Ljudje nas vedno lahko presenetijo

FOTO: BARBARA ZAJC

Že več kot 20 let delam v zavarovalniški industriji. Bila sem del različnih ekip, ki s(m)o na marsikaterih področjih orale ledino v Sloveniji. Kljub temu da so bili poslovni cilji in prioritete delovanja v teh zavarovalnicah različni, so se vse ves čas soočale s pomembnimi spremembami v zunanjem okolju.

Da bi se podjetje lahko spopadalo s spremembami v zunanjem okolju, da bi dosegalo zastavljene cilje, bilo poslovno uspešno in pri tem ustrezno obvladovalo tveganja, je po mojem mnenju potrebno dvoje: ustrezni notranji sistemi in ljudje. Oboje.

Kljub temu, da je prihodnost nepredvidljiva, menim, da je dolgoročno, strateško načrtovanje poslovanja eden ključnih notranjih procesov podjetja. Ta mora spremljati dolgoročne trende v zunanjem okolju, poznati svojo konkurenco in kupce ter si postaviti pošteno ogledalo z analizo lastnih prednosti in slabosti. Za dolgoročno uspešnost je izjemno pomembno, da si postavimo jasne, merljive, uresničljive cilje in da dolgoročno načrtujemo večje projekte ter ključne vire, kot so kadri in IT. Da bi uskladili delovanje vseh zaposlenih z zastavljeno strategijo, je pomembno, da so vključeni v njeno pripravo ter da so cilji posameznikov usklajeni s cilji podjetja. Da bi vedeli, ali je zastavljena strategija še vedno ustrezna in ali se cilji uresničujejo, je treba tekoče spremljati uresničevanje planov.

Dobro napisana poslovna strategija družbe, ambiciozni poslovni plani, vzpostavljen sistem ciljnega vodenja z motivacijskim sistemom nagrajevanja in sodoben kontroling so le osnovni pogoj za dolgoročno uspešnost podjetja. Da bi podjetje zastavljene cilje tudi uresničevalo, pa so ključni ljudje.

V prvi vrsti je ključna izbira poslovodstva družbe. Pomembno je, da v najvišjem vodstvu sedijo različni ljudje, saj s tem zagotovimo večjo širino pogledov, pestrost idej ter tehtanje poslovnih odločitev z več vidikov. Poleg same sestave je nujno tudi, da vodstvo deluje usklajeno. Da so odnosi korektni in spoštljivi, da različnost sprejemamo in cenimo. Da je vsak sposoben potlačiti del svojega ega v dobrobit podjetja. V tem vidim pomembno vlogo Združenja Manager, ki promovira različnost in uravnoteženost na vodstvenih položajih ter ustvarja in deli znanje vodstvenih veščin v slovenskem prostoru.

Seveda je lahko vsako vodstvo uspešno le toliko, kolikor dobro ekipo sestavi in kolikor uspešno jo vodi. Za vodenje sprememb je po moji oceni ključna kritična masa posameznikov, ki so aktivni in proaktivni, ki vedno vidijo možnosti za izboljšave, se veselijo novih projektov in preizkušanja lastnih meja. S takimi posamezniki je užitek delati, včasih jim je le potrebno postaviti jasne meje, ker so sicer navajeni, da je ni ovire, ki ji ne bi bili kos.

V podjetjih pa žal nimamo vedno možnosti, da bi dobili in izbrali same 'top performerje'. Uvajanje sprememb je za marsikoga naporno, nepotrebno dodatno delo, ki prinaša veliko negotovosti, in vodje moramo znati ravnati tudi z manj motiviranimi zaposlenimi. Tudi v takem primeru je izredno pomembno, da so cilji družbe in posameznikov jasni. Da zaposlenim jasno komuniciramo, kaj od njih pričakujemo. Da jim razložimo, zakaj so spremembe pomembne, in jim nudimo vso potrebno podporo. Včasih mora vodja tudi pretehtati, ali ima v ekipi prave sodelavce, ki bodo želeli, znali in zmogli z njim uresničevati vizijo.

Svet se spreminja vedno hitreje in odgovornost vodij je prilagoditi delovanje podjetij izzivom prihodnosti. V močnem konkurenčnem boju bodo uspešnejša tista podjetja, ki bodo uspela pridobiti in zadržati odlične ekipe sodelavcev, ki pričakujejo in zahtevajo vrhunsko vodenje. Ne glede na to, koliko izkušenj imamo, nas lahko ljudje vedno presenetijo. Ključno je, da imamo ljudi radi, da smo odprtega duha, se učimo in izobražujemo, ostanemo radovedni in prilagodljivi pri delu z ljudmi, kajti le tako bomo lahko dolgoročno izpolnjevali svoje poslanstvo. T

Mag. Katja Jelerčič,

Izvršna direktorica, Prva osebna zavarovalnica

Mentorski miks v Cukrarni

FOTO: ARHIV ZM Sredi oktobra smo v prenovljeni Cukrarni gostili mentorje in mentorirance obeh mentorskih programov Združenja Manager. Peta generacija Skupinskega mentorstva je zaključila s svojo potjo, medtem ko jo je 26 parov 7. generacije Mentorske mreže šele začelo.

Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager, je v uvodnem nagovoru izpostavila, da sta oba mentorska programa izjemno pomemben del ZM, med drugim sta tista, ki v združenje privabljata nove, predvsem mlajše člane, s čimer krepimo članstvo, raznolikost in povezovanje.

Udeležence je nagovoril tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki pravi, da pri vodenju stavi na odnos. Managerja, voditelja je primerjal s športnim trenerjem: "Izbrati mora pravega človeka za pravo mesto, ga motivirati in zaščititi, če je treba." Svojo ekipo je opisal kot družino, ki je sicer zelo različna, vsem pa je skupno, da želijo zmagovati in dosegati uspehe.

Tomaž Berločnik, Manager leta 2019 in mentor v eni od skupin Skupinskega mentorstva, je dodal, da mora manager rad voditi ljudi: "Sam sem rad vodja, rad vodim ljudi, rad najdem v ljudeh tisto, v čemer so najboljši."

Ob koncu dogodka sta recept za dober mentorski odnos razkrili ambasadorki mentorstva Tatjana Kolenc in Klaudija Javornik: "Mentorstvo je vedno dvosmeren odnos, ki ga je treba negovati in spodbujati. Temelj za uspeh je zaupanje."

Inflacija v luči epidemije

Inflacija je začasna, tveganja pa prinašajo predvsem pritiski povišanja plač, so v razpravi z naslovom Inflacija v luči epidemije – kaj lahko pričakujemo? ugotavljali sogovorniki, ki jih je 18. oktobra gostila Banka Slovenije – med njimi je bil tudi podpredsednik Združenja Manager Andrej Božič.

Izpostavil je, da se pritiski na dvig plač že čutijo: »Epidemija je prinesla tudi to, da vrsta ljudi ni več pripravljena delati za dosedanjo plačo.« Meni, da lahko podjetja na to odgovorijo s hitro digitalizacijo, a za to potrebujejo inženirski kader, ki ga je treba dobro plačati – tudi zato je potrebna uvedba socialne kapice, je poudaril.

»Z davčnimi in drugimi ukrepi bomo morali omogočiti, da bodo ljudje ob razumnem prihodku imeli tudi neto izplen dovolj velik, sicer se bodo selili na tuje ali pa bodo stroški tako visoki, da jih podjetja ne bodo prenesla,« je še dejal Božič.

V Gospodarskem krogu obžalujemo umik predloga uvedbe razvojne oz. socialne kapice

Gospodarske organizacije, ki sodelujemo v okviru Gospodarskega kroga (GZS, ZM, SBC – Klub slovenskih podjetnikov in AmCham Slovenija), obžalujemo umik predloga uvedbe razvojne oz. socialne kapice, ki je bil del predlaganega Zakona o debirokratizaciji.

Kot smo že večkrat poudarili, je razvojna oz. socialna kapica eden od pomembnih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja, ki je eden od osnovnih predpogojev za gospodarski razvoj in rast, temeljev za delovanje vseh segmentov družbe. Le z gospodarstvom, ki ustvarja visoko dodano vrednost, bomo lahko zagotavljali družbeno blaginjo. Visoke dodane vrednosti in bolj produktivnega gospodarstva pa ni brez visoko strokovnih in usposobljenih zaposlenih.. Naše gospodarstvo tekmuje v globalni tekmi, naša najuspešnejša podjetja pa se za svoje zaposlene borijo s konkurenti po celem svetu.

Ker smo želeli, da bi razvojna oz. socialna kapica zajela ključne poklice, ki so gonilna sila razvoja, smo v Gospodarskem krogu predlagali, da bi jo uvedli pri 2,5-kratniku povprečne plače (pri cca. 4.600 EUR bruto), predlog vlade pri 6.000 evrih pa smo sprejeli kot dobrodošel prvi korak. Razvojno oz. socialno kapico ima v določeni obliki uvedeno 19 držav članic EU.

CEC in ZM predstavljata pilotni program Trajnostno voditeljstvo

Evropsko združenje managerjev (CEC) in Združenje Manager (ZM) sta v začetku septembra v Sloveniji gostila slovenske in tuje managerje, udeležence pilotnega izobraževalnega programa Trajnostno voditeljstvo (Sustainable Leadership). Cilj projekta je oblikovati program, ki bo evropske managerje – CEC jih združuje več kot 700.000 – izobraževal in opolnomočil z orodji za trajnostno preobrazbo.

Nosilec projekta je CEC, kot partnerji pa sodelujejo še ZM, Lederne (dansko združenje managerjev), ULA (nemško združenje managerjev), Eurocadres (evropska konfederacija sindikatov za managerje) in CESI (sindikat, ki predstavlja evropske javne uslužbence). Projekt financira EU.

V okviru tega tridnevnega programa je ZM pripravil tudi okroglo mizo o trajnostnem voditeljstvu. Adriana Rejc Buhovac z ljubljanske Ekonomske fakultete je poudarila, da morajo biti managerji agenti trajnostnih sprememb. Moderatorka Mojca Markizeti z Iskraemeca je nadaljevala: »Gospodarstvo ima ogromno odgovornost za spremembe, gospodarstvo pa smo mi in naši deležniki. Ne bi smelo biti razlike med našim osebnim delovanjem in delovanjem v podjetju.«

Predsednica ZM Medeja Lončar je v uvodu izpostavila, da je trajnostno delovanje v središču aktivnosti ZM in da je to odgovornost vseh: »Skupaj moramo razmišljati o trajnostni prihodnosti, prenesti vizijo na zaposlene in deležnike ter posvojiti vseživljenjsko učenje, saj moramo imeti kompetence za delo v prihodnje.«

Za trajnostne spremembe so po mnenju Maxima Legranda, predsednika CEC-a, ključni naslednji koraki: jasna strategija, določitev orodij, s katerimi bomo strategijo izvedli, in komunikacija o nujnosti trajnostnih sprememb z vrha podjetja.

Udeleženci programa so obiskali tudi Knauf Insulation kot primer dobre prakse na področju trajnosti.

Uspešna premiera teniškega turnirja ZM in A1 Open

FOTO: ARHIV ZM

Premierni teniški turnir ZM in A1 Open, ki smo ga z A1 Slovenija sredi septembra gostili v Portorožu, je kljub kislemu vremenu postavil temelje, da postane tradicionalen. Dogodek je ob teniških dvobojih dvojic – v zgodovino sta se kot prva zmagovalca vpisala Marko Rikato in Marko Rems – ponudil tudi kulinarično razvajanje, druženje in mreženje, ki so ga vsi udeleženci opisali le s superlativi, ter športno obarvan pogovor, ki ga je povezoval Lovro Peterlin, managing direktor v A1 Slovenija.

Slovensko teniško igralko Andrejo Klepač je izzval z vprašanjem, kakšen pritisk je sprejeti 900 odločitev na igrišču – toliko jih namreč sprejmejo teniški igralci v enem dvoboju. Klepač je odgovorila, da je pritisk sprejemanja odločitev privilegij in da se je treba na vsak teniški dvoboj – tako kot na poslovni sestanek – dobro pripraviti. Maja Matevžič, nekdanja teniška igralka in zdaj trenerka, je dodala, da je pri tenisu najpomembnejše gibanje – če tega ni, so udarci slabi in rezultati tudi. Da je šport tisto, kar bogati življenje in mu daje ravnovesje, pa je dodal Franjo Bobinac, prvi mož Rokometne zveze Slovenije.

Utrip članstva smo preverjali na Ptuju

Čudovito vzdušje, izjemno gostoljubje Manager kluba Ptuj in podjetja Reseda, degustacija vin v idiličnem Dominikanskem samostanu Ptuj ter Dnevi poezije in vina z večnim Ferijem Lainščkom – takšen je bil zadnji avgustovski petek, ki smo ga preživeli v družbi članov Združenja Manager (ZM) na Ptuju.

Naš prostor je tam, kjer so naši člani. Kot je v uvodu srečanja poudarila Petra Juvančič, izvršna direktorica ZM, vedno znova navdušujejo zgodbe, kot je pot inovativnega podjetja Reseda, ki izvozi kar 99 odstotkov svojih izdelkov, vsak peti zaposleni pa je CNC programer. Kot je dejal soustanovitelj in direktor Resede Damjan Habjanec, lahko iz kovine izdelajo vse, nekatere izdelke celo kot edini na svetu.