bi morala stališča ustvarjalcev v kulturi, pravnih subjektov, ki izdajajo dovoljenja, vključno organizacij za skupno upravljanje avtorskih pravic, poslovnih uporabnikov zaščitenih vsebin in prejemnikov kulture. Vsak od omenjenih ima pomembno vlogo med ustvarjanjem, razširjanjem in uporabo umetnosti. Dejavnost vsakega subjekta zahteva sodelovanje z drugimi, vsak od njih ima prav tako svoje potrebe.

105

V razpravi o avtorskih pravicah nekatere skupine zahtevajo skoraj popolno odpoved varovanju kulturnih dobrin, ki se razširjajo z uporabo novih tehnologij, in predlagajo, da se vprašamo po temeljnih, trenutno veljavnih načelih varovanja ustvarjalnih vsebin.

Razmišljanje temelji na zmotni predstavi, da je internetni prostor posebni prostor, v katerem je treba opustiti splošno sprejeta življenjska načela družbe. Medtem pa je treba tudi v resničnem življenju ceniti razvoj virtualnega prostora, družb in informacij, ki jih oblikujejo pravi ljudje. Ustvarjalne dejavnosti v Evropi in na Poljskem potrebujejo sodobno in učinkovito zaščito avtorskih pravic. Brez tega evropski in poljski ustvarjalci in razširjevalci kulturnih dobrin ne bodo mogli razviti svoje ponudbe ali učinkovito tekmovati na trgu avtorskih pravic s subjekti iz držav, ki zagotavljajo primerno varstvo svojih ustvarjalnih vsebin in njihovo zakonito razširjanje. Še teže bodo tekmovali s tistimi, katerih dejavnost temelji na uporabi tujih del brez dovoljenja, brez plačila kakršnih koli stroškov in brez delitve dobička z ustvarjalci kulturno pomembnih vsebin. Sodobne avtorske pravice lahko dobro služijo namenu ustvarjanja delovnih mest za državljane EU in jim ponujajo karseda širok dostop do visokokakovostnih kulturnih dobrin.

Predpisi, ki urejajo spodbujanje evropskih kulturnih vsebin, prinašajo dodatne stroške poslovanja nekaterim subjektom medijskega trga, brez njih pa izjemni dosežki evropskega filma lahko postanejo nišna posebnost. To bo povzročilo izgubo jezika, v katerem so vse 20. stoletje potekale za našo celino pomembne razprave. Bistvo internetnih storitev temelji na prosti izbiri prejemnika: pravici do izbire med »razpoložljivimi kataloškimi artikli«, ki jih zagotavlja ponudnik medijskih storitev. Zagotavljanje minimalnega deleža evropske produkcije na spletnih platformah, ki ponujajo storitve v EU, naj bi prispevalo k ustvarjanju skupnega kulturnega prostora in pospeševanju skupnih evropskih avdiovizualnih projektov.

V bližnji prihodnosti se bomo morali soočiti z vročo razpravo o naslednjem večletnem načrtu za kulturo, spremembah v evropski zakonodaji o avtorski pravici in medijih.

Pomembno pa je pri tem ne pozabiti, da kultura ni samo drugo področje gospodarskega življenja. Kulturna raznovrstnost je ena temeljnih vrednot naše civilizacije. Ob zatekanju k dediščini poljsko-litovske zveze in na podlagi izkušenj prvih nekaj let članstva v Evropski uniji si bomo prizadevali za uvajanje dobrih zgledov strpnosti in spoštovanja vseh različnosti. Dejansko bogastvo Evrope je njena raznovrstnost, brez katere si je težko zamisliti prihodnost naše celine.

106

Portugalska Portugese

“Kultura je bistvena sestavina gradnje evropskega projekta, naloga vlad evropskih držav pa je dejavno prispevati k priznanju te vloge z mislimi, besedami in dejanji.“

Jorge Barreto Xavier

— državni sekretar za kulturo — Secretário de Estado da Cultura

Obdobje 68 let po koncu druge svetovne vojne je tlakovalo pot, na kateri se srečujeta evropska ideja in ideja miru.

Nedavne grožnje miru v Evropi samo krepijo razumevanje, ki se je razvilo po drugi svetovni vojni.

Grozotam te vojne (1939−1945) je sledila izčrpanost človeških in materialnih virov.

Nastanek dveh sovražnih politično-vojaških blokov v evropskem prostoru za nekatere države ni bil ovira za prevzem pobude in stopanje po poti ustvarjanja skupnosti z ustanovitvijo Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki je leta 1951 nastala na pobudo Francije, Belgije, Zahodne Nemčije, Nizozemske, Luksemburga in Italije ter se razvila v Evropsko unijo z 28 državami članicami v letu 2013 − večrazsežno zvezo, odprto za nove članice in s težavami pri utrjevanju lastne poti.

Nedavna svetovna gospodarska in finančna kriza je pustila močan pečat tako v fizičnem kot konceptualnem prostoru Evropske unije. Proračun Evropske unije za večletni finančni okvir 2014−2020 je bil prvič od njene ustanovitve manjši glede na prejšnje obdobje.

Proračun Evropske unije predstavlja približno 1 odstotek BDP njenih 28 držav članic, mislim pa, da se vsi zavedamo, da politične vrednosti Unije ni mogoče meriti z vrednostjo osnove tega minimalnega konsenza.

Kultura je bistvena sestavina gradnje evropskega projekta, naloga vlad evropskih držav pa je dejavno prispevati k priznanju te vloge z mislimi, besedami in dejanji. Vprašanje proračuna je vsekakor pomembno, vendar še pred njim potrditev mesta kulture kot gradnika političnega pomena ni nekaj čisto postranskega.

Subsidiarno načelo EU, ki se v skladu s Pogodbami nanaša na kulturne politike, ni enako manjšinskemu načelu politične vrednosti kulture. Ohranjanje perspektive subsidiarnosti, ki je bila napovedana v Pogodbah, ne vpliva na večjo zavezanost pomenu kulture v evropskem prostoru.

Ali je mogoča utrditev Evropske unije z izključno ekonomskim sredstvi? Vemo, da je odgovor negativen.

Poglabljanje odnosov v EU je danes tako zapleteno, da ponuja samo tri možnosti: - politično poglabljanje EU, - Evropo več hitrosti, - prostovoljni izstop nekaterih držav, ki jih nadaljevanje skupne poti ne zanima.

Ni druge poti razen kratkoročne opustitve evropskega projekta. Za vsako od teh treh možnosti je potrebno pojasnilo, ki je v skladu s perspektivo političnega projekta, ki presega gospodarski projekt. Stanje zastoja, ki je prikrito s taktičnim napredovanjem in nazadovanjem, slabi EU in njene članice, pri čemer so kratkoročno veliko bolj na slabšem gospodarsko šibkejše države, srednje- in dolgoročno pa izgubljajo vse države članice.

Kultura ima ključno vlogo v kohezijskih politikah in politikah socialnega vključevanja ter pri gospodarskem razvoju.

Kultura ustvarja bogastvo za industrijske in storitvene dejavnosti, teritorialni razvoj, globalni izraz pluralnosti, ki mu ustreza evropska kulturna raznolikost, izraz polne pismenosti in s tem demokracije državljanov.

112

V pluralni, povezani in poglobljeni Evropi kot največjem svetovnem gospodarstvu in najboljšem območju za življenje na tem planetu, ima kultura vlogo bistvenega veziva pri gradnji evropskega projekta.

Z vidika pametne, vključujoče in trajnostne rasti bo kultura v prihodnjih letih pomembna sestavina, ki jo bo treba upoštevati pri scenariju trajnosti in razvoja evropskega projekta.

113

Romunija Rom창nia

“Z zgodovino evropske identitete je povezana izjava Jeana Monneta, ki je dejal, da »če bi lahko začel znova, bi začel s kulturo«. Parafrazirano to pomeni, da je pravi čas za obnovo evropskega projekta. Nujno je, da izkoristimo ta zagon in postavimo kulturo v središče evropskega povezovanja.”

Kelemen Hunor

— namestnik predsednika vlade, minister za kulturo — Viceprim-ministru, Ministeru Culturii

Evropska unija potrebuje prenovo, novo razsežnost, ki mora biti sposobna spopasti se z evroskepticizmom in pomanjkanjem zaupanja v evropski projekt, s katerima se vse bolj soočamo. V zvezi s tem je kultura prek kulturnih vrednot, ki družijo vse Evropejce v svetu globalizacije z močno izraženo identiteto eden glavnih nosilcev evropske prenove. Kakor vsi vemo, kultura ni samo eden najpomembnejših dejavnikov socialne kohezije, temveč tudi v času gospodarske krize krepi občutek enotnosti in pripadnosti skupnemu prostoru v geografskem in simboličnem pomenu.

Zato je glede na reorganizacijo Evropske komisije zdaj čas, da krepimo naša prizadevanja in delamo skupaj, da ponovno razmislimo o Evropi prek njenih kulturnih produktov s tem, da spodbujamo strokovnjake na področju kulture in ustvarjamo resnične in živahne povezave med kulturnimi in ustvarjalnimi na eni in sosednjimi področji na drugi strani. Številni statistični podatki kažejo, da sta kultura in ustvarjalnost gonilo gospodarske in socialne blaginje, ki med drugim prispevata k nastanku novih delovnih mest, socialni vključenosti in spodbujata podjetništvo med mladimi.

Na evropski ravni je treba oblikovati in pripraviti centrifugalni in vključujoči pristop do kulture (ki vključuje novo nastale vidike digitalne kulture). Hkrati je pomembno, da vzpostavimo povezavo med različnimi specializiranimi usmeritvami v Evropski komisiji, ki obravnavajo kulturne zadeve, da bi izboljšali postopek sprejemanja odločitev na evropski ravni in odpravili trenutno razdrobljenost. Soodvisnost sektorjev in panog dejavnosti, ki dejansko obstaja, zahteva usklajene ukrepe, da bi zagotovili uravnoteženost med potrebami vsake panoge in usklajenost politik na državni in evropski ravni. Zato je spodbujanje celovitejšega kulturnega portfelja v Evropski komisiji z ustrezno politično podporo koristno ne samo za zmanjšanje regionalnih razlik, temveč tudi za krepitev vloge kulture na drugih socialno-gospodarskih področjih.

Poleg tega moramo v skladu s Sklepi o kulturni dediščini kot strateškemu viru za trajnostno Evropo, ki smo jih sprejeli maja 2014, sodelovati pri skupnih prizadevanjih za spodbujanje in vrednotenje kulturne dediščine in sodobnega ustvarjanja.

Z zgodovino evropske identitete je povezana izjava Jeana Monneta, ki je dejal, da »če bi lahko začel znova, bi začel s kulturo«. Parafrazirano to pomeni, da je pravi čas za obnovo evropskega projekta. Nujno je, da izkoristimo ta zagon in postavimo kulturo v središče evropskega povezovanja, saj je eden njegovih bistvenih delov. Z drugimi besedami povedano to pomeni, da smo odgovorni za vlaganje v Evropo. V zdajšnjih razmerah vlaganje v Evropo pomeni vlaganje v kulturo, ki ne sme biti obravnavana kot obdobno področje, temveč kot dragoceno področje z visokim potencialom.

118

Slovaška Slovensko

“Tisto, kar kultura lahko ponudi EU, je še pomembnejše kot tisto, kar EU lahko ponudi kulturi.

Kultura je enkratno sredstvo povezovanja in preseganja nacionalnih ovir.“

Marek Maďarič — minister za kulturo — Minister kultúry

1. Kaj lahko EU stori za kulturo prihodnosti in kaj lahko kultura stori za EU? Manevrski prostor EU na področju kulture je omejen, ker je na podlagi Pogodbe o Evropski uniji kultura razvrščena v kategorijo podpore, usklajevanja in dopolnilnih dejavnosti. EU kot taka na področju kulture samo izvaja podporne dejavnosti, ki imajo dodano vrednost za države članice. Zato moramo na začetku opozoriti, da so na področju kulture in podpore kulturi dejavnosti posameznih držav članic bile, da so in bodo še naprej najpomembnejše. Dejavnosti na ravni EU bodo zgolj dopolnjevale dejavnosti na področjih, ki jim zagotavljajo dodano vrednost.

Zato si glede na obstoječe možnosti EU lahko prizadeva za razvoj in podporo tistim kulturnim dejavnostim, ki zagotavljajo dodano vrednost različnim področjem kulture glede čezmejnega sodelovanja znotraj EU. Pomembno je razvijati to sodelovanje tam, kjer za to obstaja dejansko povpraševanje ter kjer zagotovljena podpora ne vodi v umetno sodelovanje in projekte za enkratno sodelovanje, ki se končajo z izčrpanjem razpoložljivih javnih sredstev. Zato bi moral biti cilj doseganje trajnostnega modela za razvoj kulture. Avdiovizualne dejavnosti so primer sektorja kulture z visoko stopnjo internacionalizacije ustvarjalnega procesa. Na primer, mednarodne filmske koprodukcije, kjer je standard sodelovanje med strokovnjaki in umetniki iz več držav.

Tisto, kar kultura lahko ponudi EU, je še pomembnejše kot tisto, kar EU lahko ponudi kulturi. Kultura je enkratno sredstvo povezovanja in preseganja nacionalnih ovir. To je v EU, kjer ta potencial po formalni odpravi ovir med državami članicami kot posledica trajne krepitve procesa združevanja pogosto ostaja samo delno izkoriščen, zelo pomembno.

Glede instrumentov, ki so bili ustvarjeni za podporo kulturi v EU, se največ pričakuje od programa Ustvarjalna Evropa. Cilj tega programa je povečati gospodarsko rast in ustvariti delovna mesta v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, podpirati umetniške dejavnosti, poklicne ustvarjalce, skupnosti in organizacije v kulturi ter s tem pomagati nagovoriti novo občinstvo v Evropi in zunaj njenih meja ter izboljšati njihove medsebojne vezi, odnose, znanja in veščine.

2. Kako kultura in dostopnost kulturnih produktov vplivata na kakovost življenja prebivalcev EU? Vloga kulture je pri ohranjanju ravnotežja v družbi nenadomestljiva. Na ravni posameznika razpoložljivost različnih kulturnih dobrin in visokokakovostnih storitev prispeva k razvoju ustvarjalnosti posameznikov, skupin in skupnosti, išče in razvija talente ter posreduje informacije o kulturi in umetnosti.

Neločljiv del kulture in dostopnosti kulturnih dobrin so kulturne in izobraževalne dejavnosti, ki ponujajo obilico informacij o umetnosti, kulturi, zgodovini, znanosti in tehnologiji prek neformalne izobrazbe ter prav tako razvijajo spretnosti in kompetence na področju kulturne dediščine, upravljanja v kulturi in številnih strokovnih specializacij, ki se nato uporabljajo pri razvoju nepoklicnega umetniškega dela na evropski, državni, regionalni in lokalni ravni.

3. Ali obstaja ravnotežje med doslednim uresničevanjem načela subsidiarnosti in sodelovanjem na ravni EU? Ali si želimo omogočiti sodelovanje na ravni EU v korist naših umetnikov in drugih poklicnih ustvarjalcev ali pa si želimo doseči samo zgornjo in najvišjo mogočo mejo programov EU brez slehernega interesa za nadaljevanje?

Zaradi stalnega pomanjkanja sredstev za javno podporo kulturi je pomembno doseči najvišjo možno stopnjo javne podpore, pri tem pa bi moralo biti doseganje največjega možnega vpliva na razvoj nadnacionalnega umetniškega sodelovanja prednostni cilj na ravni EU. Čeprav bi to sodelovanje moralo vedno temeljiti na potrebah in pobudah samega sektorja, ni mogoče zagotoviti konkurenčnosti kulturnih sektorjev.

124

S krepitvijo sodelovanja v korist naših umetnikov lahko samo pozitivno vplivamo na ustvarjanje optimalnih razmer za evropske subjekte, ki delujejo v kulturi, da bi jim omogočili učinkovito spopadanje s tekmeci na globaliziranem trgu. Eno od pomembnih sredstev omogočanja sodelovanja na ravni EU je tudi razširjanje informacij o učinkoviti uporabi vseh podpornih mehanizmov EU. 4. Je kultura primerno obravnavana v vseh pomembnih politikah EU ter ali uživa zadostno spoštovanje in možnosti v tem prostoru?

Kultura je zmožna zajeti široko paleto javnih politik, tudi tistih, ki so na prvi pogled z njo le bežno povezane. Pri pripravi politik na ravni države ima kultura svoje mesto tudi v zelo aktualnih vprašanjih socialne vključenosti, nediskriminacije in preprečevanja negativnih družbenih pojavov. Ministrstvo za kulturo Republike Slovaške dejavno sodeluje pri oblikovanju in izvajanju javnih politik na področju javnega zdravstva (preprečevanje, obveščanje), preprečevanja negativnih družbenih pojavov (ekstremizem) in zlasti človekovih pravic (odprava ovir pri dostopu do kulture), vključno s pravicami otrok (zaščita mladoletnikov pred neprimernimi medijskimi vsebinami).

Možnosti kulture na teh področjih so precejšnje, ko gre za odpravo miselnih in informacijskih ovir, s katerimi se spoprijemajo ranljive skupine prebivalstva pri dostopu do kulture, zlasti glede socialne vključenosti in odprave stereotipov in predsodkov.

Polna in učinkovita uporaba teh možnosti pri oblikovanju javnih politik pa predvideva zagotavljanje ustreznih finančnih in strokovnih kadrovskih zmogljivosti.

5. So nadaljnji organizacijski in strukturni ukrepi EU, ki imajo za cilj vključevanje kulturnega razumevanja politike EU, potrebni? Je generalni direktorat za kulturo sploh potreben?

Organizacijski in strukturni ukrepi, ki spodbujajo kulturne interese v EU, kakor so delovne skupine in odbori Sveta EU , Evropski parlament in Generalni direktorat za kulturo in izobraževanje pri Evropski komisiji, so potrebni zaradi določanja kulturne politike EU, finančnih mehanizmov in instrumentov, ki podpirajo kulturo v posameznih državah članicah EU in drugod.

6. Kaj lahko storimo skupaj za kulturno ustvarjalno panogo, ki ima visoko dodano vrednost in vidno prispeva k družbenemu razvoju? Je kultura zadosti upoštevana v digitalni agendi in kako naj bi se lotili evropskega projekta?

V zvezi s potrebo po prilagajanju ustreznih politik EU smo prepričani, da je tesno sodelovanje s kulturno in ustvarjalno panogo edini način za trajno prilagajanje strategij in sistema javne podpore stvarnosti kulturne in ustvarjalne panoge, saj je na njihovi podlagi mogoče ugotoviti dejanske potrebe pomembnih subjektov v tem sektorju. Zato naj bi bila vloga javne politike v ustvarjalni panogi stalno spremljanje in ocenjevanje potreb po javnem posegu v smislu zakonodaje in izvajanja podpornih mehanizmov v dialogu s predstavniki tega sektorja.

Kulturna in ustvarjalna panoga ustvarita 4,5 odstotka bruto proizvoda EU in zagotavlja več kot 8,5 milijona delovnih mest za visokokvalificirane delavce. Ker tudi statistični podatki kažejo, da je to panoga z visoko dodano vrednostjo in da pomembno prispeva k družbenemu razvoju, ima ta panoga izjemne možnosti.

7. Kdaj bo Strategija EU 2020 izrazila zadostno priznanje kulturi, ki neposredno ali posredno vpliva na ustvarjanje delovnih mest, družbeni razvoj in socialno kohezijo?

Prednostni cilji Strategije EU so 2020 pametna, trajnostna, vključujoča in gospodarska rast ter premagovanje gospodarske krize do leta 2020. Zaposlovanje in podpora ustvarjanju bolj ekološkega in konkurenčnega gospodarstva in okolja so najpogosteje obravnavane teme na vseh ravneh EU. Čeprav kultura v Strategiji Evropa 2020 ni neposredno omenjena in ta dokument nima posebnega poglavja, posvečenega kulturi, so Digitalni program za Evropo, digitalna družba, inovacijska in industrijska politika za izboljšanje poslovnega okolja za mala in srednja podjetja neposredno

125

in posredno povezani s kulturno agendo in njenim vplivom na ustvarjanje delovnih mest, družbeni razvoj in socialno kohezijo. To vključuje vse politike, ki jih je treba spodbujati na regionalni in državni ravni ter na ravni EU. Zato je vpliv kulture na Strategijo Evropa 2020 pomemben in nedvoumen.

To je tudi ena od prednostnih tem za obravnavo na sejah sveta ministrov in očitno je, da se je razprava na to temo okrepila in da sta kultura in njen vpliv deležna precej več pozornosti.

126

Slovenija

Jo탑e Suhadolnik, Delo

“Po mojem prepričanju je eden ključnih izzivov, ki jih prihodnost postavlja pred kulturne ministre držav članic Evropske unije, poiskati način, da bo glas kulture znotraj EU bolj slišen in prepoznaven. Kultura namreč predstavlja ustvarjalno silo, ki je povezovalna, ustvarja sinergije, zato verjamem, da lahko odločilno pripomore h krepitvi aktivnega državljanstva.“

Dr. Uroš Grilc

— minister za kulturo

Obdobje, v katerem se Evropska unija nahaja trenutno, bo v perspektivi verjetno obveljalo za prelomno. Zadnja leta so prenekatero izmed držav članic pahnila v primež ekonomske krize, ki za seboj potegne določeno perspektivo – perspektivo nujnih in manj nujnih vprašanj. Ta perspektiva se pogosto oblikuje na način, da v ospredje stopi reševanje gospodarstva, ostale človeške dejavnosti pa do izteka kriznega obdobja obveljajo za zamrznjene, skrb zanje je namreč preložena na obdobje prosperitete, ki mora šele nastopiti. Kolikor je ta drža za nek grob obči pogled razumljiva, jo vendarle moramo temeljito relativizirati. Pozablja namreč, da družba ne deluje kot vsota različnih, ločenih dejavnosti, marveč holistično, kot preplet panog, ki druga na drugo medsebojno vplivajo in se recipročno osmišljajo. Zato si je treba nenehno prizadevati, da kultura ne bi postala eno tistih področij, ki jih doživljamo kot nekakšen modni dodatek, ki je sicer dobrodošel, vendar za družbo ni odločujočega pomena. Kultura je namreč ob znanosti eden tvornih gradnikov stanja v družbi, ki s svojo možnostjo za kreativnost in razvoj šele odpira prostor, znotraj katerega se lahko ideje o napredku in spremembi razvijejo in zaživijo. Če ne bomo pripravljeni vedno, ne glede na situacijo, skrbeti za njeno dobrobit, na določeni točki morda ne bo več povsem jasno, za kaj v družbi nam pravzaprav gre in kaj z ekonomskimi ukrepi pravzaprav rešujemo.

Zato je po mojem prepričanju eden ključih izzivov, ki jih prihodnost postavlja pred kulturne ministre držav članic Evropske unije, poiskati način, da bo glas kulture znotraj EU bolj slišen in prepoznaven. Kultura namreč predstavlja ustvarjalno silo, ki je povezovalna, ustvarja sinergije, zato verjamem, da lahko odločilno pripomore h krepitvi aktivnega državljanstva.

EU kot monetarna skupnost in skupni trg – čeprav zelo potrebna – namreč ni dovolj privlačna, da bi pri državljanih spodbudila pozitivna čustva, občutek pripadanja skupnemu evropskemu prostoru se lahko zgodi le na podlagi vrednot in smisla, ne zgolj vrednosti.

Menim, da je ta cilj najlažje doseči s partnerstvi, saj le-ta prinašajo dodano vrednost, izmenjavo izkušenj in znanja ter širijo obzorja. Kakšna partnerstva imam v mislih?

(1) Partnerstva med državami članicami: ves čas je treba aktivno iskati ravnovesje med popolnim upoštevanjem načela subsidiarnosti in okrepljenim sodelovanjem na področjih kulture, ki jih države članice prepoznavajo kot prioritetna in na katerih EU lahko pomeni dodano vrednost.

Jasen dokaz za pomen partnerskega sodelovanja so prispevki delovnih skupin strokovnjakov, ki so v okviru odprte metode usklajevanja pripravili preglede dobrih praks, pa tudi priporočil za različna področja kulture. Menim, da je ta metoda (open method of coordination), ki smo jo prvič preizkusili v času prvega predsedovanja Slovenije EU, že prinesla pomembne rezultate. Želim si, da bi rezultate dela strokovnih skupin in študij v prihodnje še bolj intenzivno vključevali v delo Sveta, kadar je to primerno, pa jih upoštevali tudi na nacionalnih ravneh. Največji izziv kulturne politike po mojem mnenju namreč še vedno predstavlja priprava ukrepov in politik, ki bodo temeljili na preverjenih in primerljivih statističnih podatkih.

(2) Partnerstva z drugimi politikami na ravni EU: kulturo je treba na ravni EU in nacionalnih ravneh načrtno horizontalno umeščati v druge relevantne politike, ki znatno vplivajo tako na položaj umetnikov in drugih ustvarjalcev, ki delujejo znotraj področja kulture, kot tudi na področje kulture samo (politike s področja izobraževanja, znanosti, mladih, gospodarstva, intelektualnih pravic, digitalne agende, okolja, socialnih zadev, zunanjih zadev in še bi lahko naštevali). Že v letu 2015 bomo soočeni z izjemno pomembnim vprašanjem o spremembi direktive o davku na dodano vrednost, ko bomo imeli edinstveno priložnost, da obdavčitev e-knjige izenačimo z obdavčitvijo tiskane knjige, s tem pa spodbudimo razvoj založništva v vseh njegovih segmentih in povečamo dostopnost knjige. Stanje, po katerem je tiskana knjiga danes skozi oči zakonodaje EU razumljena kot kulturna dobrina (in ji je s tem dana tudi možnost, da je obdavčena po nižji stopnji), elektronska pa je dojeta kot »storitev«, ne ustreza več realnosti, zato ga je treba nujno spremeniti.

132

Pomena sklepanja takšnih partnerstev z drugimi področji se v Sloveniji jasno zavedamo, zato smo v Nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 poudarili potrebo po celostnem razumevanju vloge kulture in posledično sprejeli ukrepe za njeno umeščanje v vse relevantne politike. Te procese moramo torej peljati vzporedno tako na nacionalnih ravneh kot na ravni EU. (3) Partnerstva s civilno družbo: nenehno je treba krepiti sodelovanje s civilno družbo, posebej ko gre za evalvacijo in pripravo politik na področju kulture. Sodelovanje naj bo jasno opredeljeno in konkretno, nanj pa je potrebno gledati kot na konstantno odvijajoči se proces.

(4) Partnerstva z Evropsko komisijo in Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje: Ko razmišlja o prihodnosti, Slovenija meni, da bi morale biti pristojnosti prihodnjega komisarja oz. komisarke za kulturo okrepljene in razširjene tudi z avdiovizualnimi zadevami, digitalno agendo (skrb za Europeano mora nazaj v pristojnost komisarja za kulturo), morda tudi z avtorskimi pravicami. Znotraj tega bi bilo smiselno, da se ustanovi poseben generalni direktorat za področje kulture, avdiovizualnih zadev in digitalne agende.

Pri visokem predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko bi bilo prav tako treba ustanoviti organizacijsko enoto za promocijo kulturne raznolikosti in medkulturni dialog, ki bi skrbela za primerno promocijo kulture v zunanjih odnosih EU. Oboje je izjemno pomembno na organizacijski, še bolj pa na simbolni ravni. Dokazalo bo namreč, da v EU kulturo jemljemo resno.

(5) Partnerstva z mednarodnimi organizacijami: Ne zadovoljimo se le s svojim okrepljenim sodelovanjem na ravni EU, temveč razmislimo tudi o možnosti okrepitve svojega sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, zlasti z Unescom in Svetom Evrope. Veliko dobrih sodelovanj je že vzpostavljenih, ena uspešnih je nedvomno Ljubljanski proces, s katerim Svet Evrope ob podpori Evropske unije skrbi za rehabilitacijo kulturne dediščine v JV Evropi. Takšnih projektov bi lahko bilo še več.

Kultura je že po svoji naravi vključevalna. Iz skupine ljudi ustvarja družbo, osmišlja in veže življenje v skupnosti. Ker je Evropska unija več kot zgolj monetarna ali gospodarska unija, ker je torej identitetna skupnost, ki je zrasla na podlagi dolgih stoletij skupne, močno prepletene zgodovine, verjamem, da je zdaj pravi trenutek, da tudi odločevalci na področju kulture bolj odločno kot doslej poudarimo partnerstva in jih začnemo tudi aktivno uveljavljati. Samo tako bomo od življenja v skupnosti potegnili tisto najboljše, o čemer priča tudi moto Unije, združenost, katere tvorni temelj je prav raznolikost njenih članic. In dostopnost kulture, skratka možnost za dejavno participacijo državljank in državljanov v kulturi, je garancija za razvoj naše skupnosti. Zato so dejavnejši in celovitejši ukrepi za podporo kulturnemu sektorju na ravni Evropske unije nujno potrebni.

133

Španija España

“Kultura lahko prispeva h gradnji enotnejše Evrope ter krepi solidarnost in medsebojno zaupanje, ki ju spodkopavajo neenakosti zaradi trenutnih gospodarskih in finančnih razmer. “

José Ignacio Wert Ortega

— minister za izobraževanje, kulturo in šport — Ministro de Educación, Cultura y Deporte

Največje mojstrovine narave se merijo v tisočletjih, človeštva pa v stoletjih. Ne vemo zagotovo, kdaj se je začela gradnja Evrope, vemo pa, da se evropska kultura izraža že stoletja. Če obstaja kaj, kar je bistveno in vseprisotno v pojmu Evrope, čeprav je včasih neopazno, je to kultura.

To ni najboljše mesto za povzemanje daljnosežne evropske kulturne dediščine; našteti le nekaj ljudi bi bilo nepravično do drugih stotih ali tisočih, ki prav tako spadajo v ta okvir. Če pa lahko izjavimo, da evropska kultura vsebuje velike ideje in vrednote človeštva, bo to odsevalo dignitas, ki ga najdemo v človeškem bitju in nas vodi k srečanju z našim najboljšim jazom.

Evropska kultura izraža idealno civilizacijo in k njej se moramo obrniti, da bi ohranili trdno zvezo, ki jo uživamo. Porast evroskepticizma ogroža Evropsko unijo, saj omejuje možnost večjega povezovanja, ki je dandanes nujno in potrebno. Kultura lahko prispeva h gradnji enotnejše Evrope ter krepi solidarnost in medsebojno zaupanje, ki ju spodkopavajo neenakosti zaradi trenutnih gospodarskih in finančnih razmer. Kultura bi morala biti sposobna podpirati potrebo po združeni Evropi, tisti, ki našemu ljudstvu zagotavlja mir vse od leta 1945, saj “nič drugega ne zbližuje ljudi tako kakor kultura”, nas opominjata Francisco Pi in Margall. To je razlog, zakaj bi moral biti cilj dela evropskih institucij in evropskih držav doseganje večjega razumevanja in spoštovanja kulture, naše raznovrstnosti in naše skupne dediščine. To bo pomagalo utrditi občutek pripadnosti Evropski uniji in okrepiti medkulturni dialog. Svoje tradicije ne moremo zanikati. Bistveno je spodbujati večjo dostopnost in prepoznavnost kulture ter povečati njeno evropsko razsežnost.

Znanje in kultura sta naše največje bogastvo ter eden naših glavnih prispevkov svetu, zato moramo ohraniti našo kulturno dediščino, ji omogočati razcvet in jo razširjati z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

Zdaj živimo v odločilnem času, ko vse mogoče strukturne pomanjkljivosti zahtevajo od nas, da napnemo vse moči za iskanje rešitev v zvezi z zaposlovanjem, konkurenčnostjo, storilnostjo in družbeno povezanostjo. V teh okoliščinah mora imeti kultura pomembno vlogo pri prispevanju k ustvarjalnosti, inovativnosti in znanju. Kulturne in ustvarjalne panoge pomagajo izpolnjevati te cilje, spodbujajo pa tudi konkurenčnost, medkulturni dialog ter lokalni in regionalni razvoj. Te panoge so vse pomembnejše za gospodarstvo, rast in zaposlovanje, ne da bi pri tem izgubljale svoj pomen za pravičnost in kakovost življenja v našem družbenem okolju.

V času gospodarske krize in družbenih problemov, ki jih prinaša, mora dostop do kulture delovati kot učinkovito orodje, ki postavlja evropske države na čelo trajnostnega razvoja človeštva. Po eni strani mora kultura krepiti občutek državljanstva, po drugi pa prispevati k družbeni povezanosti.

Ukrepanje v kulturnem smislu, kot je opredeljeno v 6. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije, pomeni podpirati in dopolnjevati domače politike ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti. Glede na te omejitve je odprta metoda usklajevanja tista uveljavljena metodologija, s katero se podeljuje pristojnost vlogi kulture v evropskem prostoru, sestavljata pa jo razvijanje sporazumov na prostovoljni podlagi in okrepljeno sodelovanje. Evropska agenda za kulturo in njen razvoj v različnih delovnih načrtih se opirata na dejavno sodelovanje večine evropskih držav. Tako ima kultura pomembno vlogo v skupnostni razpravi. V tem smislu bo mednarodno sodelovanje, ki je za naslednjih sedem let (2014–2020) vzpostavljeno z različnimi evropskimi programi, omogočilo tesno povezovanje med kulturnimi in kreativnimi sektorji na različnih področjih kot bistveno izboljšanje odnosov s civilno družbo ter kulturnimi in kreativnimi sektorji preostalega sveta – tretjih držav in mednarodnih organizacij. Poleg tega bo program Ustvarjalna Evropa spodbujal projekte, ki ustvarjajo novo občinstvo, večjo organizacijsko in panožno mrežo ter izboljšanje kakovosti evropskih sredstev in kulturnih storitev.

138

Kljub vsemu temu napredku pri oblikovanju trdnejšega kulturnega sodelovanja bi bilo treba na novo opredeliti prednostne naloge kulture v prihodnjih letih z uporabo pomembnejših strateških in političnih meril. Kultura bi morala imeti osrednjo vlogo v politikah, ki vplivajo na razvoj Evropske unije. Na kulturo je treba gledati kot na osamljeno področje, vendar pa mora biti na dnu skupnostnega delovanja in bi morala razširiti ta medpredmetni vidik na druga področja – zaposlovanje, digitalno agendo, usposabljanje, notranji trg ali okolje. Sedanji pregled Strategije Evropa 2020 in novi predlogi, ki jih bo Komisija uvedla januarja 2015, morajo omogočiti celostno vizijo kulture ter kulturnih in kreativnih panog v drugih politikah Evropske unije.

Ta celostna vizija je pomembna zlasti v naši digitalni gospodarski dobi. Pojav medmrežja in tako imenovane informacijske družbe je bil revolucija v načinu, kako ljudje uživajo kulturo. Dostop do kulture je širši, učinkovitejši, globalnejši in raznovrstnejši. Hkrati imajo ustvarjalci na voljo novo orodje za ustvarjanje in razširjanje svojega dela.

Medmrežje omogoča umetniku popolno emancipacijo.

Kultura v digitalnem okolju je glavni adut pri konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

V tem smislu bi morala biti prisotna pri uresničevanju evropskega digitalnega razvoja, saj prispeva tudi k zmanjšanju ovir, ki otežujejo njeno učinkovitost: razdrobljenost digitalnih trgov, kulturna poenotenost, pomanjkanje pismenosti in digitalnega usposabljanja.

Pri digitalizaciji kulture je treba poudariti dva bistvena vidika: podporo ustvarjalcem in spletnim zakonitim kulturnim vsebinam ter digitalizacijo kulturne in avdiovizualne dediščine. Za zadovoljitev teh osnovnih potreb je treba zagotoviti potrebno podporo, to je zaščito pravic avtorja in njegovega ustvarjanja na spletu; izražanje kulturne raznovrstnosti v Evropski uniji; nove poslovne modele, ki omogočajo ustvarjanje in dostop javnosti; ter pridobivanje ustreznih finančnih sredstev na regionalni, državni in evropski ravni s spodbujanjem javno-zasebnega sodelovanja.

Naše delo za demokratizacijo kulture mora biti stalno, nagrajeno pa bo z dejstvom, da obstaja izredno velika medsebojna povezava med različnimi oblikami kulturnega sodelovanja: ko pridobimo gledalca, bralca ali poslušalca, je ta pripravljen tudi na druge kulturne rabe. Ta možnost pridobivanja zveste javnosti bi morala biti spodbuda našim politikam, saj je ena najmočnejših oblik širjenja kulture.

Za sklep bi želel poudariti potrebo, da se Evropska unija zgane ob izzivu, pred katerim se je znašla: postati svetovna sila v inovacijah in konkurenčnosti. Bistvo vprašanja je, kako razviti boljšo in večjo izraznost kulturnih in kreativnih panog z inovacijskimi strategijami na ravni države in ravni Evropske skupnosti.

Končno, gre za napredovanje z upoštevanjem kulture kot enega glavnih temeljev evropskega povezovanja in kot medkulturnega dejavnika v evropskih strategijah ter inovacijskih in kohezijskih politikah.

Prevzeti moramo odgovornost za ogromno in veličastno evropsko kulturno dediščino, saj bodo skozi našo kulturo oživele besede Juliana Mariasa: “Odločilno je, da so evropski narodi v Evropi, se pravi, da Evropa ni zgolj vsota teh narodov, rezultat, ampak ravno nasprotno, Evropa je za narode že obstoječi okvir, ki je do njih neizprosen in jih zato vedno presega.”

Zato bomo razvoj nadaljevali, da bo Evropska unija postala več kot le projekt, torej stvarnost.

139

Velika Britanija United Kingdom

“Kultura prežema mnoge vidike našega življenja. Je bistvenega pomena za družbo in gospodarstvo, s prehodom v digitalno gospodarstvo pa se bo njena sposobnost pozitivnega delovanja še precej okrepila.“

Ed Vaizey

— minister za kulturo in digitalno gospodarstvo — Minister of Culture and the Digital Economy

Dosežki Evropske Unije na področju kulture in ustvarjalnosti so pogosto podcenjeni. S sodelovanjem z državami članicami in usklajevanjem čezmejnih dejavnosti je EU pomagala postaviti bogato kulturno dediščino in raznolikost na ogled občinstvu po vsej celini in tudi drugod. Umetnikom in ustvarjalnim strokovnjakom (profesionalcem na področju ustvarjalnosti) je omogočila delo v drugih državah in sodelovanje s partnerji iz drugih držav ter pomembno povečala kulturno izmenjavo.

Danes pa je Evropa na razpotju. V očeh številnih državljanov je EU oddaljena in preveč zbirokratizirana. Nekatere politične skupine dvomijo o smiselnosti projekta EU. Zdaj ko se pripravljamo za naslednje petletno obdobje z novo Evropsko komisijo in novim Evropskim parlamentom, moramo poskrbeti, da se bo EU ukvarjala z vprašanji, ki so pomembna za njene ljudi in vplivajo na njihovo vsakdanje življenje, s poudarkom na področjih, kjer lahko resnično kaj spremeni in poskrbi za dodano vrednost k prizadevanjem držav članic.

Ko gledamo v prihodnost, mora EU poiskati nove načine dokazovanja in sporočanja vrednosti svojega dela. Za kulturni in ustvarjalni sektor to ne pomeni samo osredotočanja na resnično vrednost umetnosti, ki je življenjskega pomena, temveč tudi iskanje ukrepov, ki mu bodo v pomoč pri razvoju in povečanju njegovega prispevka k širšim družbenim in gospodarskim programom – ustvarjanju delovnih mest, razvijanju spretnosti in znanj, spodbujanju dostopnosti in sodelovanja, združevanja ljudi in skupnosti ter izboljšanju zbiranja in analiziranja informacij in statističnih podatkov, s katerimi bo mogoče prikazati vpliv in koristi kulture in ustvarjalnosti.

Enotni trg je eden najpomembnejših dosežkov EU. EU si mora velikopotezno prizadevati za zmanjšanje normativnega urejanja in odpraviti ovire za čezmejno blagovno menjavo ter s tem kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju omogočiti koristi od prostega pretoka blaga in storitev v EU. Enako velja za prostotrgovinske sporazume, pri katerih bi si morala EU prizadevati za povečanje možnosti, da bo kulturni in ustvarjalni sektor imel koristi od razširjanja svojih del onkraj evropskih meja.

V času, ko je javno financiranje pod precejšnjim pritiskom, moramo razviti inovativne modele financiranja kulture. Novi program Ustvarjalna Evropa ima na voljo inovativni finančni instrument v podporo posojilom kulturnim in ustvarjalnim organizacijam, med katerimi je veliko malih in srednjih podjetij. Učinkovitost tega novega instrumenta je treba budno nadzorovati in tako zagotoviti njegov največji mogoči učinek v vsej EU, kar bo vzor podobnim pobudam v državah članicah in organizacijah v zasebnem sektorju.

Filantropija in donacije poslovne skupnosti in zasebnikov že zagotavljajo neprecenljivo pomoč kulturnim in ustvarjalnim dejavnostim ter organizacijam. Možnosti pa je še veliko. S primernim pristopom bi poslovneži in zasebni darovalci lahko prispevali veliko več k naši umetnosti in dediščini ter jima omočili razcvet v času javnofinančnih omejitev.

Množično financiranje je inovativen način zbiranja sredstev za razvoj, izdelavo in trženje novih proizvodov in storitev. Za ustvarjalna podjetja in posameznike je lahko način za zbiranje sredstev brez uporabe klasičnih virov financiranja v javnem in zasebnem sektorju. Sporočilo Evropske komisije o množičnem financiranju, objavljeno na začetku tega leta, navaja vprašanja, ki jih je treba obravnavati z vidika prihodnjega razvoja tega novega načina zbiranja sredstev. Komisija si za tako pomembno pobudo zasluži vso pohvalo.

EU lahko podpre naša prizadevanja na državni ravni za razvoj novih finančnih virov za kulturni in ustvarjalni sektor s pritegnitvijo strokovnjakov iz vse Evrope, ki naj bi poiskali in proučili nove modele in vire financiranja, razširjanja informacij in dobrih praks ter svetovali snovalcem politike. Lahko tudi poskrbi, da bo njen pravni okvir ustrezal temu namenu in omogočal zbiranje sredstev ter v kulturnem in ustvarjalnem sektorju spodbujal odgovorno posojanje in zadolževanje. Na podlagi dela, ki je bilo opravljeno

144

v zadnjih nekaj letih, EU lahko dokaže dodano vrednost pristopa k reševanju teh vprašanj na ravni celotne EU. Lahko si tudi prizadeva za iskanje novih načinov financiranja lastnih kulturnih dejavnosti in programov, npr. s sponzorskimi sredstvi večjih evropskih družb, ki sodelujejo pri programu Evropske prestolnice kulture, evropskimi nagradami ali projekti čezmejnega sodelovanja. Pri tem je pomembno, da EU spoštuje načelo subsidiarnosti in ne posega na tista področja, ki so v pristojnosti držav članic. Morali bi biti previdni pri obravnavanju kulture kot ‘’posebnega primera’’, ki bi bil večinoma varen pred delovanjem trga.

Konkurenca in financiranje s pomočjo zasebnega sektorja lahko pomagata spodbuditi dinamično ustvarjalnost kot edino jamstvo dolgoročne vzdržnosti.

Ovira naši sposobnosti zagotavljanja naložb v kulturo in ustvarjalnost ne glede na to, ali prihajajo iz javnega ali zasebnega sektorja, so težave pri merjenju njihovega učinka glede prispevka k inovacijam in gospodarskemu razvoju ter družbeni blaginji.

Odprava teh pomanjkljivosti, izboljšanje razumevanja razmerja med kulturnimi dejavnostmi, gospodarsko rastjo in družbeno blaginjo ter zagotavljanje primerljivosti zbranih podatkov in informacij nam bodo v pomoč pri utemeljevanju potreb po kulturi in naložbah, javnih in zasebnih, v kulturne dejavnosti in organizacije.

EU lahko pri tem pomaga z vzpostavitvijo foruma, na katerem bodo strokovnjaki lahko izmenjavali informacije, spoznanja in izkušnje, razvijali nove načine zbiranja in proučevanja podatkov ter ugotavljali korist kulture za spodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti, gospodarskega razvoja in družbenega vključevanja marginalnih skupin.

Kultura prežema mnoge vidike našega življenja. Je bistvenega pomena za družbo in gospodarstvo, s prehodom v digitalno gospodarstvo pa se bo njena sposobnost pozitivnega delovanja še precej okrepila. To sposobnost pa je treba skrbno negovati.

145

Culture for creative EU — Visions of Ministers of Culture for the Role of Culture in EU

146

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316.7(4)(0.034.2) 008(4)(0.034.2) KULTURA za ustvarjalno Evropo [Elektronski vir] : vizije ministrov za kulturo o vlogi kulture v EU / uredila in zbrala Nataša Lombergar ; prevodi GS Vlade Republike Slovenije, Sektor za prevajanje in zunanji izvajalci ; fotografije avtorji. - El. knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za kulturo, 2014 ISBN 978-961-6370-23-3 (pdf) 275097856

Kultura za ustvarjalno Evropo Vizije ministrov za kulturo o vlogi kulture v EU Ljubljana, avgust 2014 Izdajatelj: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Maistrova 10, Ljubljana Za izdajatelja: Dr. Uroš Grilc Uredniški odbor: Dr. Sonja Kralj Bervar, Nataša Lombergar, Katja Perat, Katarina Culiberg, Kristina Plavšak Krajnc Oblikovanje: Ivan Ilić / 0.10 Büro Prevodi in lekture: Generalni sekretariat Vlade, Sektor za prevajanje in zunanji izvajalci URL: http://www.mk.gov.si ISBN 978-961-6370-23-3 (pdf) Avtorske pravice: last evropskih ministrstev za kulturo, sodelujočih v e-knjigi.

E-knjiga je brezplačna. Izid je omogočilo Ministrstvo za kulturo Repblike Slovenije.

Vsebine zbranih prispevkov v e-knjigi izražajo zgolj stališča podpisanih avtorjev.

Fotografija na naslovnici iz predstave Valentina Turcu, Leo Mujić: Nevarna razmerja, koprodukcija Baleta SNG Maribor, Dubrovniških poletnih iger in Ljubljana Festivala. Foto: Tiberiu Marta/SNG Maribor

Kultura za ustvarjalno Evropo Vizije ministrov za kulturo o vlogi kulture v EU Ministrst vo za kulturo Republike Slovenije — 2014