EVANGELIČANSKI LIST Maj 2017
Mesečnik Evangeličanske Cerkve A.V. v Sloveniji
Letnik XXXXVI
"Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo." (Apostolska dela 1,11)
2
evangeličanski list
Vztrajnost se izplača Zakladov ne iščimo drugod, imamo jih doma. Živimo tam, kjer smo, in delajmo s tem, kar imamo. Dva človeka sta kopala vodnjak. Ker nista takoj našla vode, je eden obupal in začel kopati na drugem kraju. Tudi tam ni našel vode. Šel je do prvega in se mu posmehoval, ker še vedno vztraja na istem mestu, on pa se je odpravil že na tretji kraj in se lotil kopanja. Pa tudi tam ni prišel do vode. Enako na četrtem in petem kraju. Vrnil se je na prvi kraj in videl, da je njegov tovariš že zgradil vodnjak, iz katerega je črpal vodo. (Iz knjige Pot k Bogu)
EVANGELIČANSKI LIST mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Sloveniji Uredništvo Evangeličanskega lista Levstikova ulica 11 9226 Moravske Toplice Telefon: E-Mail:
02/538 13 23 info@eco-mt.si www.evang-cerkev.si/evangelicanski-list
Glavni in odgovorni urednik Geza Erniša info@eco-mt.si 041 689 191 Naročnina Evangeličanska Cerkev AV v RS Slovenska ulica 17, 9000 Murska Sobota IBAN: SI56 0249 6009 1997 627 SWIFT: LJBASI2X Koda namena: OTHR Namen/rok plačila: "Naročnina Evangeličanskega lista za leto ... (navede se leto)" Tisk Tiskarna digitalni tisk d.o.o Lendavska ulica 1 9000 Murska Sobota
Uvodnik Vnebohod – prav poseben praznik Jezusov vnebohod so učenci gotovo doživeli kot slovo, ki jih je napolnilo z žalostjo. Navajeni so namreč bili na mir, ki ga je izžareval in na modrost, s katero je reševal vsakdanje težave. Predvsem pa so se navadili na njegovo ljubezen, ki jih je obdajala in pomirjala. Zaradi tega se so bali, da bo po njegovem odhodu nastala velika praznina, ki je sami ne bodo znali in zmogli zapolniti. Pa vendar Jezusov odhod k Očetu ne pomeni, da smo ga izgubili. On je še naprej prisoten v našem vsakdanjem življenju, naši človeški zgodovini in naši kulturi. Vse to pa pomeni, da ljudje moramo uresničevati mnoge naloge in dolžnosti, ki nam jih je zapustil. Nadaljevati moramo z delom in nalogami, ki pomenijo pomagati soljudem in jim stati ob strani v dobrem in hudem. Neumorno delo in trud za dobro, za širjenje ljubezni v svetu, ki nam je zaupan, je torej naše veliko poslanstvo in velika obveza. Kajti vsak tisti, ki svoje življenje posveti delu za pravičnost, mir in veselje je všeč Bogu in spoštovan pri ljudeh. Vse to pa nas kliče in zavezuje k odgovornemu ravnanju. Kajti ne jamranje in tarnanje, ampak pošteno delo, izkazana ljubezen in pomoč, delo za mir in pravičnost med ljudmi in narodi je tisto, kar množi blagoslov. Kadar so namreč poštene in odkrite besede vsebina našega radostnega odnosa do življenja, ljudje potujemo lepšemu svetu naproti. Usmerjati svoje misli v dobroto, ali kot je to dejal Jezus: "Karkoli ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših, meni ste storili", pomeni, da pozitivna človeška naravnanost človeku pomaga do vere in zavesti o prisotnosti Boga v naši vsakdanjosti. Vemo sicer, da hoja za Kristusom in življenje po njegovem nauku nikoli ni bilo in tudi danes ni lahko. Pa vendar je prijateljstvo z vstalim Kristusom in s Kristusom na božji desnici neštetim ljudem spremenilo žalost v veselje in nesmiselnost v smiselnost bivanja. V tem kontekstu vera torej ni noben mit, ampak je vera prijateljstvo, ki nam daje upanje, da se ljudje vedno znova lahko zamislimo tudi preko meja naše miselnosti, in to v tisto resničnost, ki končnosti daje neskončnost in onostranski svet dela domač. Geza Erniša, urednik
maj 2017
3
50. Shod Podpornice gostila ECO Hodoš HODOŠ - Letošnji jubilejni, 50. shod Podpornice, ki je potekal v nedeljo, 7. maja 2017, je letos gostila ECO Hodoš. Na shodu smo se spomnili tudi 22. januarja 1997, dneva izpred 20 let, ko je nastala Evangeličanska humanitarna organizacija - Podpornica "s ciljem, da bi nudila svojo pomoč tistim, ki so se zaradi raznih vzrokov znašli v socialni, oziroma zdravstveni stiski, ki so potrebni pomoči bližnjega človeka. Na ta dan pred 20 leti je naša humanitarna organizacija bila simbolično poslana med vse državljanke in državljane Republike Slovenije, da bi semena ljubezni do bližnjega človeka, predvsem tistega, ki to najbolj potrebuje, zasejala tudi izven naše Cerkve in vseslovenski družbi pokazala, da ji je mar tudi za vse tiste, ki niso njeni člani." (iz nagovora predsednika EHO-Podpornica, duhovnika Petra Andrejčáka) Razen vernic in vernikov iz naših gmajn, prijateljev in simpatizerjev Evangeličanske Cerkve in njene Diakonije, so se letošnjega srečanja udeležili tudi številni gostje iz domovine in tujine, predstavniki javnih ustanov in Cerkva. S svojo prisotnostjo so spoštovanje do tistega človekoljubnega dela, ki ga EHO-Podpornica izvaja, izrazili župani nekaterih občin. Med njimi je bil domači župan Občine Hodoš Ludvik Orban, ki je poskrbel za pomoč pri pripravi shoda s strani občine in zbrano občestvo tudi nagovoril, župan in velik prijatelj EHO-Podpornica župan Drago Vogrinčič iz Cankove, župan Gornjih Petrovec Franc Šlihthuber, župan Občine Tišina Franc Horvat, generalni tajnik škofijske Karitas Jožef Kociper in drugi. Med osrednjim delom shoda, svečanim bogoslužjem, pri katerem je sodelovala duhovščina naše Cerkve in katerega je v živo prenašala RTV SLO, je zbrane in gledalce v pridigi nagovoril škof Geza Filo. Na podlagi bibličnega odlomka iz 8. poglavja 2. pisma Korinčanom, gesla letošnjega humanitarnega
Občestvo pri bogoslužju
srečanja ("V sedanjem času bo vaše obilje lajšalo njihovo pomanjkanje, da bo tudi njihovo obilje lajšalo vaše pomanjkanje. Tako bo prišlo do enakosti,kakor je pisano: Kdor je veliko nabral, ni imel preveč, in kdor malo, ni imel premalo"), se je škof Filo zamišljal nad načinom posredovanja Božje ljubezni do sočloveka, predvsem tistega, ki se je znašel v stiski. "Kako naj Božjo ljubezen, ki nam jo je izkazal Kristus, kako naj ljubezen, s katero nas je on ljubil, posredujemo drugim? Na to vprašanje v evangeličanski Cerkvi odgovarjamo z diakonijo, ki ne želi nič drugega kot
Škof Geza Filo med pridigo
to, da ljubezen, ki smo jo prejeli od Boga, posredujemo tudi drugim. Diakonija je živeta ljubezen in krovna organizacija evangeličanske dobrodelnosti. Najprej in predvsem si ljudje želijo biti ljubljeni, ker so ljudje. Biblično besedilo, ki je danes vzeto iz 2. pisma apostola Pavla Korinčanom, tudi zaradi tega omenja takšne osnovne odnose ljubezni. Gre za enakost med ljudmi v smislu, kdor je veliko nabral, ni imel preveč in kdor malo, ni imel premalo. To je dar pomoči, da ima človek v zavesti sposobnost za soljudi storiti nekaj dobrega. Ljubezen kot odnos in temeljna življenjska drža sodi k izra-
4
evangeličanski list
Direktor FIHO Štefan Kušar in predsednik EHO-Podpornica Peter Andrejčák
znim oblikam vere, ki se želi razviti v življenju vsakega človeka. Toda v besedilu, ki je predloga današnji pridigi, apostol Pavel opozori na to, da je človeško življenje uspešno le tedaj, ko bo obilje nekaterih lajšalo pomanjkanje drugih. Današnji čas potrebuje take kristjane, ki si upajo stopiti med ljudi in z življenjem pričati za Jezusa ter z ljudmi deliti v življenju dobro in hudo. Svet potrebuje odgovorne, služeče in skrbeče ljudi, ki se ne ukvarjajo zgolj sami s seboj, ampak da bi razodevali in uresničevali ljubezen in resnico. V tem je čudovito razodevanje in uresničevanje ljubezni in resnice. Darovati se za drugega v ljubezni, ne pa neprestano iskanje samega sebe, tega večnega egocentrizma in egoizma, ki vse bolj uničuje sodobnega človeka.
Učenke in učenci DOŠ Prosenjakovci
Vprašanje za vse nas je: Ali imamo odprte oči za svoj poklic, za sočloveka, smo ga sploh sposobni opaziti, ga vzeti zares, mu prisluhniti, ga razumeti...? Kristusov evangelij ni abstraktna teorija, ampak nas resno izziva k razmisleku, koliko smo se tudi mi sami predali sodobni kulturi ugodja, udobja in bega pred lastno odgovornostjo." (iz pridige škofa Fila) Med povabljenimi je prvič bil tudi direktor Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, največjega sofinancerja socialnih programov EHO-Podpornica, Štefan Kušar, ki je ob 20. obletnici delovanja prejel zahvalno listino za uspešno sodelovanje med obema ustanovama. V nadaljevanju so humanitarni zbor pozdravili gostje iz Gustav-Adolf društva iz Nemčije, Italije (v osebi nekdanjega vicedekana Jaco-
ba Betza), Slovaške (škof Milan Krivda) in Avstrije (duhovnik Igor Vukan iz Völkermarkta na Koroškem). Z veseljem smo na letošnjem shodu gostili goste, duhovnike iz sosednje Madžarske, seniorja Evangeličanske Cerkve v Srbiji Pavla Sklenára, kakor tudi direktorja Slovaške evangeličanske diakonije Jána Gaspera in delegacijo Diakonije Košeca, katero je vodil direktor Marcel Breče. Drugi del shoda, ki ga po navadi vsebinsko pripravi vedno domača cerkvena občina, so obogatili učenke in učenci Dvojezične osnovne šole iz Prosenjakovec in glasbena skupina Prašnati. Iz sklada medgmajnske pomoči so letos iz rok cerkvenega inšpektorja Johanna Laca finančna sredstva prejele cerkvene občine Apače, Domanjševci, Gornji Petrovci, Gornji Slaveči in Lendava. Vsa sredstva, ki so bila zbrana ob jubilejnem 50. shodu EHO-Podpornica, v višini skoraj 5.600 EUR, bodo v letošnjem letu namenjena za tri socialne programe, ki jih naša humanitarna organizacija izvaja za materialno najbolj ogrožene skupine prebivalstva. 51. shod EHO-Podpornice bo naslednje leto gostila cerkvena občina Apače. Zahvala pripada vsem, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi letošnjega srečanja, kakor tudi vsem, ki so podpirali in podpirajo delovanje Evangeličanske humanitarne organizacije - Podpornica.
Glasbena skupina Prašnati
Peter Andrejčák
maj 2017
5
D an otrok v Gornjih S l a več i h gornji slaveči - V tem jubilejnem letu, ko se vrstijo raznorazne prireditve v počastitev 500. obletnice reformacije in so nekako bolj namenjene odraslim, smo se v naši cerkveni občini odločili, da organiziramo prireditev imenovano »Dan otrok« za naše najmlajše člane stare med 2 in 10 let in to na temo Martin Luther na obisku. Na naša pisna vabila se je odzvalo kar 32 otrok, ki so tako 2. majski dan preživeli ne le praznično, ampak tudi duhovno, poučno, družabno, predvsem pa zabavno. Voditeljice dneva otrok smo naše malčke skupaj z Martinom Luthrom (figura) pričakale kar v cerkvi, kjer smo jim izrekli dobrodošlico ter jih seznanili s programom. Le-ta je vseboval štiri delavnice v katerih se je pelo, igralo, ustvarjalo in učilo moliti. Otroci, razdeljeni prav tako v štiri skupine, so tako šli od delavnice do delavnice. Na ta način jim je bilo omogočeno sodelovati pri vsem, kar je bilo pripravljeno in to jih je
Otroci pred slavečko cerkvijo
tudi navduševalo. Po zaključku delavnic pa je sledilo sproščeno druženje ob palačinkah, hot dogih, čokoladni fontani ter sladki pijači. Seveda so od vsega najbolj bila takrat zasedena igrala, ki so ob sončnem vremenu postala
mesto otroškega živ-žava in kjer je na koncu bil sprejet še predlog navzočih staršev, da bo prireditev Dan otrok postal nepogrešljivi del našega gmanjskega življenja. Simona P. Filip
Mate r i n s ki v ikend v E CO M u r s k a S o bo ta murska sobota - V soboto, 13. maja 2017, smo v Evangeličanski cerkveni občini Murska Sobota pripravili spomladansko delavnico za veroukarje in konfirmande, kjer so mladi ustvarjali izdelke za obdarovanje mater na materinsko nedeljo. Uporabili so veliko mero kreativnosti in domišljije, da so z recikliranjem kozarcev, okrasnimi trakovi in lesenimi dodatki ustvarili dekorativne kozarčke, ki jih lahko kasneje mame uporabijo kot vaze za spomladansko cvetje. Kozarčke so napolnili s številnimi obljubami, ki nam jih Bog namenja v Svetem pismu. Na družinskem bogoslužju, 14. maja 2017, so se veroukarji in konfirmandi po nedeljski šoli vrnili k bogoslužju ter materam v čustvenem nagovoru izrazili svojo hvaležnost za vso ljubezen, požrtvovalnost ter skrb. Nagovor so zaključili z molitvi-
Nastop veroukarjev in konfirmandov ob materinski nedelji
jo, kjer so Gospoda prosili za blagoslov, vodstvo in ljubezen za matere, da bodo zmogle še naprej opravljati
svoje plemenito poslanstvo materinstva. Lilijana Kerčmar
6
evangeličanski list
Kon ce r t ob ma terin s k i n edel j i MURSKA SOBOTA – Žensko društvo Evangeličanka je v svoj letošnji program uvrstilo kar dva posebna dogodka, s katerima obeležujemo 500 let reformacije. Prvi, seminar evangeličanskih vernic bivše Jugoslavije, je bil izveden konec meseca januarja, - drugi, koncert ob materinski nedelji, pa se je odvijal v petek zvečer 12. maja 2017 v Gledališču Park v Murski Soboti, kjer je nastopil Big Band Orkestra Slovenske vojske z gostjo Evo Hren. Koncert je bil organiziran v sodelovanju s Slovensko vojsko ter z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. Po uvodnem, pozdravnem delu duhovnice Vladimire, sem kot predsednica društva zbrane v nekaj besedah smela nagovoriti še sama. V njih sem opomnila, kako pomembno vlogo so imele pri razvoju reformacije ženske, katerih najpomembnejše poslanstvo pa je med drugim biti mati. Da se tega zavedamo in da to cenimo, to evangeličani v Sloveniji izkazujemo že najmanj od 1930 leta naprej, ko drugo majsko nedeljo posvečamo
Eva Hren in Rudolf Strnad
osebam, katerih ljubezen, nežnost, sočutnost in milina se ne da nadomestiti z ničemer. Sam koncert, ki je sledil, se je začel s prekmursko Vsi so venci vejli, nadaljeval pa s številnimi zimzelenimi slovenskimi popevkami, ki jih je odpela Eva. Dirigent orkestra Rudolf Strnad nas je razvajal z nekaterimi ameriškimi uspešnicami predvsem Franka Sinatre, nadvse
B odo n s ki čebela rji "po zl a tel i " Bodonci - Na državnem tekmovanju mladih čebelarjev, ki je bilo dne 6. maja v Velenju, so se krožkarji, ki obiskujejo čebelarski krožek v Bodoncih, zopet izvrstno odrezali. Nejcu Farteku in Mateju Lovenjaku Mariču je zmanjkala točka do brona, Tomi Šinko in Beno Jud (na fotografiji prvi in drugi z leve) pa sta pritekmovala ZLATO priznanje. Krožkarjem in mentorju Jožetu Kuharju (v sredini) čestitamo in jih pozdravljamo s čebelarskim pozdravom – NAJ MEDI Simon Sever
Bodonski čebelarji s svojim mentorjem
prijetno vzdušje pa so ustvarile popevke, ki sta jih Rudolf in Eva zapela v duetu. Da je sam projekt uspel, velja iskrena hvala soorganizatorjema, medijem, vsem, ki so ga podprli in vsem obiskovalcem, ki so s svojo navzočnostjo dodali svoj pečat nepopisnemu vzdušju. Simona Prosič Filip
maj 2017
7
Otvoritev avto-moto sezone in vrtna veselica "Na Jasi"
Duhovnik Simon Sever ob blagoslovitvi
BODONCI – Moto klub Veterani Murska Sobota je v sodelovanju z Evangeličansko cerkveno občino Bodonci v nedeljo, 30. aprila 2017, organiziral krst starodobnih vozil in
članov MK Veterani. Otvoritev avto-moto sezone je bila v Bodoncih letos že 11. leto zapored, srečanja pa se po navadi udeleži do 200 vozil. Otvoritvena vožnja starodobnih
vozil je potekala iz Murske Sobote v Bodonce, kjer se je zbralo veliko starodobnih vozil. Srečanje starodobnih vozil se je kot vsako leto, tudi letos začelo pri evangeličanski cerkvi v Bodoncih, kjer je duhovnik Simon Sever opravil bogoslužni in blagoslovitveni del srečanja. Najprej je potekala božja služba, ki jo je sooblikovalo večje število sodelavcev. Namen blagoslova je, da bi starodobna vozila, vozila častitljive starosti, ponosno in varno vozila ter tako služila svojemu namenu in predstavljala tehnično kulturno dediščino. Po končanem blagoslovu se je dogajanje preselilo na zelenico pri Okrepčevalnici Na Jasi, kjer je sledil še piknik za ljubitelje starodobnih vozil in ostale obiskovalce ter tradicionalna zabava z Ansamblom Spev, Miranom Rudanom in skupino Nočni skok. Nastopil pa je tudi znani godec Tine Lesjak. Janja Vlaj
VABIMO VAS NA
Izkupiček piknika je namenjen Fundaciji Benko, ki štipendira nadarjene otroke iz revnejših družin.
V nedeljo, 4. junija 2017ob 10. uri v Evangeličanski cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti.
Bogat glasbeni program
8
evangeličanski list
G e n e r alno za s eda n j e S L Z NAMIBIJA - Generalno zasedanje Svetovne luteranske zveze (SLZ) Od 10. do 17. maja 2017 je v glavnem mestu Namibije Windhoeku potekalo dvanajsto Generalno zborovanje svetovne luteranske zveze. Namibija, ki je pretežno luteranska, kajti nekaj več kot 70 % prebivalcev je luteranov, meri kar 824.292 kvadratnih kilometrov, vendar ima le nekaj več kot 2,5 milijona prebivalcev. Država se po nemški, nizozemski in južnoafriški kolonialni neodvisnosti ubada s številnimi težavami. Največja je vsekakor zelo visoka nepismenost, ki je kar pri 83 %, kar jo uvršča v sam afriški vrh, ter z visoko nezaposlenostjo. Gmotne razlike med prebivalstvom so ogromne. Če na eni strani srečamo skorajda neverjetno veliko bogastvo majhne skupine ljudi, predvsem belcev in nekaterih črnskih elit, na drugi strani naletimo na prav tako neverjetno siromaštvo, predvsem podeželskega prebivalstva. Sama dežela je lepa in kar se tiče naravnih danosti zelo bogata, vendar tudi zelo nerazvita in obubožana. Namibija, ki je od osvoboditve izpod kolonializma naprej parlamentarna demokracija, je zelo bogata, kar se tiče jezikov, ki jih je kar enajst. Uradni jezik je sicer angleščina, vendar še vedno veliko ljudi govori nemško, posebej starejša generacija, kar je opaziti tudi po imenih ulic, ki še posebej v glavnem mestu nosijo nemške nazive. Generalnega zborovanja SLZ se je na povabilo treh luteranskih Cerkva, ki v državi delujejo, udeležilo nekaj čez 800 udeležencev, od tega 305 uradnih delegatov iz 145 Cerkva članic, gostje iz katoliške, pravoslavne, reformirane in anglikanske Cerkve, številni opazovalci, novinarji ter volonterji, ki so skrbeli za nemoteno delo. Morda še nekaj besed o sami organizaciji, katere članica je od leta 1952 tudi naša Cerkev. SLZ je v svoji organizacijski obliki razdeljena na 7 območij: Afrika, Azija, Skandinavija, Srednje-vzhodna Evropa, Srednje-
Iz leve proti desni: č. škof Erniša, dosedanji predsednik SLZ Younan in Generalni sekretar SLZ Junge
-zahodna Evropa, Južna Amerika s Karibi ter Severna Amerika. Na teh območjih živi okrog 80 milijonov luteranov. Najbolj številčno evangeličansko-luteranska Cerkev raste ravno v Afriki, iz katere prihaja tudi novo izvoljeni predsednik Musa Panti Filibus, ki je na tem mestu zamenjal dosedanjega predsednika Muniba Yunana iz Palestine. Novi predsednik je črnec in prihaja iz Nigerije. Sledeč statutarnim pravilom se Generalnega zborovanja načeloma udeležuje 40 % moških, 40 % žensk in 20 % mladih. Glavna tema letošnjega zborovanja je bila Osvobojeni (odrešeni) po Božji milosti, kateri so sledile tri podteme, ki si jih bomo tako s teološkega, kakor tudi sociološkega in socialnega stališča nekoliko pobliže pogledati v naslednjih številkah našega mesečnika. Teme namreč ponazarjajo in poosebljajo nekatere temeljne postulate luteranske teologije, predvsem kar se tiče učenja o opravičenju po veri. Zelo zanimiv je tudi logotip (znak, grb) letošnjega zborovanja, ki na eni strani kontinuirano sledi vsem dosedanjim, istočasno pa izraža tako duhovno, kakor tudi lokalno izraznost. Barve ponazarjajo že poznano prepoznavnost SLZ, a
na drugi strani vsebujejo elemente namibijske zastave, ki ponazarja nebo, morje, puščavo in na ta način svetu predstavlja svojo državo. Glavno znamenje grba je križ, ki kaže na križanega in vstalega Kristusa in je središče luteranske identitete, ter Luthrova roža, ki pooseblja luteransko konfesionalno-versko identiteto. Golob je znak nove zaveze med Bogom in ljudmi po Svetem Duhu in navzgor obrnjene roke, ki so znak svobode in pripravljenosti služiti tako Bogu, kakor tudi ljudem. Ob koncu tega zapisa pa še na kratko poglejmo, kako je trenutno razporejena evangeličansko-luteranska populacija po kontinentih (Afrika: 23 milijonov, Azija: 11,8 milijonov, Evropa brez Skandinavije: 15,9 milijonov, Južna Amerika in Karibi: 784.000, Skandinavija: 18,8 milijonov, Severna Amerika: 3,9 milijonov). Ob koncu tega zapisa naj še pripomnim, da smo udeleženci tokratnega zborovanja prav posebej uživali na svečanem nedeljskem bogoslužju, ki je bilo posvečeno 500. obletnici začetka reformacije. Posnetek bogoslužja, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi, si bomo lahko v kratkem ogledali tudi v Sloveniji. Geza Erniša
maj 2017
9
Inte r vj u z gos t ja mi G AW i z Nem č i j e kako »živeti in preživeti« ter delovati v takšnih okoliščinah, kot so pri vas. Čisto konkretno pa želimo v okviru ženskega dela podpreti tudi kakšen projekt vaše Cerkve, kar bi nas še bolj povezalo.
Gostje iz Nemčije v Gornjih Slavečih
Letošnjega, že 50. Shoda Podpornice na Hodošu, ki je že tradicionalno potekal na prvo majsko nedeljo, se je razen gostov iz Avstrije, Italije, Slovaške, Madžarske, Srbije, udeležila tudi večja delegacija iz Nemčije. Gostje (vse so bile namreč ženske) so zastopale številne evangeličanske deželne cerkve in so aktivne pri delovanju nemškega Gustav-Adolf-Društva. Da bi strnile nekaj svojih vtisov, ki so jih dobile ob obisku, je nastal sledeči pogovor. Gospa Köbberling: Kaj ste vedeli pred Vašim obiskom o Sloveniji? Že večkrat do sedaj sem bila v Sloveniji. Med drugim sem obiskala Postojnsko jamo in Bled. Vse to je naredilo name velik vtis. Prav tako je v Sloveniji bil tudi moj oče, ki se je povzpel tudi na Triglav, na kar je bil zelo ponosen. V Langenhagenu, kjer živim, smo že večkrat gostili Slovence iz Novega mesta, kajti to je naše pobrateno mesto. Gospa Mahr: Kaj pa Vi veste o Sloveniji in kaj vse ste že videli? V Sloveniji še nikoli nisem bila.
Vem le to, da je bila Slovenija del nekdanje Jugoslavije in da je Ljubljana njeno glavno mesto. In kaj ste vedeli o slovenski evangeličanski Cerkvi? Tudi ne veliko. Moja edina informacija je bila, da je vaša Cerkev ena izmed mnogih manjšinskih cerkva v Evropi. Kaj Vas je vodilo k temu, da našo Cerkev obiščete? Rada obiskujem nove kraje in nove dežele. Moj posebni interes pa so prav Evangeličanske cerkve, kajti na ta način ljudje navežemo nove stike, poglobimo svoje znanje, se utrdimo v veri. Pri našem obisku pri vas smo opazili, da so vaše gmajne žive in delujoče. Nekatere nekoliko bolj, druge manj. Opazili smo tudi, da je veliko posameznikov, ki so zelo aktivni, tako duhovniki/ce, kakor tudi laiki. Moj vtis je, da veliko bolj, kot pa pri nas v Nemčiji. Tudi v moji domovini bomo nekoč morali sprejeti dejstvo in resnico, da ne bomo več večinska cerkev, ki še vedno sorazmerno dobro finančno stoji. Od vas se lahko veliko naučimo,
Gospa Köbberling: Gotovo v mojem življenju, če ne bi delala za GAW, nikoli ne bi imela možnosti obiskati in spoznati takšno število evangeličanskih cerkva širom Evrope in tudi sveta. V meni se je razvila prav posebna čustveno globoka občutljivost do manjšinskih cerkva. Menim, da tam kjer se ljudje pogovarjajo, obiskujejo, izmenjujejo mnenja, stališča in znanje nastane neka nova, tako čustvena, kakor tudi duhovna povezanost. Kaj pričakujete od vašega obiska, in kot ste rekli - globlje duhovne in čustvene povezanost z evangeličani v Sloveniji? Pričakujem, da bomo medsebojni dialog še poglobili, nadgradili in ga nadaljevali. Od tega lahko namreč vsi veliko pridobimo. Prav tako nas zanima, kako in na kakšen način je reformacija oblikovala in sooblikovala določena področja v Evropi in s tem seveda tudi v vaši lepi deželi. Na ta način bomo gotovo dobili tudi drugačen pogled na dogajanja v naši domovini. Trenutno v Evropi potrebujemo duh sodelovanja in le konstruktivni ter odkriti pogovori lahko doprinesejo k boljšemu razumevanju na naši celini. Zaradi svoje različnosti, torej različnih pogledov na vero, življenje, družbo in dogajanje v njej Evropa nujno potrebuje tudi skupnost Cerkva. In tu moramo vsi stopiti skupaj. Z gostjami se je pogovarjal Geza Erniša.
10
evangeličanski list
Potovanje v Bad Urach
Saditev vinske trte
»Ako človek dobro voljo deli tudi druge razveseli.« V petek, 28. aprila 2017, je skupina 30 udeležencev iz moravskotopliške gmajne, pod vodstvom častnega škofa Geze Erniše, odpotovala za tri dni k našim pobratenim verskim prijateljem v »Trubarjevo« mesto Bad Urach. Po poti je deževalo in snežilo, ko pa smo po približno 800 km prispeli na cilj nas je pozdravilo sonce. Pot je bila prijetna saj smo ob živahnem pogovoru uživali dobrote pridnih gospodinj, vina in žganja dobrih gospodarjev. Nastanili smo se v hotelu ŠTIRJE LETNI ČASI. Hotel je zelo lep; starine so požlahtnili s sodobnostjo. Vse je bilo v belem in počutje je bilo božansko. V njem smo prespali dve noči. Po večerji smo šli na ogled mesta z vodičem, duhovnikom in upokojenim profesorjem, dr. Hoffmanom. Seznanili smo se z zgodovino in kulturnimi spomeniki mesta. Mesto je bogato tudi z vodnimi viri, ki mesto s številnimi fontanami še bolj poživijo. Hiše so zgrajene v prekrasnem stilu z visokimi strehami, kjer se prepletata kamen in les. Drugi dan smo odpotovali v spremstvu domačega duhovnika
Wilhelma Kellerja in inšpektorja Ulricha Notza, na poligon vojaškega vadbišča zgrajenega v letu 1937, velikega kar nekaj sto hektarjev. Takrat so Nemci izselili prebivalce večih vasi. Kot opomin časa je ostala cerkev s pokopališčem in šola. Domačini so nam za kosilo pripravili »lanč paket«. V nadaljevanju smo si ogledali konjušnico Marrbach. Pozdravila nas je direktorica konjušnice, ki tesno sodeluje s strokovnim vodjem Kobilarne Lipica dr. Janezom Rusom. Pot smo nadaljevali preko Tübingena (univerzitetnega mesta) v mesto Derendingen, kjer smo si ogledali cerkev, v kateri je služboval in kjer je tudi pokopan oče slovenskega naroda Primož Trubar. Žal po 450 letih tu ni več njegove trte (Noetovega vrta – simbola življenja). Pisni viri pravijo, da je vino te svoje trte – Kristusovo kri, uporabljal pri verskih obredih – božji službi. Ponosni smo, da nemška literatura in zgodovina omenjata Primoža Trubarja kot velikega človeka tistega časa. Zvečer je minil v prijetnem družabnem prostoru gostiteljev, kjer smo ob dobri kulinariki in sproščenem vzdušju preživeli lep večer. Domačini so se nam pridružili pri mizah in z nami kramljali. V kolikor
se nismo razumeli govorno, smo si pomagali z rokami in mimiko obraza. Tretji dan, v nedeljo, 30. aprila, smo prisostvovali bogoslužju v prijetni cerkvi sv. Amanda. Bogoslužje je vodil dekan Michael Karwonopolus ob sodelovanju svojih sodelavcev, pridigo pa je imel častni škof Geza Erniša. Po končanem bogoslužju smo šli do Turistično informativnega centra, kjer smo »ob bistrem potočku« zasadili potomko stare mariborske trte, ki jo je daroval mariborski župan dr. Andrej Fištrovec. Svečano listino je prebral častni škof Geza Erniša. Poleg mariborske potomke smo posadili še dve avtohtoni trti iz Prekmurja. Da bo trta še žlahtnejša in odporna na bolezni, sta pripomogla člana Evropskega reda vitezov vina, mag. Geza Erniša , ki je trte blagoslovil in dr. Alojz Slavič, ki je trte zasadil, ob pomoči inšpektorjev obeh cerkvenih občin g. Ulricha Notza in g. Franca Viteza. Po opravljenem kulturnem delu je sledilo prijetno druženje z gostitelji s kosilom v dvorani poleg cerkve. Poslovili smo se ob 13.30 uri z željo, da nam vrnejo obisk v mesecu oktobru. Domov smo se peljali skozi München, kjer nam je častni škof predstavil znamenitosti mesta. Ob obrežju reke Isar je bila množica ljudi, ki so uživali v popoldanskem soncu, nam pa za trenutek pričarali počitniške dni nekje ob morju ali vodi. Duhovno obogateni smo se vrnili v naročje svoje domovine. Popotnik, pesnik in likovnik Janez Medvešek je napisal: »K sreči vsega čas ne vzame, pa čeprav spomin zbledi, kakšen biserček ostane v spomin za stare dni.« Mi pa bomo tridnevno srečanje dali v muzej spominov. V imenu zadovoljnih popotnikov, Marija Slavič
maj 2017
11
Koncert glasbene skupine Selah ob 500. obletnici reformacije v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti Prva slovenska knjiga Katekizem (1550), je vsebovala tudi pesmi z notami in je hkrati tudi prva slovenska pesmarica. 1567 je izšla prva prava pesmarica Eni psalmi. Trubarjeve izdaje pa je dopolnil še Jurij Dalmatin 1584 leta z izdajo 61 pesmi v knjigi »Ta celi catehismus«. Moderna, oz. sodobna oblika cerkvene glasbe je bila predstavljena v nedeljo 21. maja 2017 v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti. Slavljenje Boga s petjem in glasbo, pa ni značilno le za krščansko skupnost, ampak se pojavi že veliko prej. Psalmi nam pričujejo o bogati zbirki glasbene poezije, ki časti Boga. Oznaka SELAH se pri psalmih nanaša na petje in lahko pomeni pavzo ali mirno točko pri petju oz. konec kitice. Lahko pa se nanaša tudi na ponovitev, oz. refren besedila. Selah je ime glasbene skupine evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota, ki vsako nedeljo
Skupina Selah med nastopon v murskosoboški evangeličanski cerkvi
z glasbo in pesmijo obogati bogoslužje v evangeličanski cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti. V nedeljo, 21. maja, je skupina SELAH v več kot enournem nastopu predstavila bogat repertoar
moderne cerkvene glasbe in navdušila številne poslušalce, ki so se udeležili koncerta. Leon Novak
Martin Luther in petje Znano nam je, da je bil Martin Luther glasbeno nadarjen, zato je ob prenovi Cerkve dal velik poudarek cerkvenemu petju in glasbi nasploh. To je razvidno iz liturgije, v katero je vnesel nove pesmi, pri tem si je pomagal tudi z ljudskim petjem. Posledično je iz tega nastal tako imenovani protestantski koral, enoglasno skupno liturgično petje v ljudski besedi. Glasbena prizadevanja so bila v tistem času različna: obsegala so cerkveno in posvetno glasbo, vokalno in instrumentalno. O velikosti in lepoti glasbe piše: »Menim in prav nič se ne sramujem priznati, da za teologijo ni nobene umetnosti, ki bi jo lahko primerjal z glasbo, zakaj samo ona zmore tisto, česar je sicer zmožna samo Božja učenost: pomiri in razvese-
li človekovo dušo, ker zbeži hudič na besedo »glasba« skoraj enako kot na besedo »teologija«. Zato se preroki niso z nobeno drugo umetnostjo toliko ukvarjali kot z glasbo in niso usmerjali svoje Božje modrosti na drugo, ampak so se obrnili h glasbi, da bi teologijo in glasbo kar najtesneje povezali, ko so govorili v Psalmih ali pesmih«. Čeprav je glasba nudila Luthru tudi estetski užitek, jo je poleg drugih umetnosti hotel videti zlasti v »službi tistega, ki jo je ustvaril«. Še večji pomen je zanj pridobila zaradi svojih etičnih kvalitet, v njej je spoznal veliko pedagoško vrednost in vzgojno sredstvo, saj pravi: »Če hočeš otožnega razveseliti, grobega človeka ukrotiti, bojazljivega opogumiti, zvišanega poniža-
ti in podobno, kaj ti more k temu bolj služiti kot ta visoka dragocena in plemenita umetnost?« Teh njegovih izrekov o glasbi je še veliko, vendar že ta zadostuje za spoznanje, »kako glasba poleg teologije pripelje človeka k Bogu«. Reformacija je podpirala enoglasno cerkveno petje. Luthru je šlo za povezavo Božje besede z melodijo. V njegovem mišljenju o glasbi je torej poudarek na vokalu in ne na instrumentalu, poudarek na enoglasnem petju. Povezanost glasbe in verske vsebine je samo ena stran njegovega gledanja na vlogo te umetnosti v širjenju reformacije in na njen vzgojni pomen. Nam najbolj znana pesem je naša himna »Trden grad«. Evgen Balažic
12
evangeličanski list
Kaj nam manjka? Imamo mnogo, a veliko nam tudi manjka, bi bil najbrž precej sprejemljiv, tako splošno rečen odgovor. Resda imamo marsikaj, vsak po svoje, in tudi vsakemu kaj manjka, zato v splošnem nič ne pove. Kljub temu pa lahko ugotovimo prvo resnico: dokler smo živi, torej potujemo skozi življenjske tokove od rojstva do smrti, imamo življenje, ta največji dar, ki nam ga je vsakemu od nas podaril Bog z namenom, da ga kar najbolje izkoristimo za dobrobit sebi in za druge. Zato je razmišljanje o življenju nujno potrebno vsakomur, sicer ta dar zavržemo in se nam samo vrne kot bič, ki nas tepe in se mu ne moremo izogniti. Tu pa so neštete pasti, saj mnogokrat ne moremo, ne znamo ali nočemo presoditi, kaj v določenem trenutku ali situaciji pomeni stanje, ki se postavi pred nas kod zid, ki ga je potrebno preskočiti ali podreti, da lahko nadaljujemo pot do naslednje točke, ko se zopet moramo odločiti. A ker nobena življenjska naloga ni identična kateri od prejšnjih, se zahteva od nas preudarnost, kjer mora prevladati razum pred čustvom, sicer naredimo napako, ki ima zmeraj večje ali manjše negativne posledice za nas ali drugega. Če in ko smo duševno dovolj stabilni, da znamo ceniti življenje in ga tudi v zadovoljivi meri izkoriščamo, se pred nas postavljajo cilji in želje, ki so zelo raznovrstni. Človek ni nikdar povsem zadovoljen s tistim, kar ima. Celo zdi se nam, da je tisto, kar imamo, nekako samoumevno. Zdravje je vrednota, ki presega vse druge cilje, a pogosto z njim, torej s svojo dušo in telesom, ne ravnamo dovolj preudarno in smo glede tega površni ali pa nas premagajo navade in trendi po spremembah. V zdolgočaseni družbi se pogosto dogaja, da skupina ljudi zaide na poti drugačnosti, vpijoč parolo o modernosti in je zato privlačna. Posameznik se v ta tok zlahka vključi in s tem sledi »duhu časa« in tako s sebe otrese oznako zaostalosti in zatohlosti, toda pogosto se dogaja, da nam novi tokovi lahko telesnemu in (ali) duševnemu zdravju škodujejo. Prav tako pri mnogih, ki so stopili v krog kakšnega trendovskega
gibanja, kmalu pride do ugotovitve, da to pravzaprav ni tisto, kar jih je v začetku pritegnilo in jih že dolgočasi, zato tudi hitro izstopijo iz njega. To pa vselej ni enostavno, predvsem, če se na koga navežemo čustveno, morda postanemo materialno odvisni od take skupine (posameznika v njej) ali pa postanemo odvisni na kakršen koli drugi način. Človek je ustvarjen za bivanje v sožitju z drugimi. Zmeraj je odvisen od sočloveka, četudi je še tako goreč zagovornik individualnosti. Odnosi med ljudmi so zato izrednega pomena tako za posameznika kot za družbo. Harmonija družbenih odnosov je cilj, ki ga poskušamo s svojim deležem tolerance in strpnosti graditi tudi sami in tako prispevati k miru in napredku. Vendar je vsak posameznik hkrati tudi človek zase, zato se nenehno dogaja, da tisti, ki ne premore zadovoljive mere teh vrednot, rušitelj usklajenih odnosov med ljudmi. Pri tem sta na izgubi zmeraj obe strani. Tisti, ki ne more ali noče tvorno sodelovati v družbi, je prikrajšan za dobrobiti, ki mu jih ta lahko nudi in nazaduje ali celo propade. Zmanjšana sposobnost komunikacije in iskanje pridobitev ne glede na to, koliko bo to prizadelo drugega in s tem tudi skupnost samo, je pokazatelj, da tu prevladujejo čustva nad razumom, da njegov svet razmišljanja ni usklajen z normami, kakor nam jih je pa Stvarnik zastavil in da egoizem nadvladuje čut tolerance in moralnih vrednot. Taki odnosi so žal vsakdanji, zato družba ne more dihati s polnimi pljuči, in če prevladajo, potem se zmeraj zgodijo katastrofe, ki jih poznamo v različnih obsegih in različno močnih škodljivih posledicah. Vsako stoletje nas preizkuša z vojnami in različnimi drugimi družbenimi katastrofami, ko hočejo posamezniki ali skupine nadvladati druge, in ponuja se nam občutek, da nas Bog s tem preizkuša, a hkrati tudi pravično sodi, kajti vsi taki poskusi, čeprav s katastrofalnimi posledicami za človeštvo na koncu zmeraj propadejo. Stvarnik nam ponuja možnost, da anomalije pravočasno prepoznavamo in preprečujemo, a žal zaradi svoje apatije in širšega pogleda na stvarnost mno-
gokrat ne uspemo in zato je njegova kazen zmeraj pravična. Družina je steber družbe in celica obstoja človeštva. Trendi zanemarjanja njenega pomena so danes zelo prisotni. Pomanjkanje čuta za ustvarjanje družine in njenega obstoja vodi v napetosti in vnaša nemir ne samo med člane neke družinske skupnosti, ampak zaradi množičnosti tega pojava ruši tudi normalne odnose v družbi. Ob tem je zaznati vse širšo toleranco do teh anomalij in če ne bomo spremenili odnosa do njih, nam nemir lahko kaj hitro preraste v napetosti z nepredvidljivimi posledicami. Zato je pri vsakem posamezniku potrebna le zdrava presoja, kajti le misel v nas je tisto, kar nas lahko povrne v stanje, ki ga je za nas predvidel Stvarnik. Družina ne omogoča le obstoja človeštva na zemlji, ampak je tudi mesto ustvarjanja materialnih dobrin, ki so nujno potrebne za vsakdanje življenje. Zmerno zadovoljevanje teh potreb omogoča posamezniku mirno življenje, ko pa posameznik ali skupina izkazuje želje po kopičenju materialnih dobrin, ki presegajo zmernost, in jih tudi uresničuje ne glede na rušenje ravnotežja v družbi, takrat so drugim kratene naravne pravice do obstoja in ti postanejo potencialna nevarnost za sebe in za tiste, ki so tako stanje povzročili. Mnogokrat se sprašujemo, kje iskati vzorce za tako delovanje, da nam bo dobro. Deset Božjih zapovedi nam ponuja vse, kar iščemo. Ponujajo nam čiste vzorce našega čistega delovanja, zato se je umestno vprašati, kaj nam manjka. In odgovor je na dlani: manjka nam vera. Zunanje oblike izkazovanja vere so še prisotne, koliko pa je v nas prave vere brez dvoma, si pa mora vsak posameznih sam odgovoriti. Čim bolj se bomo o tem spraševali, tem bolj bomo pri sebi zaznavali slabe in dobre plati svoje duše in telesa, kar nam bo omogočalo, da bomo mirneje vodili svoje življenje do točke, ko ga bomo položili na Preizkušnjo. Zato je prav, da se nenehno zavedamo psalma, v katerem kralj David pravi: »Nič mi ne manjka, …« Aleksander Ružič
maj 2017
13
Upa nje i n gl a s ba Albert Schweitzer je bil rojen leta 1875 v Alzaciji kot sin protestantskega pastorja nemškega porekla, umrl pa je leta 1965 v Gabonu. V avtobiografiji z naslovom Iz mojega življenja in mišljenja Schweitzer opisuje svoje otroštvo kot svet, v katerem se je med drugim seznanil z glasbo, kot samouk je igral klavir in orgle, sovražil nasilje ter s svojo občutljivostjo razvijal čut soodgovornosti za človeka in naravo. Bil je zelo samovoljen in po lastnem priznanju upornik; tako je takrat, ko je igral na klavir, raje sam improviziral, note so mu bile odveč. Tudi prva pot v šolo ga ni navdušila, ves čas je jokal, kajti čutil je, da je šola pomenila konec njegove neomejene svobode. Že kot otrok se je zavedal, da je to v bistvu represivni sistem, tiranija. Človekova izbira in odločanje sta zelo pomembni dejstvi. In mladi Albert Schweitzer je stal pred izbiro med glasbo in Svetim pismom, do katerega je bil ponekod zelo kritičen, celo tako, da je bil deležen mnogih očitkov, kajti ugotavljal je, da »Nova zaveza vsebuje spise, ki so kljub njihovi vredni in nam dragi vsebini ponarejeni, da so nasproti tistim, ki to zavoljo ugleda najzgodnejšega krščanstva poskušajo prikazati, kot nedokazani. Pri tem so se tisti, ki so bili vsega tega krivi, komajda zavedali, da so storili nekaj napačnega.« Da bi se izognil dogmatičnemu razumevanju svetopisemskih virov, je poudarjal pomen zgodovinskih virov, tudi zgodovinskega Jezusa, in podobno kot Johannes Weiß je Schweitzer v svoji razlagi Nove zaveze v delu Zgodovina raziskovanja Jezusovega življenja (1906) zelo izpostavil prvine zgodnjega krščanstva in dosledne eshatologije, ki je poudarjala pomen upanja. Leta 1893 je Schweitzer začel študirati na univerzi v Strasbourgu; hkrati je študiral na teološki in filozofski fakulteti. Iz teologije je diplomiral maja 1898, iz filozofije pa doktoriral julija 1899. Decembra 1899 je postal pastor v cerkvici svetega Nikolaja v Strasbourgu, istega leta je izšla njegova prva knjiga – doktorat iz filozofije – Kantova filozofija religije. Leta 1900 je opravil licenciat iz teologije in leta 1902 začel predavati teologijo na univerzi v Strasbourgu, vendar mu vloga univerzitetnega profesorja oči-
tno ni bila namenjena trajno. V tem obdobju je izšlo tudi nekaj njegovih knjig, s katerimi je trajno opozoril nase. V prostem času se je posvečal glasbi in leta 1905 je napisal obsežno monografijo o J. S. Bachu – delo je izšlo najprej v francoščini, nato leta 1908 v nemščini in leta 1911 celo angleščini. O tem delu je v svoji avtobiografiji zapisal: »Bach naravnost razpolaga z zvočnim jezikom. Pri njem se nepretrgoma ponavljajo ritmični motivi mirne blaženosti, živahne radosti, silovite bolečine, vzvišene bolečine. K bistvu glasbe sodi želja izraziti pesniške in slikovne misli. Nagovarja ustvarjalno domišljijo poslušalca in v njej želi pustiti živost doživetij čustev in vizij, iz katerih je nastala. To pa zmore samo, če tisti, ki govori v jeziku zvoka, poseduje skrivnostno sposobnost, da ji omogoči predvajanje misli v nad njeno dejansko izrazno zmožnost presegajoči jasnosti in določnosti. V tem je Bach največji med velikimi.« Bachova glasba je »pesniška in slikovita, saj njene teme izraščajo iz pesniških in slikovitih predstav. Iz njih se potem razvije skladba v popolnih zvočnih linijah, v popolni arhitekturi. Kar je po njegovem bistvu pesniška in slikovita glasba, se izraža kot gotika, ki je postala zvok.« Tisto najbolj prepričljivo v Bachovi glasbi je duh, zato z navdušenjem ugotavlja: »Največje na tej praživeči, čudovito plastični, edinstveni oblikovno izpopolnjeni umetnosti je duh, ki izhaja iz nje. Duša, ki iz nemira sveta hrepeni po miru in je mir že okusila, pusti druge, da se v tem udeležijo njenega doživetja.« Bachova glasba ga je zato spremljala vse življenje in vsepovsod. Tej sugestivni Schweitzerjevi filozofiji glasbe se Ernst Bloch v svojem delu Princip upanja ni mogel izogniti, ko je sam razmišljal o Bachu, in sicer v kontekstu človekovega transcendiranja oziroma zmožnosti preseganja na glasbenem področju. Tako v poglavju z naslovom Preseganje in najbolj intenzivno področje človekovega sveta v glasbi Bloch na kar nekaj straneh opozarja, kako »poučna« je Schweitzerjeva analiza Bacha, ki »izhaja iz prakse igranja Bacha«, in o moči izraznosti te glasbe ima Schweitzer »popolnoma prav«. Schweitzerjevo življenje je bilo
urejeno in uspešno, napredoval je, že zelo mlad dosegel lepe in zavidljive uspehe, toda pri tem je čutil, da to ni vse, še najmanj ne v smislu njegovega dokončnega življenjskega poslanstva. Lastni uspeh in blagostanje, ki ju je dosegel, je razumel kot navdih in moč dajanja tem, ki so neizmerno trpeli, bili nemočni in revni ter so živeli v stalnem pomanjkanju in bedi. Ko je srečeval majhne, revne in zapuščene otroke, je želel ustanoviti zavode, v katerih bi ti otroci prebivali, se izšolali. Oktobra 1905 je Schweitzer sklenil, da bo študiral medicino. V času svojega sedemletnega študija medicine se je leta 1912 poročil s Helene Bresslau, ki je podprla njegovo življenjsko poslanstvo in se z njim povsem poistovetila. Istega leta je tudi končal študij medicine, takoj zatem se je izpopolnjeval na področju tropske medicine in v začetku leta 1913 odpotoval v Gabon, v Afriko, v kraj z imenom Lambaréné, kjer so ga tamkajšnji misijonarji zelo lepo sprejeli. Petdeset let pozneje, leta 1963, sam poroča o svojem eskapizmu (pobegu), ki temelji najprej na njegovem doživljanju sočutja, in zdaj, ko je pred nami že avtorefleksija njegove prehojene poti, vidimo, kaj je, gledano skozi celoto njegovega dolgega življenja, prešlo v trajno učinkovanje. Med njegovim sedmim in osmim letom ga je prijatelj – bilo je na pomlad, v času pasijona – v domačem kraju povabil, da gresta s fračo streljat ptiče, vendar si mu ni upal glasno nasprotovati. Med njunim lovom so se oglasili zvonovi in lova je bilo konec. Kot da bi se z zvonjenjem oglasilo nekaj z neba, neki glas, ki je Schweitzerju veleval »ne ubijaj«, in prav vsako leto ob istem času je kar najintenzivneje doživljal to prepoved, ki je postala vodilo njegovega življenja. Vsekakor so glasba, teologija, filozofija in medicina kot trajni oporniki Schweitzerjeve drže, da ne otopi in da neguje plemenitost vse do konca svojega življenja. Tako je njegove nazore, ki jih povzemamo v oznako »spoštovanje do življenja«, mogoče označiti tudi za etiko predanosti življenju. Kot da bi ga ta vsak trenutek ohranjala budnega pred najbolj etičnimi vzgibi življenja. Cvetka Hedžet Tóth
14
evangeličanski list
v spomin
zahvala
4. maja je minilo že pet let, odkar potujemo brez naše dobre in požrtvovalne žene, mame, tašče, stare mame, sestre, svakinje in sorodnice
4. maja se je 80 – tem letu starosti izteklo v morje večnosti življenje dragega moža, očeta, tasta, starega in prastarega očeta ter sorodnika
Dragice Dervarič, roj. Grah iz Skakovec 70. (10. julij 1956 - 4. maj 2012)
Beleka Dervariča iz Kruplivnika 60. (2. april 1938 - 4. maj 2017)
"Ne hodite tja, kamor vodi utečena pot. Namesto tega pojdite tja, kjer ni poti, in pustite sled." (T. S. Eliot)
"Življenjski smisel ni večnost. Je ljubezen in spoštovanje. Kdor ju zmore, je večen." (Rudi Kerševan)
Naše skupno bivanje je bilo posuto z mnogimi cvetovi. Cvetovi prijetnega sobivanja in ustvarjanja. Po štirih letih, odkar potujemo brez drage, je posuto s cvetovi spominov. Spominov na skupni čas družinske sreče in veselja. Hvala dobri moči iz višav, da smemo potolaženi potovati naprej. Hvala vsem, ki se drage skupaj z nami spominjate in jo ohranjate v svojih srcih.
Našemu dragemu, ki se je skozi leta za nas razdajal, smo hvaležni za vsak trenutek, ko je po njem med nas, njegove najdražje, prihajalo božje kraljestvo. Vsak tak trenutek bo ostal pri nas trajno zapisan z velikimi črkami. Hvala vsem, ki ste nam v trenutkih slovesa stali ob strani, izrekli sožalje, se dostojno in v lepem številu poslovili, kakor tudi darovali cvetje, sveče, za urejanje pokopališča v Kruplivniku in za obnovo cerkve v Bodoncih. Vsem še enkrat iskrena hvala! Naš dragi pa naj obljubi v večnosti užije obljubljen sobotni počitek vernega ljudstva.
Spominjajo se je: vsi njeni najdražji in vsi, ki so jo imeli radi. "Gospod je dober do vsakega, njegovo usmiljenje je nad vsemi njegovimi deli." (Psalm 145,9)
Žalujoči: žena Ida, sin Drago in hčerka Darinka z družinama ter ostalo sorodstvo. Jezus reče: "Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre." (Janez 11,25)
zahvala Mineva deset let od slovesa od dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in sorodnika
zahvala 15. maja nas je v 91. letu starosti zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča in sestra
Štefana HAŠAJA iz Sebeborcev 65. "Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni."
Emilija PRŠA, roj. Nemeš iz Martjanec 59b.
Skozi čas ostajamo hvaležni svojemu dragemu za vso izkazano dobroto in skrb. Mnogo je bilo vsega, kar smo smeli skupaj doživeti, ustvariti, si deliti ter izročati v lepšo in boljšo prihodnost za vse nas. Hvala tudi Vsemogočnemu za njegovo pomoč in moč. Hvala vsem tistim, ki se nam v plemenitih spominih pridružujete. Spominjajo se ga: vsi njegovi domači. "Ne bo ti več sonce za luč podnevi, in lune sij ti ne bo svetil, marveč Gospod ti bo večna luč in tvoj Bog tvoj okras!" (Izaija 60,19)
Hvaležni smo ti za vsa leta, ko si bila z nami, nas vzpodbujala s svojimi nasveti in nam izkazovala svojo lubezen. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene. Iskreno se zahvaljujemo tudi gospodu duhovniku Leonu Novaku in duhovnici Judith Andrejek za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči: vsi njeni najdražji. "Za zdaj ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen." (1. pismo Korinčanom 13,13)
zahvala "Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečinate zbudila ni. Ostala je praznina,ki hudo boli." V 59. letu nas je zapustila draga žena, mama, hčerka, babica,tašča, sestra, teta in sorodnica Marija (Marjana) KUPLEN iz Pečarovec 45. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene, nam izrazili ustna in pisna sožalja in jo v tako velikem številu dostojno pospremili na njeni zadnji poti v objem večnosti. Zahvala velja duhovnici Katji Ajdnik za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Z ljubeznijo in hvaležnostjo se je spominjajo: mož Marjan, hčerki Darja in Jasna z družinama, sin Dejan z družino, mama Elizabeta in Irena ter vso ostalo bližnje sorodstvo. Babico zelo pogrešajo: Marsel, Patrik, Nikita, Lina, Jure, Maja, Doris in Karin. "Kdor zmaga (ohrani vero), ga bom napravil za steber v svetišču svojega Boga in ven ne pojde." (Razodetje 3,12)
maj 2017
15
zahvala
zahvala
Dne 6. maja 2017 v 35. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil dragi sin, vnuk, nečak in bratranec
Dne 26. aprila leta 2017 v 77. letu starosti je v jutranjih urah mirno zaspal dragi mož, oče, ajta in sorodnik
Aleš FLISAR iz Brezovec 20.
Ludvik PAVEL iz Polane 17.
"Zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. V mislih, spominih ostajaš z nami, ljubljeni…"
"Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok zavedno nam ostaja."
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in dobrodelne prispevke. Zahvaljujemo se gospe duhovnici Katji Ajdnik za pogrebni obred in pogrebništvu Vučkič - Banfi. Prehitro je nastopilo slovo, marsikaj je odšlo z njim v kraj nam oddaljeni, neznani, ostali pa so lepi spomini na vso njegovo prijaznost, trud in skrb, preprostost in mirnost. Prosimo pa Vsemogočnega naj počiva v njegovem miru in ljubezni. Žalujoči: vsi njegovi najdražji. "Za kratek trenutek sem te zapustil, a z velikim usmiljenjem te zberem, z večno ljubeznijo se te usmilim, govori Gospod, tvoj odkupitelj." (Izaija 54,7/8)
V spominih se zdaj že sprehajamo po mozaiku življenja, katerega je dan za dnem napolnjeval s svojo skrbjo in z enkratnimi, dragocenimi trenutki. Mnogo nam je bilo podarjenega, tako lepega kakor težjega in vse smo skupaj nosili novim dnevom in upanju naproti. Zahvaljujemo se iskreno vsem za izkazano spoštovanje ob slovesu, za izrečena ustna in pisna sožalja, za sveče in prispevke v dobrodelne namene. Iskrena hvala tudi UPZ Černelavci za odpete žalostinke, gospe duhovnici Katji Ajdnik za pogrebni obred in pogrebnemu podjetju Vučkič-Banfi. Žalujoči: vsi njegovi najdražji. "Upaj v Gospoda in drži se njegove poti, in povzdignil te bo, da boš deželo podedoval." (Psalm 37,34)
v spomin 2. junija bo minilo že deset, za nas težkih let, odkar žalujemo za dragim sinom, bratom, svakom, stricem, krstnim očetom in sorodnikom Potočnjek Dušanom iz Vadarec. (1. november 1980 - 2. junij 2007) "Do smrti je vse življenje." (Cervantes) Hvala vsem, ki dragega Dušana skupaj z nami nosite spoštljivo v svojih srcih, se ga v molitvi spominjate v hiši molitve v Bodoncih ali mu namenite postanek ob njegovem grobu na pokopališču v Vadarcih. Za vso izkazano spoštovanje, nam namenjeno prijazno misel, na njegov grob položeno cvetlico in svečo – iskrena hvala! Spominjajo se ga: vsi njegovi, ki so ga imeli radi. "In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo." (Razodetje 21,4)
v spomin Mineva leto dni, odkar smo vzeli slovo od dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in sorodnika Evgena BENCIKA iz Sebeborcev. "Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas." Ob mejniku enega leta, ko nas je zapustil in odšel v večno domovino, izrekamo zahvalo zanj, za vse, kar je bil in kar nam je podaril. Še danes so vidne sledi in stopinje, katere je izklesal za vse nas s svojim trudom in požrtvovalnostjo. Ob vsej ljubezni, ki nas spremlja, pa izrekamo hvaležnost tudi nebeškemu Očetu za vso njegovo pomoč in za globoke spomine na dragega pokojnega, ki nas bogatijo skozi čas. Spominjajo se ga z ljubeznijo: žena Zorica in sin Branko z družino. "Ti pa pojdi naproti svojemu koncu in počivaj. K svojemu deležu boš vstal ob koncu dni." (Danijel 12,13)
16
evangeličanski list
darila V SKLAD EHO-PODPORNICA: ŽD ECO Murska Sobota - darila ob shodu EHO-Podpornica 2017 - 600 EUR Nada Pitz, Temlinova 9, M. Sobota - darilo - 50 EUR Irena Vitez, Kranjčeva 23, M. Toplice - darilo iz hvaležnosti za nudeno pomoč - 40 EUR Jože Čahuk z mamo, Križevci 168 - darilo ob pogrebu Ludvika Pavla iz Polane - 30 EUR Bela Čahuk, Križevci 173 - darilo ob pogrebu Ludvika Pavla iz Polane - 30 EUR verniki ECO Puconci - darila ob shodu EHO-Podpornica 2017 - 380 EUR Emil in Greta Škrilec, M. Sobota - darilo namesto cvetja na grob Ludvika Pavla iz Polane - 20 EUR Vlado Goldinskij z druž., M. Sobota - darilo ob shodu EHOPodpornica 2017 - 50 EUR druž. Passero, Tešanovci - darilo namesto cvetja na grob Draga Lipiča iz Ljubljane - 30 EUR Franc Vončina, Meline 11 - donacija - 100 EUR
Vlasto Županek, Stari trg 225a, Slovenj Gradec - darilo - 50 EUR Hilda Deutsch, Petanjci 95d - darilo - 20 EUR Anica Škofic, Ul. Lojzeta Hrovata 10, Kranj - darilo - 20 EUR druž. Kisilak, Veščica 4b - darilo v spomin na pokojnega Ludvika Pavla iz Polane- 20 EUR Irma Šiftar, Slomškova 70, M. Sobota - darilo - 50 EUR Ob pogrebu Ludvika PAVLA iz Polane so namesto cvetja in sveč na grob pokojnega darovali: --Rudolf Farič, Polana 19 - 20 EUR druž. Abraham-Habinger, Predanovci - 30 EUR Marijana Škrilec-Kelemen, Černelavci - 30 EUR Erika Šebök, Domanjševci - 30 EUR Karel Hari, Izola - darilo - 50 EUR Branko Kerec, Ljubljana - darilo - 20 EUR Robert Kozar, M. Sobota - darilo - 20 EUR Jožica Benkič, Gregorčičeva 37, M. Sobota - darilo - 60 EUR Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo!
verske oddaje RADIO NEDELJA - 11. junija 2017 • radio Slovenija (1. program) ob 6.50 uri. • oddaja "Duhovna misel" govori duhovnica Vladimira V. Mesarič (Maribor) NEDELJA -11. junija 2017 • radio Slovenija (program ARS - 3. program) ob 10.00 uri. Neposreden prenos Božje službe iz Maribora. Božjo službo vodi duhovnica Vladimira V. Mesarič NEDELJA - 25. junija 2017 • radio Murski val ob 08.00 uri. • oddaja "Misel in čas" - govori duhovnik Mitja Andrejek (Križevci)