E-revija Moja Slovenija december 2019 by Moja slovenija

December 2019

25 let Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Olga Belec:

Med kljuÄ?nimi izzivi je obseg finanÄ?nih sredstev Urada Rudi Merljak:

Ustanovitev Urada je bila velika pridobitev za Slovence in za Slovenijo Urad povezuje Slovence po svetu med seboj in z matiÄ?no domovino 1

Spoštovani bralke in bralci, dragi rojakinje in rojaki doma in po svetu! Za svoje prvo daljše službeno potovanje sem si izbral daljno Avstralijo, v kateri sem sam preživel 36 let. Obisk je bil uspešen, informativen in ploden, saj smo se lahko s predstavniki slovenskih klubov in drugih organizacij, starejšimi in tudi mladimi, odkrito pogovorili o težavah in izzivih ohranjanja slovenstva, s katerimi se trenutno soočajo. Klubi se po pol stoletja delovanja praznijo, skupnost pa išče nove poti in ideje, kako nadaljevati delo v Avstraliji. Iskanje novih poti ohranjanja slovenstva je seveda izziv, s katerim se na različne načine ukvarjajo oziroma ukvarjate tudi na drugih celinah in v sosednjih državah, v zamejstvu. Ob nezadržnem procesu staranja članstva v tradicionalnih klubih se srečujemo s prilivom novih izseljencev, tako v Avstraliji kot v drugih državah razvitega sveta. Vzrok selitve, življenjski slog, izobrazba in načini komuniciranja so pri tej skupini povsem drugačni, zato združevanja povsod ne moremo pričakovati, lahko pa se nadejamo novih oblik ohranjanja slovenstva, ki se že porajajo (poslovni klubi, akademska združenja, facebook skupine ipd.). Prav ohranjanje slovenstva v vseh njegovih oblikah je tudi glavno poslanstvo Urada vseh njegovih 25 let delovanja, ki jih praznujemo v začetku decembra – pa čeprav čarobne formule v tej četrtini stoletja žal tudi mi še nismo iznašli. Na koncu koncev je največ še vedno prav v rokah in glavah slovenskih skupnosti samih. Ob tej »srebrni« obletnici bi se želel za oblikovanje njegove poti zahvaliti vsem dosedanjim vodjem in zaposlenim, pa tudi vsem zunanjim sodelavcem in ustanovam, ki ste Uradu na tak ali drugačen način pomagali uresničevati njegovo poslanstvo. Upam in verjamem, da bo Urad tudi naslednjih 25 let požrtvovalno in iskreno ter vsaj tako uspešno kot do sedaj »držal« z rojaki zunaj meja Slovenije in pomagal uresničevati sveže in domiselne rešitve. Vsem Slovenkam in Slovencem doma in po svetu želim vesele božične praznike, srečno in uspešno novo leto, v katerem nas čakajo nova srečanja s slovenskimi skupnostmi, tako v sosednjih državah kot po vsem svetu. Teh se tako jaz osebno kot sodelavke in sodelavci na Uradu iskreno veselimo. 26. decembra praznujemo tudi dan samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije, ob katerem vsem iskreno čestitam. Z rojstvom samostojne in neodvisne slovenske države so se namreč uresničile skoraj 1500-letne sanje našega naroda. Lepe pozdrave vsem skupaj in – kot pravi pater Ciril v Melbournu - Bog živi. Peter Česnik, minister

// IZ TOKRATNE ŠTEVILKE

25 LET URADA ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

OLGA BELEC: MED KLJUČNIMI IZZIVI JE OBSEG FINANČNIH SREDSTEV URADA

RUDI MERLJAK: URAD OD USTANOVITVE DO DANES

Moja Slovenija www.slovenci.si

PREVODI

KONTAKTI

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

STA

UREDNIŠTVO

STA

+386 1 230 80 00 +386 51 675 168 info@slovenci.si

Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI

IZDAJATELJ

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA

OBLIKOVANJE IN PRELOM

Stavba ministrstva. Foto: STA

SPREMLJAJTE NAS



Blanka Markovič Kocen

// AKTUALNO

Oktober in november na Uradu  Emil Karajić in David Imperl

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu se je v oktobru in novembru udeležil številnih zanimivih in pomembnih dogodkov. Za nami sta dva zelo pestra meseca. zamejstev predstavili svoje delovanje in naslovili težave, s katerimi se srečujejo. Za konec tedna pa se je minister udeležil zelo prijetnega kulturnega dogodka v Reziji. Na okrogli mizi z naslovom Pravljice iz Rezije smo se bolje seznanili z bogato kulturo pripovedništva v tej svojevrstni dolini.

▲ Seja Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu. FOTO: STA

Že prvi teden v oktobru smo zabeležili pet velikih dogodkov. Najprej sta se minister Česnik in državna sekretarka Belčeva udeležila slavnostnega odprtja Festivala za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO), ki je potekal na mednarodni dan starejših in je največji festival za starejše v Evropi. Naslednji dan sta oba prisostvovala 5. investicijski in razvojni konferenci v Ljubljani pod organizacijskim okriljem AmCham Slovenija, ki je hkrati obeležila 20. obletnico svojega delovanja. Nato se je minister Česnik odpravil v Celovec, kjer se je udeležil okrogle mize na obeležju 100. obletnice Saintgermainske pogodbe in se pogovarjal s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem. V petek in soboto pa je minister Česnik odmeven teden zaključil na Hrvaškem, kjer se je pridružil Dnevom slovenske kulture v Istri ter velikemu srečanju slovenskih društev na Hrvaškem. V naslednjem tednu so se aktivnosti nekoliko umirile, vendar z razlogom. V sredo, 9. 10. 2019, je mini‑ster Česnik vodil pomembno sejo Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu, kjer so predstavniki vseh štirih

▲ Na obisku Videmske pokrajine. FOTO: Urad

V sredo, 16. 10. 2019, je sledila pot v Italijo, na celodnevni obisk Videmske pokrajine. Minister si je ogledal Državno večstopenjsko šolo Pavel Petričič s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom. Nato je obiskal dve uredništvi, Dom in Novi Matajur. Ogledal si je Etnografski muzej Bardo, ki je zaslužen za ohranjanje dragocenih zgodovinskih predmetov, rešenih po velikem potresu leta 1976. Za zaključek pa je minister Česnik obiskal še dve kulturni društvi v Kanalski dolini. Obiskov v Italiji pa še ni bilo konec. Ob koncu meseca se je udeležil polaganja vencev ob Dnevu spomina na mrtve v Doberdobu, Osojanah, Gonarsu in Čedadu. Na vseh štirih lokacijah je imel tudi govor ob spominu na padle v drugi svetovni vojni. Poleg polaganja vencev v Čedadu pa si je isti dan ogledal še Muzej SMO v Špetru in Muzej rezijanskih ljudi Solbica.

// AKTUALNO imel častni govor, podelil pa je tudi pet priznanj. Za zaključek si je ogledal rudarski muzej in rudarsko naselje ter obiskal prostore SKD Slomšek in Slovenske katoliške misije v Eisdenu.

▲ Na obisku Videmske pokrajine. FOTO: Urad

V oktobru se je minister Česnik udeležil kar štirih diplomatskih sprejemov, in sicer ob dnevu državnosti Španije in ob madžarskem, češkem in avstrijskem državnem prazniku. Konec meseca pa je obogatila še podelitev odlikovanj reda za zasluge, ki ju je predsednik republike Borut Pahor vročil nekdanjima vodjema manjšinskih organizacij Rudiju Pavšiču in Marjanu Šturmu.

▲ Obisk v Belgiji. FOTO: Urad

V novembru je minister skupaj z delegacijo obiskal slovensko narodno skupnost v Singapurju in Avstraliji. Obisk je trajal kar 14 dni. Najprej smo se ustavili v Singapurju, kjer smo se udeležili bogato obiskanega večernega slovenskega martinovanja. Tamkajšnja slovenska skupnost se namreč pripravlja za formalno ustanovitev društva. Potovanje po Avstraliji je bilo nato zelo razgibano in pestro. Z letali in avtom je minister skupaj z delegacijo potoval čez Brisbane, Sydney, Wolongong, Canberro, Melbourne, Geelong, Adelaide in Perth.

▲ Polaganje vencev v Doberdobu. FOTO: Urad

Državna sekretarka je v oktobru obiskala slovensko narodno skupnost v Srbiji, in sicer društvo Slovencev Sava in Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v Beogradu ter društvo Slovencev Kredarica v Novem Sadu. Minister pa je imel dve daljši službeni poti. Prva je bila obisk slovenske narodne skupnosti v Belgiji, kjer se je srečal z veleposlanikom dr. Radom Genoriem, častnim konzulom Erikom Lutsom, županom mesta Maasmechelen Rafom Terwingnom ter nekaterimi slovenskimi društvi. Udeležil se je svete maše v rudarski katedrali Sv. Barbare v Eisdnu - Maasmechelen ob 70-letnici delovanja Slovenske katoliške misije v belgijskem in nizozemskem Limburgu. Na 59. Slovenskem dnevu je

▲ Stani Revinšek, predsednik slovenskega društva v Maasmechelenu, in minister Česnik. FOTO: Urad

akademskim klubom in obisk slovenskega verskega središča Kew. V Adelaide je ministra Česnika sprejel guverner Južne Avstralije Hieu Van Le, v državnem centru vinarstva pa so se pogovarjali o pomenu in možnostih prenosa sadike mariborske Stare trte. Seveda je minister tudi tu obiskal slovensko cerkev in se srečal s slovensko skupnostjo. Gostovanje je zaključil na skrajnem zahodu Avstralije, v Perthu, kjer tamkajšnja razmeroma majhna slovenska skupnost dobiva nov zagon. ▲ dr. Zvone Žigon z Urada in častni vicekonzul RS ter sekretar Avstralsko slovenske gospodarske zbornice Mark Stariha, Sydney. FOTO: Urad

Pričel je med rojaki v Brisbanu, kjer je eno od društev v postopku prodaje prostorov kluba. V Sydneyu je imel pogovor s Slovensko-avstralsko gospodarsko zbornico, obiskal pa je tudi tamkajšnji slovenski društvi in versko središče ter se srečal s potomko slovenskih izseljencev Tanyo Pliberšek, namestnico vodje avstralske laburistične stranke in nekdanjo dolgoletno ministrico v avstralski vladi.

▲ Tanya Plibersek je bila zelo vesela ministrovega darila, miniature Aljaževega stolpa, saj se je letos tudi sama povzpela na Triglav. FOTO: Urad

Na poti v prestolnico Canberro je obiskal slovensko društvo Planica v Wollongongu, v Canberri pa je v znamenitem War Memorialu položil venček v spomin vsem avstralskim vojakom, padlim v številnih spopadih po svetu, ter se srečal z veleposlanikom RS dr. Jurijem Riflom in s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. V Slovenskem društvu Ivan Cankar v Geelongu se je mudil med predstavniki vseh slovenskih ustanov v širšem Melbournu ter se srečal s častnim konzulom RS Eddyjem Konteljem. Obiskal je Muzej priseljevanja in državno knjižnico Viktorije, ki hrani dragoceno donacijo slovenske države – zbirko Iconotheca Valvasoriana, pomembna pa sta bila tudi srečanje s Slovensko-avstralskim

▲ Pater Darko Žnidaršič je prejel priznanje Urada ob 25-letnici mašništva, za delo s slovensko skupnostjo v Avstraliji. FOTO: Urad

Tudi v času ministrove odsotnosti je bil Urad zelo dejaven. V začetku novembra je državna sekretarka Olga Belec obiskala kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom v Zagrebu, ki letos praznuje že 90-letnico svojega delovanja, nato pa je odletela na obisk k slovenski narodni skupnosti v Makedoniji, kjer se je udeležila proslave ob 25. obletnici delovanja slovenskega združenja Franceta Prešerna. V drugi polovici meseca je Belčeva prisostvovala še zasedanju skupnega odbora SLO-FJK, zaključni prireditvi M.A.J. Mreža (mladi) Alpe Jadran v Cankarjevem domu in obeležitvi 70-letnice Narodnega sveta koroških Slovencev v Pliberku. Velikega pomena je bila tudi vladna potrditev Akcijskega načrta repatriacije Slovencev iz Venezuele. Na začetku decembra Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu obeležuje 25. obletnico delovanja. Za nami je že četrt stoletja prijetnega sodelovanja, pred nami pa veseli december, ko se obiski in poti nekoliko umirijo. Ta čas bomo izkoristili za refleksijo vseh čudovitih dogodkov in doživetij, ki smo jim v tem letu imeli čast biti priča.

// AKTUALNO

Red za zasluge za nekdanja dolgoletna voditelja krovnih manjšinskih organizacij Predsednik republike Borut Pahor je 25. oktobra 2019 vročil odlikovanje Red za zasluge nekdanjemu dolgoletnemu voditelju ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Rudiju Pavšiču ter nekdanjemu voditelju ene od krovnih organizacij koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij, Marjanu Sturmu.

Novinar, publicist in politik Pavšič ter zgodovinar in politik Sturm sta odlikovanji prejela za izjemne za‑sluge in dolgoletna prizadevanja pri uresničevanju pravic slovenske manjšine v Italiji oziroma v Avstriji ter za neprecenljiv prispevek k uveljavljanju medkulturnega dialoga. Kot so med drugim zapisali v utemeljitvi v Uradu predsednika republike, je Pavšič brez dvoma ena osrednjih osebnosti slovenske

narodne manjšine v Italiji v času od osamosvojitve Slovenije do danes. Že v prvih letih poklicnega novinarstva se je lotil najzahtevnejše teme slovenstva v Italiji: preseganja tragične zgodovine in zasuka v prihodnost. Bil je tudi aktiven zagovornik prizadevanj za osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije. Vodenje Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ene od krovnih organizacij avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji,

je prevzel leta 1997. Marjan Sturm je 1992. postal tajnik in takoj nato še predsednik ene od krovnih organizacij koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij. Bil je tudi predsednik sveta za slovensko narodnost pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja. Je človek konsenza in dialoga in v tej drži nikoli ni zapiral vrat pred politično drugače mislečimi. Je tudi član avstrijske konsenzne skupine,

ki je bila v preteklosti večkrat nagrajena. Leta 2012 je konsenzna skupina tudi prejela avstrijsko veliko srebrno odlikovanje za prizadevanja za kompromisno rešitev v sporu o krajevnih napisih, so med drugim zapisali v utemeljitvi.

»zaradi katerih bomo mi lahko še v naslednjih desetletjih ponosni in trdno stali na tem delu obmejnega prostora«. Izrazil je tudi veselje, da mu je uspelo za skupno mizo posaditi Slovence z avstrijske Koroške, Madžarske in Hrvaške.

Pavšič: Slovenci v Italiji smo dodana vrednost Pavšič je po podelitvi v zahvalnem govoru med drugim dejal, da mu priznanje veliko pomeni. Ocenil je tudi, da je položaj slovenske narodne manjšine v Italiji danes tako dober kot še nikoli. »To je zaradi tega, ker smo ponosno sprejemali in pozdravljali samostojno Slovenijo. Ker smo se veselili padanja zidov v Evropi in ker je italijanska demokratična družba začela svojo demokratičnost pisati z veliko začetnico in je začela razumeti, da Slovenci v Italiji nismo negativni element, ampak smo dodana vrednost,« je dodal.

»To so tiste zadeve, ki ostanejo v osebi. To priznanje bom hranil kot izraz vaše hvaležnosti za to malenkost, ki sem jo ponudil naši skupnosti,« je dejal ob koncu govora.

Sedanjemu vodstvu slovenske manjšine v Italiji je svetoval, naj sedaj iščejo predvsem tiste razloge,

Šturm: Dialog ni enosmerna cesta Sturm je v govoru odkrito dejal, da se zaveda, da v Sloveniji njegova politična pot ni naletela povsod na odobravanje, »tudi znotraj slovenske manjšine na Koroškem ta pot ni bila povsod sprejeta«, a je prepričan, da ji je sledila ogromna večina. Poudaril je tudi, da vsi gradimo evropsko integracijo in smo odgovorni, »da ustvarimo mir, sožitje in sodelovanje«. »Alpe-jadranski prostor je prostor jezikovne in kulturne raznolikosti.

Če bomo znali preseči stare zamere in travme, bi ta naš prostor lahko bil zgled za Evropo v malem in v taki umestitvi bo tudi manjšinam šlo dobro. Evropska ideja se gradi v malem,« je pozval in dodal, da dialog ni enosmerna cesta, ampak zahteva pripravljenost na pogovor na obeh straneh. Je »občasno zelo težaven, a ni alternative temu«, je dejal. Napovedal je tudi, da nameravajo na avstrijskem Koroškem prav v tem duhu prihodnje leto ob stoti obletnici koroškega plebiscita po vzoru Francije postaviti spomenik, na katerem bodo zapisana vsa imena padlih z obeh strani, a ne po nacionalni ali državni pripadnosti, ampak zgolj po abecednem vrstnem redu.  STA, Uredništvo Moje Slovenije  STA

// AKTUALNO

V Ribnici jubilejna, deseta izvedba prireditve vseh Slovencev Osrednjo prireditev za Slovence doma in po svetu, jubilejno deseto izvedbo, bo v letu 2020 organiziral Svetovni slovenski kongres pod glavnim pokroviteljstvom Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju z Rafaelovo družbo, Društvom Slovenija v svetu in Slovensko izseljensko matico.

Glavni dogodek bo v soboto, 4. julija 2020, v Ribnici. V letnem gledališču na ribniškem gradu se bodo predstavili rojaki iz zamejstva in sveta ter z nami delili svojo umetniško-kulturno ustvarjalnost v prizadevanjih pri ohranjanju slovenstva v deželah, kjer živijo. Dogodek bomo bogato popestrili z razstavami, predstavitvami knjig, delavnicami za otroke ter drugimi kulturnimi in strokovnimi dogodki. Spremljevalni program se bo na različnih lokacijah odvijal tudi v dneh pred glavnim dogodkom.

povezanost prebivalcev z naravo, bogastvo gozdov in iznajdljivost domačinov so pripomogli k nastanku in razvoju obrti, kot jo poznamo še danes. Nenehno prilagajanje trgu, novim tehnologijam in razvijanje novih izdelkov je ribniško suho robo pripeljalo do kvalitetnih in uporabnih izdelkov, saj tradicija ostaja in Ribničani gredo še danes s ponosom v svet. Lončarska obrt je prisotna predvsem na jugu Ribniške doline. Najbolj znan lončarski izdelek je ribniška piščal ali »konjiček, ki v riti piska«.

Poleg spoznavanja naših rojakov se bo vsak obiskovalec lahko seznanil tudi z ribniško domačo obrtjo in kulturnimi znamenitostmi, ki jih regija ponuja. V ta namen bomo organizirali prikaz izdelave suhe robe in lončarstva ter vodene izlete po Ribnici in okolici.

Za ohranjanje, izobraževanje in promocijo suhe robe in lončarstva skrbi Javni zavod Rokodelski center Ribnica, zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost. V Rokodelskem centru je na ogled tudi razstava, ki prikazuje sodobno produkcijo suhe robe in lončarstva ter drugo rokodelstvo na tem območju.

Domača obrt Prepoznavni domači obrti Ribniške doline sta suhorobarstvo in lončarstvo, ki imata v teh krajih večstoletno tradicijo. Izdelovanje »ribniške suhe robe« sodi med najstarejše, hkrati pa zelo svojevrstne domače obrti. Tesna

O prizorišču in okolici Mesto Ribnica ima v svojem jedru grad, ki je bil zgrajen okrog leta 1080. Skozi zgodovino je menjaval lastnike in gospodarje, ki so pustili gradu in kraju svoj pečat.

Sedanji grajski kompleks je bil preurejen v letih 195861 in je danes namenjen predvsem kulturnemu dogajanju. V gradu ima razstavne prostore Muzej Ribnica. V grajskem kompleksu sta še Park kulturnikov, posvečen spominu na ljudi, ki so prispevali k intelektualnemu razvoju Ribnice in širšemu napredku cele Slovenije, ter forma viva, ki so jo v 80-ih letih oblikovali priznani slovenski kiparji. V sklopu grajskega kompleksa sta tudi poročna dvorana in letno gledališče, kjer bo prireditev potekala. V samem trškem jedru stoji cerkev sv. Štefana, ki jo krasita zvonika, eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika. Glavni oltar, delo Ivana Groharja, predstavlja podobo sv. Štefana. Miklova hiša je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje zbirališče ribniških tržanov, saj so bile v njej čitalnica, gostilna in pekarija. Danes je kulturni hram s knjižnico in galerijo. V neposredni bližini Ribnice je vas Hrovača, kjer lahko obiščete rojstno hišo največjega jezikoslovca 19. st., patra Stanislava Škrabca. Škrabčeva domačija je danes muzej, v obnovljenem skednju pa se prepletata umetnost in poslovnost. Nad široko

Ribniško dolino leži romarska cerkev pri Novi Štifti, ki je brezhibno vsajena v neokrnjeno naravno okolje. Dopolnjujejo ga orjaška lipa, kapela sv. Jožefa iz 18. stoletja in frančiškanski samostan. Sodelovanje na prireditvi Dobrodošli doma 2020 Program prireditve je v nastajanju. K sodelovanju bomo povabili različne skupine iz zamejstva in zdomstva, pripravili bomo pester spremljevalni program, zanimiv za vsakogar, seveda pa ne bomo pozabili na sproščeno druženje. Vse novosti bomo sproti objavili na spletni strani, za vsa vprašanja in informacije pa se lahko na nas obrnete na naslov dobrodoslidoma@slokongres. com ali po telefonu +386 1 24 28 550. Veselimo se sodelovanja in druženja z vami!

Sonja Avguštin Čampa Generalna sekretarka SSK

// ŽARIŠČE

Rudi Merljak: Ustanovitev Urada je bila velika pridobitev za Slovence in za Slovenijo »Potem, ko sem bil v času osamosvajanja, vojne za Slovenijo in pospešene graditve slovenskega obrambnega sistema generalni sekretar na obrambnem ministrstvu (takrat se je temu reklo republiški podsekretar) in pozneje svetovalec vlade v kabinetu podpredsednika vlade dr. Jožeta Pučnika, sem 1. 3. 1993 - še vedno v najvišjem uradniškem nazivu svetovalec vlade - nastopil službo v Sektorju za Slovence po svetu zunanjega ministrstva,« pojasnjuje Rudi Merljak, pobudnik ustanovitve Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot prepričan in predan slovenski narodnjak, takorekoč vernik slovenstva, je v tej zaposlitvi videl uresničitev enega od svojih življenjskih ciljev. »Že veliko let sem si namreč močno želel, da bi tudi moja profesionalna življenjska pot bila posvečena delu za slovenstvo, še zlasti za slovenstvo tam, kjer je najbolj ogroženo - v zamejstvu. V prepričanju, da je področje, na katerem sem si želel delati, zares posebno, pomembno in plemenito, me je krepilo še spoznanje, da je skrb, namenjeno Slovencem zunaj njenih meja, za enega od temeljnih razlogov svojega obstoja prepoznala in z zapisom med uvodne, temeljne določbe svoje ustave tudi pripoznala sama Republika Slovenija, novoustanovljena država slovenskega naroda in matična domovina vseh Slovencev.«

Po prihodu v novo službo pa je Rudiju Merljaku hitro postalo jasno, da je nek miniaturen in kadrovsko povsem marginaliziran sektor, četudi ga vodi državni sekretar, le navadna notranja organizacijska enota ministrstva, usmerjenega k drugim, za diplomate važnejšim prioritetam, in da zato ne more biti resen ter učinkovit akter pri izvajanju naloge, ki si jo je kot eno svojih temeljnih obveznosti zadala mlada slovenska država. »Obstoječo organizacijsko ureditev sem torej zelo hitro prepoznal kot neustrezno

in v vrednostnem ter simbolnem pogledu skoraj ponižujočo.« Kar takoj je svojemu predstojniku, državnemu sekretarju prof. dr. Petru Venclju predlagal pripravo predloga drugačne organizacijske ureditve. »Ker sem se s problematiko notranje organizacije ukvarjal že v prejšnjih dveh službah (obramba, vlada) mi to ni predstavljajo težave; prav nasprotno, izdelati zasnovo novega državnega organa mi je bilo v veselje. V tem sem videl tudi poseben smisel in

pomen. (Naj na tem mestu omenim, da je v letošnji novembrski številki revije Mladika, v prispevku, ki se nanaša na moje sodelovanje z državnim sekretarjem Petrom Vencljem, pomotoma zapisano, da sem dr. Venclju pripravo ustreznejšega modela organiziranosti in sistemske umeščenosti predlagal 4. 3. 1993. Ob zdajšnjem natančnejšem pregledu zapiskov iz tistih dni pa se je izkazalo, da sem to v resnici storil že prvi marčevski dan, v ponedeljek, 1. 3. 1993. Čez štiri dni sem državnemu sekretarju že izročil

// ŽARIŠČE

▲ Govor na odprtju razstave slovenskih likovnih umetnikov iz Italije na gradu Rajhenburg nad Brestanico, 19. 10. 2019. FOTO: Osebni arhiv R.M.

izdelan predlog ustanovitve novega državnega organa z natančno notranjo organizacijo in celo delno sistemizacijo organa.)« »Seveda sem na začetku malce posanjaril tudi o ločenem, docela samostojnem državnem organu - v katerega se je Urad potem, skorajda spontano, preobrazil leta 2004 - a sem po razmisleku hitro prišel do zaključka, da takšen predlog v danih okoliščinah ne bi bil sprejet,« pojasnjuje sogovornik. Kot edino realno izvedljivo je prepoznal različico upravnega organa v sestavi (zunanjega) ministrstva. »Oprijel sem se torej te zamisli in v nekaj dneh svoj predlog dodobra izpilil in ga že 5. 3. 1993 izročil

»Že veliko let sem si namreč močno želel, da bi tudi moja profesionalna življenjska pot bila posvečena delu za slovenstvo, še zlasti za slovenstvo tam, kjer je najbolj ogroženo - v zamejstvu.«

državnemu sekretarju. Sprejel ga je z zadovoljstvom in brez najmanjšega zadržka. Prvi uspeh je bil dosežen.« V naslednjih tednih je bilo treba prepričati le še ministra Lojzeta Peterleta in pot v nastajanje Urada je bila odprta. Ni pa bila kratka, se spominja Merljak. Ker so še bili prisotni ostanki starega skupščinskega sistema, se je notranja struktura organov izvršne oblasti še vedno urejala z zakonom. Po številnih in zahtevnih utemeljevanjih, prepričevanjih ter pojasnjevanjih je vlada tudi predlog o ustanovitvi Urada vnesla v novonastajajoči Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev, ki ga je Državni zbor RS potem sprejel 26. 10. 1994. Tistega dne je torej luč sveta ugledal nov državni organ, Urad

Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Organ v sestavi Ministrstva Republike Slovenije za zunanje zadeve. Je imela predlagana ustanovitev novega državnega organa tudi kakšnega nasprotnika? Ni imela. Je pa, kot sem že omenil, kar nekaj časa trajalo, da se je v nujnost ustanovitve posebnega, izvajanju skrbi za Slovence v zamejstvu namenjenega državnega organa, pustil prepričati zunanji minister Lojze Peterle. Imel je zadnjo in končno besedo, saj je šlo za spremembo v ministrstvu, ki ga je vodil. Predlog je pač predvideval, da se sektor, ki je bil, kot rečeno, čisto navadna notranja organizacijska enota, preobrazi v nov, poseben državni organ v sestavi ministrstva. Gospod Peterle je naposled privolil (nikoli mu ne bom nehal biti hvaležen za to; zavedam se namreč zelo dobro, da marsikdo drugi na njegovem mestu ne bi privolil v takšno spremembo, ki je navsezadnje pomenila tudi pomembno zmanjšanje ministrovih neposrednih pristojnosti na delovnem področju novoustanovljenega organa), vendar pod pogojem, da se poleg Slovencem v zamejstvu in po svetu namenjenega urada znotraj zunanjega ministrstva formira še Urad Republike Slovenije za evropske zadeve. Slovenska zunanja (in tudi ostala) politika se je namreč že tedaj popolnoma osredotočila na vključevanje v Evropsko unijo, za katero je (naivno!) verjela, da bo Sloveniji prinesla ter za vselej zagotovila vsestransko blaginjo, varnost in demokracijo. Urad Republike Slovenije za evropske zadeve se je pozneje prav tako osamosvojil ter konstituiral kot samostojna vladna služba na čelu z ministrom, in je davni ter prvi prednik današnje Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Osebno sem bil ministrovega pogoja prav vesel, saj mi je bilo jasno, da bo dosego cilja to lahko

samo olajšalo. Kako se je do tedaj pokrivalo področje zamejstva in izseljenstva? Od imenovanja prve demokratično izvoljene vlade v maju 1990 je do konca leta 1992 deloval minister za Slovence po svetu, vendar ta minister razen samega sebe ni imel na razpolago takorekoč ničesar, na kar bi se lahko pri svojem delu oprl. Nobenega kadrovskega aparata, nič. Le tajnico in pozneje enega strokovnega delavca, ki pa je razvijal svoje poseb-

njeni organi. Je pa seveda res, da mora za vsako področje, za katero je država odgovorna, obstajati tudi poseben organ, ki načelno odgovornost in splošno skrb koncentrira ter konkretizira znotraj svojega institucionalnega okvira in ju udejani v obliki stvarnega operativnega delovanja. Če hoče država svojo načelno skrb za neke zadeve tudi zares izvajati, potem mora za to imeti poseben državni organ. Druge možnosti ni! In naša država takšen organ za izvajanje skrbi za Slovence v zamejstvu ter po svetu od leta 1994 ima. Škoda le, da

»Seveda sem na začetku malce posanjaril tudi o ločenem, docela samostojnem državnem organu - v katerega se je Urad potem, skorajda spontano, preobrazil leta 2004.«

ne projekte. Do maja 1992 je ta ministrski položaj zasedal dr. Janez Dular, od maja do konca leta 1992 pa prof. dr. Janko Prunk. Poudariti je treba, da o kakršnikoli kontinuiteti ali povezavi med ministrovanjem teh dveh ministrov in ustanovitvijo Urada ni mogoče govoriti! Nasprotno, gre za dva časovno in sistemsko popolnoma ločena dela politike do Slovencev v zamejstvu in po svetu. Gre torej za dve povsem nepovezani zgodbi. S kakšnimi cilji je bil Urad ustanovljen in kakšna je bila njegova prva zasedba? Če na kratko ponovim: skrb za Slovence po svetu in še zlasti v zamejstvu, ki je ustavna obveza, je država dolžna uresničevati oziroma izvajati v vseh svojih segmentih; pomeni, da so to skrb dolžni uresničevati prav vsi

leta 2004, ko je bil izločen iz zunanjega ministrstva in vzpostavljen kot samostojna vladna služba, ni dobil kaj več pristojnosti oziroma pooblastil na področju zunanje politike. Seveda ne moreta obstajati dve zunanji politiki, dva zunanja ministra in dve zunanji ministrstvi, toda v pogledu morebitnih zunanjepolitičnih posegov ima, po mojem osebnem mnenju, naš Urad premalo pooblastil in je tozadevno preveč podrejen zunanjemu ministrstvu. Prvotna kadrovska zasedba Urada je bila v pogledu številčnosti neverjetno skromna. Kar zadeva zamejstvo, sem veliko večino konkretnih nalog opravil osebno. Poleg tega sem skrbel tudi za večino ostalih tekočih poslov Urada, za Uradovo korespondenco, za redno izvajanje finančnih

// ŽARIŠČE

podpor slovenskim organizacijam v zamejstvu in po svetu (finančne podpore so bile takrat sprotne, saj ni bilo ne letnih ne kakršnihkoli drugih razpisov niti kakšnih komisij, ničesar), za stike z mediji, za sodelovanje z državnim zborom; bil sem kratkomalo »deklica za vse«. Pri čemer nisem nikoli prejel niti enega samega tolarja za kakšen povečan obseg dela ali koristil kakšne proste presežne ure ali kaj podobnega! Spomnim se, da sem se nekoč udeležil intenzivnega enotedenskega jezikovnega tečaja, ki je potekal ves dan, opoldan pa je bilo dve uri prosto za kosilo. Namesto na kosilo sem s Kodeljevega vsak dan z avtomobilom oddirjal na Urad, da bi pregledal ter razvrstil novoprispelo pošto in postoril druge nujne reči. Za trud, ki sem ga vložil v dobro izpolnjevanje številnih delovnih nalog, pa mi ni prav nič žal. Bil sem v najboljših letih, z veliko volje, zagona in vere v prihodnost Slovenije in Slovencev. Mlad moški mora za svoje ideale dati vse od sebe! Kakšen je bil postopek sprejemanje zakona o ustanovitvi in delovanju Urada? Kot sem že omenil, je šlo za Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev. Nastajal je normalno, brez kakšnih pretresov, sprejemal pa se je po rednem postopku. Od dne, ko sem svoj predlog izročil državnemu sekretarju Venclju do sprejetja zakona, je minilo celih 20 mesecev. Ves ta čas je bilo treba sodelovati v različnih, s postopkom priprave zakona povezanih aktivnostih. Od sodelovanja z zakonodajno-pravno službo vlade do sodelovanja z zakonodajno-pravno službo parlamenta, pa s poslanskimi skupinami, ki jih je zanimala zamisel o ustanovitvi in delu Slovencem namenjenega državnega organa. Kar nekaj časa je bilo treba nameniti tudi usklajevanju glede imena. Sam sem imel več predlogov, nekako, kako naj se izrazim, »najudarnejši« pa je bil

predlog, da bi se novi organ imenoval Državni sekretariat za Slovence v zamejstvu in po svetu. Malo za šalo, malo zares sem to ime, ki mi je zvenelo dobro, utemeljeval z dejstvom, da bo naš organ pač vodil državni sekretar, medtem ko so praktično vse druge organe v sestavi vodili direktorji. Pravosodno ministrstvo, ki je bilo tedaj odgovorno tudi za upravo, je vztrajalo, naj se novi organ imenuje Služba Republike Slovenije za ... No, na koncu je obveljala različica Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki sem jo oblikoval proti koncu usklajevalnega postopka in so jo nazadnje podprli vsi.

»Ustanovitev Urada sem doživel kot veliko pridobitev za Slovenijo, za Slovence zunaj njenih meja, za Slovence nasploh in tudi kot svoj velik osebni uspeh, ki ga sicer ne bi bilo, če mojega predloga ne bi podprla tudi državni sekretar Vencelj in minister Peterle.«

Kako so se na ustanovitev Urada odzvali Slovenci v zamejstvu in po svetu in kako ste jo doživljali vi osebno? Ha, zdaj bi bil pravi trenutek, da bi zaigral neko dopadljivo, a v resnici lažno skromnost. Pa je ne bom, ker se tega ne grem. Povedal bom po resnici. Ustanovitev Urada sem doživel kot veliko pridobitev za Slovenijo, za Slovence zunaj njenih meja, za Slovence nasploh in tudi kot svoj velik osebni uspeh, ki ga sicer ne bi bilo, če mojega predloga ne bi podprla tudi državni sekretar Vencelj in minister Peterle. A vseeno. Bil sem srečen. Podobno kot takrat, ko sem enajst let pozneje, na eni od sej t .i. prve Janševe vlade sam utemeljeval, pojasnjeval in v celoti uspešno zagovarjal predlog krovnega Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja in ga je potem vlada na isti seji tudi sprejela, čez nekaj mesecev pa ga je sprejel še parlament. Podobno kot takrat, ko je bila zahvaljujoč mojemu neomajnemu vztrajanju sprejeta odločitev, da se imena tistih krajev v tujini, ki premorejo tudi slovensko ime, zapisuje dosledno dvojezično, in to najprej slovensko ter potem tujejezično (ko se boste naslednjič peljali v smer katerekoli sosednje države in boste na avtocestnih tablah brali

najprej slovensko in potem še tuje ime kraja onstran meje, vedite, da je bilo za dosego odločitve o takšni praksi potrebno nenormalno trmasto vztrajanje zanesenjaka, čigar odgovore pravkar prebirate, proti skupini pravnih strokovnjakov, ki so zapisovanju slovenskega imena odločno nasprotovali, ker da to ni - kako tipično slovensko - v skladu z normami mednarodnega prava). Na ustanovitev Urada so se pozitivno odzvali tudi Slovenci v zamejstvu, saj so čutili, da se je njim namenjena vladna struktura upravno-statusno in tudi simbolno dvignila na višjo raven. Kako se spominjate nastopa ministrov na predstojniškem mestu Urada po poldrugem desetletju državnih sekretarjev? Na omenjeni seji vlade je tedanji minister, pristojen za upravo, močno nasprotoval določbi 14. člena predloga Zakona, ki sem jo zato moral zagovarjati še mnogo bolj trdovratno kot nekatere druge »diskutabilne« zakonove določbe (finančnemu ministru, na primer, so ostali ministri - kakšna škoda! - pritegnili, ko je skorajda zahteval, da se v predlogu Zakona črta člen, ki je določal, da je za stalno postavko, namenjeno Slovencem zunaj Republike Slovenije, v vsakoletnem proračunu fiksno določenih 1,5 promila državnega proračuna). V predlogu zakona je 14. člen določal, da bo Urad vodil minister (brez listnice). Za ministra, pristojnega za upravo, pa je bila ta predlagana rešitev nesistemska, nelogična in še kaj. A je kljub njegovemu nasprotovanju obveljala. In potem je čez slaba tri leta prišla prva naslednja vlada, imenovana Pahorjeva vlada, ki je, ker je tako veleval zakon, morala postaviti ministra. Izbrala je prof. dr. Boštjana Žekša, ki je tako postal prvi minister na predstojniškem položaju Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Bil sem na

njegovem zanimivem »zaslišanju« v pristojnem parlamentarnem odboru. Dan, ko je bil na čelo Urada prvič postavljen minister, je bil zame praznik. Biti relativno majhna vladna služba in imeti za predstojnika polnopravnega člana vlade, to je ministra, je nekaj izjemnega! Je nekaj, kar ima izredno simbolno in tudi praktično vrednost ter velik pomen! Je nekaj, kar je v bistvu uspelo samo nam! Ima ga sicer tudi vladna služba za razvoj in evropsko kohezijo, vendar le zato, ker je Slovenija v preteklosti potrebovala pandana ministrom za evropske zadeve, ki jih je imela večina sosednjih ter bližnjih držav. Urad je v 25 letih deloval na več lokacijah. Kako so potekale selitve do današnje na Erjavčevi cesti? Začelo se je v treh sobah na Gregorčičevi ulici 27, nadaljevalo v tedanji glavni stavbi zunanjega ministrstva na Gregorčičevi ulici 25, se selilo na Prešernovo cesto oziroma Šubičevo ulico na sedanjo lokacijo zunanjega ministrstva, sledila je Železna cesta v Župančičevi jami onstran glavnega kolodvora, pa Komenskega ulica, da bi po skoraj dvajsetih letih selitev pristali na sedanji lokaciji, ki jo je izposlovala tedanja ministrica in podpredsednica vlade, gospa Ljudmila Novak. Urad zdaj deluje v veliki meščanski vili, zgrajeni v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Prostori so za takšen organ, kakršen je naš Urad, nadvse primerni, lokacija pa prvovrstna. Osebno sem popolnoma prepričan, da je idealna in da boljše ter primernejše kratkomalo ni! Naj zato ohranitev te lokacije ostane čvrsta zaveza vseh bodočih Uradovih predstojništev! Kako ocenjujete delo Urada v njegovi 25-letni zgodovini, katere tvorec ste tudi sami? Je vaša pobuda dosegla svoj namen, ali Urad po vašem mnenju izpolnjuje

svoje poslanstvo? Bil sem in sem še vedno ponosen na to, da Slovenci imamo takšen organ, namenjen rojakom zunaj meja naše narodne države. Če kdo meni, da v petindvajsetih letih ni bilo narejeno dovolj, bi se moral sočasno vprašati, kaj in koliko bi bilo v tem času narejenega, če tega organa ne bi bilo. Po mojem globokem prepričanju bi bilo narejenega veliko manj. Kar pa seveda ne pomeni, da ne bi moglo biti storjenega tudi več in bolje. Pobuda, ki sem jo v tistih, že močno oddaljenih časih, oblikoval in sprožil, je vsekakor dosegla svoj namen. Zavedanje tega mi vzbuja zadoščenje in me navdaja z občutkom, da je moje profesionalno delovanje imelo smisel in pomen. Urad svoje PLEMENITO poslanstvo vsekakor izpolnjuje, lahko pa bi ga izpolnjeval še v večji meri, če bi solidna strokovna ekipa, ki jo premore, ne bila v tolikšni meri »vprežena« v izvajanje številnih birokratskih obveznosti, ki k najširši in celoviti blaginji ter preživetju Slovencev zunaj Republike Slovenije ne prispevajo praktično ničesar. Ja, na tem mestu se dotikam svoje bolečine. Kako rad bi pri svojih letih še naredil kaj vrednega, kaj trajnega, kaj vsebinskega za skupnost, ki mi je bila dodeljena v osebno odgovornost, a mi zaradi danih pravil delovanja prav tiste delovne naloge, v katerih ne prepoznam skoraj nobenega smisla in pomena, poberejo največ časa, energije in moči. Zaradi tega sem včasih zelo potrt. Kako vidite prihodnost Urada? Naš Urad - čeprav je, kot se radi pošalimo, v tem vesolju edini državni organ za Slovence - ni neka odmaknjena ali izolirana oaza. Vse, kar se dobrega in slabega dogaja v slovenski družbi in državi, se verno odraža tudi znotraj Urada.

Zelo aktivno in zelo izpostavljeno sem sodeloval pri njeni vzpostavitvi in tudi zato mi nikakor ni vseeno za prihodnost naše države. Niti za prihodnost slovenskega naroda. Nekoč sem v njuno prihodnost zrl z velikim optimizmom. Ta optimizem počasi, toda vztrajno, bledi. Na njegovo mesto se vriva zaskrbljenost. A kljub temu hočem verjeti, da prihodnost je. Za narod, za državo in tudi za naš Urad! Ker je ta Urad ne samo obstal, pač pa toliko let tudi rasel v svojem obsegu in v svoji veljavi, lahko to pomeni le, da je bil potreben v preteklosti, da je potreben v sedanjosti in da bo potreben tudi v prihodnosti. Če bo odgovorna kadrovska politika zagotavljala, da se bodo v njem zaposlovali sposobni, razgledani, motivirani in delovni ljudje, ki jih bo pri izvajanju delovnih nalog gnala ljubezen do slovenstva in privrženost interesom slovenske države in slovenskega naroda v Sloveniji ter zunaj njenih meja. Če se bo te ljudi usmerjalo h ključnim nalogam ter razbremenjevalo nepomembnih in nekoristnih opravil, bo prihodnost Urada zanesljivo svetla, to pomeni dolga, lepa in uspešna.  Blanka Markovič Kocen

 Naborjet v Kanalski dolini, 6. 11. 2015 FOTO: R.M.

// ŽARIŠČE

Olga Belec, državna sekretarka: Med ključnimi izzivi je obseg finančnih sredstev Urada Ena izmed ključnih nalog Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v sosednjih državah ter Slovencem po svetu, je v pogovoru za praznično izdajo Moje Slovenije uvodoma poudarila državna sekretarka Olga Belec, ki ji dolgoletne izkušnje iz gospodarstva na tem delovnem mestu še kako koristijo. »Urad si prizadeva, da bi se obseg finančnih sredstev povečal. Za leti 2020 in 2021 smo to v predlogu proračuna glede na leto 2019 dosegli. Žal pa še nismo dosegli ravni pred ekonomsko in finančno krizo. Glede na potrebe je obseg finančnih sredstev poseben izziv za Urad.« Med vsebinami, ki zahtevajo posebno pozornost, je po njenem mnenju tudi področje medijske oskrbe, tako tiskanih kot elektronskih medijev, ter zagotavljanja radijskih in televizijskih oddaj. »Seveda se Urad srečuje tudi s kadrovskimi vprašanji, saj gre za velik obseg rednih nalog, ki so v njegovi pristojnosti, kot tudi dodatnih nalog, ki so povezane s posebnimi

okoliščinami, kot je bilo letos vprašanje repatriacije v povezavi z Venezuelo. Priprava akcijskega načrta postopka repatriacije je trajala več mesecev,« pojasnjuje Belčeva, ki bolj kot težavo izpostavlja izziv, da bi bil bila avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah ter Slovenci po svetu bolj povezani z matico in da bi bili v Sloveniji bolj prepoznani. Delovanje slovenskih skupnosti, društev, medijev in projektov v zamejstvu Urad podpira s sredstvi, ki jih podeljuje preko razpisov. Kolikokrat na leto so ti razpisi objavljeni in komu so namenjeni ?

Urad načeloma enkrat na leto objavi tri razpise. Tako je bilo tudi letos, in sicer: Javni razpis za razpisno področje A v letu 2020: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo v sosednjih državah in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Javni razpis za razpisno področje B v letu 2020: finančna podpora Slovencem po svetu je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Oba sta namenjena tako pravnim kot fizičnim osebam iz tujine, kakor tudi

posameznikom, ustanovam, društvom, organizacijam in poslovnim subjektom, ki v Republiki Sloveniji delujejo na področju povezovanja in sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in Slovenci po svetu; in Javni razpis za razpisni področji A in B za organizacije civilne družbe v Republiki Sloveniji, s katerim se sofinancira redno delovanje organizacij civilne družbe v Republiki Sloveniji, katerih osnovna dejavnost je namenjena slovenski narodni skupnosti zunaj Republike Slovenije – vsestransko spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo zunaj Republike Slovenije in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Bi si želeli tesnejšega sodelovanja z ministrstvi, kot sta, denimo, za zunanje zadeve in šolstvo? Seveda si želim tesnega in konstruktivnega sodelovanja z drugimi resorji, v katerih pristojnosti so tudi posamezna področja, povezana s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Nobeno sodelovanje ni tako dobro, da ga ne bi mogli še izboljšali in nobeno sodelovanje ni tako popolno, da ga ne bi mogli še nadgradili. Letos nam je celo uspelo s skupnim poročilom o delu posameznih pristojnih resorjev za področje Slovencev v zamejstvu in po svetu predstaviti celovito delovanje in sodelovanje. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je centralni organ državne uprave za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Urad je posredno vključen v informacijsko mrežo ministrstva za zunanje zadeve in lahko preko le-tega daje diplomatskim predstavništvom in konzulatom Republike Slovenije pobude s področja

svojega dela. Druga ministrstva v okviru svojih delovnih področij vzpostavljajo stike in razvijajo sodelovanje z organizacijami Slovencev zunaj Republike Slovenije. Dejavnosti teh ministrstev usklajuje Urad. Ministrstva in drugi državni organi so dolžni Urad sproti obveščati o svojih dejavnostih na področju sodelovanja s Slovenci zunaj Republike Slovenije. Vzpostavili smo dobro sodelovanje z drugimi resorji. Posebej tesno, že po naravi stvari, sodelujemo z ministrstvom za zunanje zadeve (MZZ), ministrstvom za kulturo (MK) in ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Zelo pomembno je tudi sodelovanje z ministrstvom za gospodarstvo (MG) ter Službo Vlade RS za regionalni razvoj in kohezijsko politiko (SVRK). Področje čezmejnih projektov je izjemnega pomena za strukture avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Tudi v tem finančnem obdobju so bili prijavitelji iz zamejstva uspešni, ne samo s t. i. predlogi za posamezne oz. standardne projekte, ampak tudi z strateškim projektom kot npr. PRIMIS. Na končam odgovor s tem, da zgolj s skupnimi napori lahko dosežemo uresničevanje pravic in obstoj avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, kot tudi Slovencev po svetu, s čimer zagotavljamo skupni slovenski kulturni prostor. Kako ocenjujete gospodarsko sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu? Gospodarsko sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu krepimo. Pri tem je ključno sodelovanje s gospodarskimi zvezami in strukturami, med katerimi naj posebej izpostavim SGZ v Celovcu, SDGZ iz Trsta, RASK v Monoštru ter EU korak na Reki. Prav

tako so pomembni gospodarski klubi in posamezni gospodarski subjekti. Že vrsto let prirejamo gospodarske konference in se aktivno udeležujemo gospodarskih dogodkov, preko razpisov pa sofinanciramo aktivnosti na področju gospodarstva s posebnim poudarkom na mladih, kot sta npr. projekt MOBILNOST ter MAJ – Mreža Alpe Adria. Na tem področju bomo zavzeto delali še naprej. Kaj bi na tem področju lahko še storili ? Eden izmed ključnih izzivov na področju gospodarstva so neposredne investicije na območju, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost, kar bi bilo zlasti za mlade izjemnega pomena, saj bi jim omogočilo perspektivo. Upoštevajoč naravne in geografske danosti sta med ključnimi področji prav gotovo kmetijstvo in turizem. Slovenska vzorčna kmetija v Porabju je nedvomno primer dobre prakse, ki nazorno predoči možnosti in priložnosti. Izpostaviti je treba tudi posebne izzive v Benečiji. Slovenske ustanove kot npr. Etnografski muzej v Bardu ali Muzej rezijanskih kultur v Solbici beležijo vsako leto večji obisk. Prizadevamo si, da bi bilo zamejstvo še bolj prepoznavno in bolj povezano z matico, saj hrani bogato kulturno in naravno dediščino, kar predstavlja dobro osnovno za gospodarski razvoj. Na Uradu smo pristopili tudi k pri‑pravi nove Strategije za gospodarstvo na območju avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, s katero želimo nadgraditi prizadevanja na področju gospodarskega sodelovanja in zagotoviti celovit pristop pri naslavljanju teh vprašanj z vključitvijo vseh relevantnih resorjev.

 Blanka Markovič Kocen  Osebni arhiv O.B.

// ŽARIŠČE

Dear Minister Peter J. Česnik, On the occasion of the 25th anniversary of the Office for Slovenians Abroad, I would like to congratulate you Minister and all of your colleagues, wishing you all the best in your future work. Allow me also to take this opportunity to thank all those who have helped shape the Office's policies since its establishment and all of the Office's former employees for having established ties with our fellow countrymen around the world with care and heartfelt enthusiasm. The Office for Slovenians Abroad carries out a noble mission. With sincere congratulations and thanks for your work, Borut Pahor, President of the Republic of Slovenia

Prispevek Urada h kakovosti življenja zamejskih Slovencev je neprecenljiv Na vprašanje, kako vidijo dosedanje delo Urada in kaj od njega pričakujejo v prihodnje, so nam odgovorili nekateri najvidnejši predstavniki slovenskih zamejskih organizacij. Odnose med Republiko Slovenijo in Slovenci onstran meja bo treba posodobiti, menijo nekateri izmed vprašanih, ki skoraj brez izjeme v ospredje postavljajo pomen jezika in skrb za mlade.

// ŽARIŠČE

Rudi Pavšič, Slovenska kulturno-gospodarska zveza

Marjan Šturm, Zveza slovenskih organizacij

Zagovarjam stališče, da je treba celovito premisliti dosedanje odnose med Republiko Slovenijo in Slovenci, ki živimo v sosednjih državah. Družbene dinamike, tudi znotraj naših skupnosti, se bistveno spreminjajo, tako da si težko zamišljam te odnose na osnovi dosedanjih, marsikdaj že preživetih modelov. Potrebujemo resen pristop, ki bo vseslovenski in bo v prvi vrsti zadeval vprašanje jezika, skrb za mlajše generacije in bogatitev obmejnega prostora z novimi vsebinami in vizijami.

Prehod iz enega sistema v drugega ni preprost. Za nekatere je bil bivši sistem ena sama katastrofa, za druge pa je imel tudi kake pozitivne elemente. Ta dualizem je vplival tudi na zamejstvo. Nekaterim so očitali, da so stali blizu „bivšemu režimu«, drugi pa, da so bili „zatirani“. No, resnica je najbrž nekje v sredini. Je že res, da je bil povojni sistem najprej nenaklonjen desnici na Koroškem, a se je to kar kmalu spremenilo in je bivša SZDL, pristojna za zamejstvo, ubrala pot upoštevanja vseh elementov manjšine, torej je spoštovala politični pluralizem znotraj manjšine. Od sedemdesetih let naprej sem spremljal odnose med Slovenijo in manjšino in v oči mi je padlo, da je bila SZDL zelo pozorna na to, da med manjšino ne bi prišlo do kakih hujših trenj. Skušala je razlike, ki so seveda bile prisotne in morajo biti prisotne v demokratični in pluralistični državi, transformirati v sodelovanje na podlagi akcijskega programa.

Jezik je za zamejsko narodno skupnost alfa in omega njene aktivne prisotnosti. Potrebujemo resen pristop do tega vprašanja, ki je večplastno in njegova rešitev ni enovita. Večati je treba skrb za njegovo kvaliteto in širiti krog govorcev tudi med Neslovence. Zavedati se moramo, da se naša skupnost številčno zaskrbljujoče manjša in je na nekaterih narodnih obrobjih skoraj neznatna. Primer Benečije je pred očmi. Jezikovni pristop zadeva v prvi vrsti mlajše generacije, ki so vse bolj dvo- ali večjezične in je njihov odnos do slovenskega jezika drugačen od tistega, ki smo ga poznali pred dvajsetimi in več leti. Drugo vprašanje, ki je povezano z mladimi, zadeva odnos med njimi na relaciji zamejstvo-Slovenija. Večajo se razdalje in ustvarjajo se različne skupnosti: zamejska, ki se vse bolj vključuje v dinamike večinskega prostora in tista iz osrednje Slovenije, ki se vse bolj oddaljuje od zamejskih problematik. In nazadnje obmejna območja. Paradoksalno smo bili med seboj Slovenci na teh območjih v federativnih časih veliko bolj aktivni in ustvarjali veliko zanimivih pobud in povezav. Obmejni prostor je kraj stikov, prijateljstev, sorodstvenih vezi, skratka kraj skupnih interesov.

Po osamosvojitvi Slovenije se je ta koncept podrl. Pluralizacija Slovenije je imela tudi za posledico, da so nekateri mislili, da morajo tudi manjšino „demokratizirati“. Pa je manjšina že lep čas živela v demokratični in pluralistični državi, kjer je veljala vladavina prava in temeljna pravica do svobodnega združevanja. S tako politiko Slovenije so se razlike znotraj manjšin bolj poglobile kot zgladile. Zamuda pri uresničevanju člena 7 ADP ima nekaj opraviti z neaktivnostjo podpisnic ADP, torej štirih velesil, ki bi po § 35 ADP imele vso pravico narekovati Avstriji, kako naj se člen 7 ADP izpolni. A tega do danes niso storile. Jugoslavija kot sopodpisnica ADP ni imela pravice sprožiti postopka po členu 35 ADP, seveda pa bi tudi Avstrija sama od sebe lahko uveljavila bolj širokogrudno manjšinsko zaščito.

Čas celi vse rane. Prepričan sem, da smo na dobri poti, da se bodo tudi v odnosih med Avstrijo in Slovenijo uveljavile norme manjšinske zaščite, ki jih je oblikoval Svet Evrope kot za normativno manjšinsko zaščito pristojna mednarodna organizacija v Evropi in za odnose med matičnimi narodi in manjšinami v zamejstvu stališča takoimenovane beneške komisije, ki v imenu Sveta Evrope izdeluje pravne ekspertize do pomembnih vprašanj, tudi takih do manjšinske zaščite.

Ivan Peterlin, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji

Jože Hirnök, Zveza Slovencev na Madžarskem Leta 1990 smo v Porabju ustanovili prvo krovno organizacijo Zvezo Slovencev na Madžarskem, kar je bil zgodovinski dogodek za nas in upam, da tudi za Slovenijo. Po nastanku samostojne Slovenije smo se lahko veselili ustanovitve Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. S tem smo dobili partnerja in ustanovo, ki je skrbela in še zmeraj skrbi za nas, Slovence na Madžarskem. Bili smo in smo še partnerji, delamo za to, da bi ohranili slovenski jezik in kulturo ter krepimo narodno zavest Slovencev na Madžarskem. Kljub vsem težavam v zadnjem obdobju smo s pomočjo Urada dosegli vidne rezultate v zvezi s položajem naše majhne skupnosti na vseh področjih našega življenja. Za dosedanjo moralno in finančno pomoč se iskreno zahvaljujemo sodelavcem Urada in Republiki Sloveniji. V prihodnjem obdobju pa prosimo Urad, da sklepe naše organizacije upošteva in opozori druge resorje, ministrstva, da to upoštevajo. Želimo vam veliko uspeha pri vašem delu tudi v prihodnosti in se iskreno zahvaljujem za dosedanjo pomoč in sodelovanje.

Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu praznuje pomembno obletnico, 25-letnico svojega obstoja. Ne morem si predstavljati, v kakšni temi bi danes tavali, če tega foruma ne bi bilo. Urad je nenadomestljiva oporna točka za vse Slovence, ki nas je zgodovina postavila na območje izven meja matične domovine. Kot na filmskem traku se mi v mislih pojavljajo obrazi ministrov in vodij Urada, ki so se na tem mestu v vseh teh letih zvrstili. Naj bom iskren: pred sabo vidim samo sproščene, nasmejane obraze razumevajočih ljudi, ki so znali dati vse od sebe, da bi nam bilo lepše in lažje! Isto velja tudi za strokovno osebje, ki motor Urada poganja naprej. Sami strokovno podkovani ljudje, pripravljeni prevzeti na svoja ramena vsak, še tako pereč problem, na katerega naletimo v zamejstvu. Mirno lahko zatrdim, da so to od vedno “naši” ljudje in da smo tudi mi od vedno “njihovi”. Zato – vse najboljše res vsem na Uradu. Želimo si, da bi nam še naprej tako zvesto stali ob strani. Brez vaše pomoči bi vsi naši napori, delo in prizadevanja padli na skromnejšo raven, kar pa vsem Slovencem, tako tistim v matični domovini kot nam v zamejstvu, ne bi bilo v čast. Ostanimo optimisti in predvsem združeni, saj “skupaj zmoremo”, kot pravi geslo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji!

// ŽARIŠČE

Urad povezuje Slovence po svetu med seboj in z matično domovino  Blanka Markovič Kocen

Nekateri člani Sveta Vlade RS za Slovence po svetu so za praznično Mojo Slovenijo strnili razmislek o tem, kako vidijo delo Urada in Sveta v prihodnje.

Dr. Jure Leskovec, izredni profesor na Univerzi Stanford, predsednik UO fundacije ASEF Svet je manjši, kot je bil kdajkoli prej, s tem pa tudi bolj globalen. Ljudje po vsem svetu smo s pomočjo tehnologije vse lažje povezljivi in pretok informacij je hitrejši in preprostejši, kot je bil v preteklosti. Dejstvo pa je tudi, da smo posledično priča velikim premikom prebivalstva, saj je preseljevanje po svetu postalo preprostejše kot kdajkoli prej. Slovenija je tu še posebej na udaru -- žal prav z vidika izseljevanja najbolj izobraženih mladih državljanov. V zadnjih petih letih se je iz naše države izselila cela generacija mladih ljudi. Urad za Slovence po svetu ima -- in bo v prihodnosti imel -- vse večjo in pomembnejšo vlogo pri sooblikovanju politik za odnos in ohranjanje stikov z v tujini živečimi Slovenci ter pomagal pri njihovem vračanju. Urad za Slovence po svetu ima izjemen strateški pomen, saj povezuje Slovence po svetu in jih navezuje na matično domovino ter skrbi, da Slovenija izkoristi celoten potencial, ki ga ima v svojih ljudeh doma in v tujini. Urad za Slovence po svetu je s svojim delovanjem pokazal, da je pomemben, saj podpira slovenstvo po svetu, ohranja slovenski jezik in kulturo ter pomaga pri vračanju Slovencev v domovino, ki je ena in nam vsem dodeljena.

Prof. dr. Maja Đukanović, Nacionalni svet slovenske manjšine v Srbiji in Društvo Slovencev Sava Beograd Obstoj in delovanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Sveta Vlade RS za Slovence po svetu v največji meri temelji na prostovoljnem delu in prizadevanjih Slovencev, živečih v tujini, ki svoj prosti čas in poklicna znanja usmerjamo v promocijo Slovenije in slovenščine. V preteklih 25 letih so se izoblikovale smeri nadaljnjega razvoja delovanja tako Urada kot Sveta Vlade RS, ki naj bi izhajalo iz novega razumevanja pojma Slovenec v tujini. Dejstvo je, da gre večinoma za tretjo ali četrto generacijo slovenskih potomcev, vzgajanih v jezikovno in kulturno zelo raznolikih okoljih. Gre za ljudi z novimi znanji, stališči, potrebami in življenjskim slogom, ki na drugačen način pojmujejo in vidijo deželo svojih prednikov, za ohranjanje in predstavljanje slovenske kulture in Slovenije po svetu pa potrebujejo nove spodbude in nove oblike podpore.

Jure L. Komar, Predsednik Zedinjene Slovenije Argentina Vsaka skupina oseb, ki ima enak izvor, se naravno povezuje, ker čuti, da so jim jezik, navade, kultura in preteklost enaki. To so globoko vsidrane korenine v rodno zemljo prednikov, to je narod. In tudi če se del tega naroda zaradi različnih zgodovinskih razlogov prenese izven rodne zemlje, so korenine iste. Zato kdor vodi narod, je dolžan skrbeti za te skupine rojakov izven rodne zemlje, saj so del naroda. Mislim torej, da je namen Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in Sveta Vlade RS za Slovence po svetu ohranjanje narodne identitete in povezava Slovencev z matično domovino. Slovenska skupnost v Argentini je živ del slovenskega naroda tukaj pod južnim križem. Veliko tukajšnjih slovenskih ustanov je praznovalo več kot pol stoletja delovanja in še naprej zavestno prenašajo iz roda v rod slovensko dediščino. Zato je v bodočem delu Urada in vlogi Sveta bistvena ta povezava za obstoj slovenskih skupnosti po svetu. Sami pa moramo pokazati realnost, problematiko in bodoča izhodišča svoje skupnosti. Od Urada pričakujemo razumevanje problematike in iskanje pomoči za obstoj naše skupnosti. Cilj vseh pa je ohranjanje in rast slovenske identitete, jezika in kulture. V prihodnosti je pomembna povezava med slovenskimi skupinami po svetu, kar je bilo izpostavjeno tudi v pogovorih na zadnjih sejah Sveta vlade RS. V imenu organizirane Slovenske skupnosti v Argentini čestitamo Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za 25 let delovanja in še na mnoga leta.

// ŽARIŠČE

Predsedniki civilnih organizacij o pomenu Urada in prihodnjih pričakovanjih Ob 25-letnici Urada smo predsednike štirih civilnih organizacij, ki delujejo na področju izseljenstva in zamejstva povprašali, kako vidijo dosedanje delo Urada in njegovo poslanstvo in kaj od Urada pričakujejo v prihodnje. Izpostavljajo povezovalno vlogo Urada, katerega ustanovitev pomeni velik kakovostni preskok v skrbi države za zamejstvo in izseljenstvo.

Lenart Rihar, Rafaelova družba »Ustanovitev Urada sovpada z demokratizacijo in rojstvom samostojne države. To je bil zgoščen čas novih začetkov. Takrat smo lahko začutili, kakšen vzgon se vzpostavi, kadar se pri večini ljudi uresniči upanje iz Prešernovega Venca: »… ko so razprtije potolažene in je rod cele slovenšne združen.« V tem smislu tudi nastanek Urada predstavlja velik kakovostni preskok v skrbi države za zamejstvo in diasporo. Vključno s tem, da ga je – za razliko od vmesnih let – od začetka vodil član slovenske vlade, minister. Iz tega začetnega utirjenja se je s pomočjo Urada v petindvajsetih letih omogočilo nešteto dobrih pobud in poživilo prenekatero slovensko skupnost v sosednjih državah ali po svetu. Trdno verjamemo, da se bo ta program uresničeval tudi v naslednjih desetletjih, ob jubileju Urada pa s hvaležnostjo čestitamo vsem njegovim predstojnikom in sodelavcem.«

dr. Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa »V svojem in v imenu Svetovnega slovenskega kongresa iskreno čestitam Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ob njegovi 25. obletnici obstoja. S svojim delovanjem pomembno prispeva k ohranjanju slovenstva in slovenske zavesti, tako v zamejstvu kot tudi po svetu. Še posebno pomembna je vloga Urada kot finančnega podpornika društvom in organizacijam, ki povezujejo Slovence po svetu, saj s tem dosega multiplikativne učinke pri povezovanju in krepitvi odnosov med rojaki. Urad ima tudi izjemno vlogo selektorja, ki izbira najprimernejše projekte in vsebine za slovenske rojake, da bi s sredstvi, ki jih ima na voljo, dosegel kar največ. Na tem mestu priporočamo Vladi RS, da Uradu, ki ga vodi minister za Slovence po svetu, v prihodnosti nameni večjo vlogo in več finančnih sredstev, saj je ta institucija v Sloveniji žal močno podcenjena. Veseli in hvaležni smo, da Urad podpira tudi projekte, ki jih pripravlja Svetovni slovenski kongres tudi z

mnogo prostovoljnega dela vodstva, članov in prijateljev v domovini in po svetu. V prihodnje si želimo več podpore predvsem pri programih za mlade ter strokovnih konferencah. Uradu želimo, da se še naprej srčno zavzema za poglabljanje vezi s Slovenci, ki živijo izven meja RS.«

Sergij Pelhan, predsednik Združenja SIM »Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu deluje v okviru Vlade Republike Slovenije in je zato tudi njegovo delovanje v okviru zakonitosti vlade in vladnih organov. Menim, da je Urad v 25 letih svojega delovanja naredil korak naprej k približevanju izseljencev in zamejcev z matično domovino, kar je tudi njegovo poslanstvo. V prihodnje od Urada pričakujem, da bo namenil še več pozornosti izobraževanju kadrov in še večji kulturni povezanosti, ki obsega tako ohranjane slovenske kulture skozi našo dediščino ter prenos znanja na mlade generacije kot ohranjanje slovenskega jezika. Vemo namreč, da je jezik eden od pomembnih povezovalcev in pokazateljev identitete posameznega naroda. Želim si, da bi imele nevladne organizacije, ki delujemo z našimi izseljenci in zamejci še večji poudarek pri skupnem delovanju za dobrobit vseh, ki so jim te povezave pomembne in koristne. Pri tem bom izpostavil časopis Rodna gruda, ki je desetletja v domove naših izseljencev prinašal tako literarne prispevke kot tudi novosti iz domovine in slovenskih društev po svetu. Menim, da bi morali ponovno omogočiti redno izdajanje te revije z zadostnimi finančnimi sredstvi, danes v elektronski obliki, ki bi jo skupno lahko v bodoče oblikovale in urejale nevladne organizacije. Za delovanje danes kot tudi v prihodnje je predvsem pomembno odkrito sodelovanje in povezovanje med vsemi,

ki delujemo zato, da je vsem našim rojakinjam in rojakom, ki živijo v tujini, vez z domovino stalnica, ne glede na vse razlike med nami.«

Uroš Zorn, predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu »Najpomembnejše poslanstvo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu vidim v njegovi povezovalni in koordinacijski funkciji, predvsem med slovensko državo in Slovenci ter slovenskimi skupnostmi v zamejstvu in po svetu in v zastopanju interesov in potreb Slovencev, razseljenih po svetu, pred državo in mednarodno skupnostjo. Uradu je v 25 letih uspelo postaviti zelo trdno strukturo povezav, ki jih v veliki meri izvaja prek civilnih organizacij v Sloveniji. Naša pričakovanja so predvsem v tem, da bi se Urad še naprej zavzemal za potrebe naših rojakov, razseljenih po svetu, in podpiral vsestanska prizadevanja civilnih organizacij, ki kot izvajalci in posredovalci potreb že 25 let sodelujejo z Uradom v dobrobit Slovencev v zamejstvu in po svetu. Pričakujemo tudi, da se bo Urad v duhu demokracije in luralizma tudi v prihodnje zavzemal za potrebe naših rojakov.«

 Blanka Markovič Kocen