DEKALOG II. epizoda KATEHEZA za odrasle
DRUGA BOŽJA ZAPOVED "Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga, kajti Gospod ne bo pustil brez kazni tistega, ki po nemarnem izgovarja njegovo ime!" 2 Mz 20,7; 5 Mz 5,119
Ime Gospodovo naj bo slavljeno od zdaj in na veke Ps 113,2
IZHODIŠČE ZA POGOVOR V SKUPINI Iz Katekizma Katoliške Cerkve Gospodovo ime je sveto. Druga spoštovanje do Gospodovega imena.
zapoved
poudarja
Med vsemi besedami je ena edinstvena, saj Bog zaupa svoje ime tistim, ki verujejo vanj, razodeva se jim v svoji skrivnosti osebe. Ime sodi v svet zaupnosti in intimnosti. Gospodovo ime je sveto. S spoštljivostjo do Božjega imena izražamo spoštljivost do Boga samega. "Božjega imena ne smemo izgovarjati nespoštljivo. Kajti mi ga poznamo samo, ker nam ga je zaupal. Ime je vendar ključ do srca Vsemogočnega."
Druga zapoved varuje "sveto" nasploh. Ljudje, imena, stvari, ki so v stiku z Bogom, so sveti. Občutje za sveto imenujemo spoštovanje in je povezano z darom Svetega Duha, ki ga imenujemo Strah Božji. Bogokletje je v tem, da zoper Boga, Cerkev, svetnike ... izrečemo besede sovraštva, očitanja, izzivanja. Bogokletno je tudi, če se kdo zateka k Božjemu imenu zato, da prikriva svoje zločinske dejavnosti, druge zasužnjuje, muči ali mori.
Druga zapoved nas obenem spominja na: znamenje križa; "Poimensko nazivanje troedinega Boga posvečuje stvari, ki jih nameravamo opraviti; podarja nam blagoslov in nas krepi v težavah in preizkušnjah." naš krst, pri katerem smo tudi mi v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha prejeli svoje ime v Cerkvi. "Bog vsakega kliče po imenu. Ime vsakega človeka je zato posvečeno, je ikona osebe in zahteva spoštovanje v znamenje dostojanstva tistega, ki ga nosi." "Pri krstu smo prejeli ime svetnika (svetnice), ki je živel v zvestobi svojemu Gospodu. Naš krstni zavetnik nam daje zgled ljubezni in zagotavlja svojo priprošnjo."
Prejeto ime je ime večnosti. V kraljestvu nebes bosta skrivnost in edinstvenost vsake osebe, zaznamovane z Gospodovim imenom, zasijali v polni luči.
Vprašanja za pogovor v skupini ali osebno premišljevanje Najprej vsak pove oz. razmisli, kaj ga je ob ogledu filma najbolj nagovorilo. Besede, ki jih izgovarjamo, niso samo zvoki, temveč imajo svoj pomen in težo. Vsaka beseda nosi svoje sporočilo, izraža čustva, želje in ima svoj pomen tudi na globlji ravni. Naš odnos in besede, ki jih pri tem izrekamo, vplivajo na vse okoli nas: na ljudi in tudi na svet, ki nas obdaja; na rastline, živali in celo na hrano.
Dobra beseda blagoslavlja, izkazuje ljubezen, neguje našo dušo, slaba beseda pa preklinja, ruši in prizadene. So kletvice prisotne v vašem vsakdanjem življenju? Kje jih srečujete? Vam je ob preklinjanju neprijetno? Čutite nelagodje ali bolečino, ko drugi okrog vas preklinjajo? Zakaj? Ali kdaj koga opozorite na to, naj neha preklinjati? Razmislite, kaj kletvice, ki jih slišite od drugih ali jih sami izgovarjate, pravzaprav pomenijo ter koga ali kaj preklinjajo! Se vam še vedno zdi, da so to le besede izrečene iz navade in brez pomena? Kaj boste naredili, da grdih besed in kletvic ne boste več izgovarjali?
Tudi izrazi, ki so povezani s spolnostjo so vredni posebnega spoštovanja. Naša telesa so po krstu postala svetišča Svetega Duha, prebivališča samega Boga. Bog nas je ustvaril po svoji podobi, kot moškega in žensko, in želi, da bi ga tudi z našimi telesi slavili. Vsaka beseda ali kletev, ki nespoštljivo ali prostaško govori o spolnosti, je zato zelo ponižujoča do nas samih in do Boga.
Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč le dobra, da bi bila ob potrebi v izgrajevanje, da bi podelila milost tistim, ki poslušajo. Ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pečatom zaznamovani za dan odkupitve. Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, jeza, rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo vred. Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu. Ef 4,29-32 Razmislite, kako besede, ki jih uporabljate, vplivajo na vas in vaše bližnje, če so to besede, ki v večji meri označujejo kritiko, slabe, negativne stvari, vidike ali lastnosti ljudi ali pa če so to besede, ki v večji meri znajo prepoznavati dobro, lepo, pozitivne stvari, vidike ali lastnosti ljudi? Kaj vam ta razmislek pove o vplivu izrečenih besed na vas same in na ljudi, s katerimi se srečujete?
I.