OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
Občinski svet občine Jesenice je na 16. seji dne 22.4.2004 sprejel naslednji
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH Marec 2004
1
OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
KAZALO IZHODIŠČA NEFORMALNEGA DELA Z MLADIMI ..................................................... 3
NAMEN DOKUMENTA »STRATEGIJA DELA Z MLADIMI« ................................................... 3 OPREDELITEV NEFORMALNEGA DELA Z MLADIMI ............................................................ 3 KAJ ŽELIMO DOSEČI ............................................................................................................. 3 PROBLEMI MLADIH IN POSEBNOSTI OBČINE JESENICE NA TEM PODROČJU ................... 3 TEMELJNA NAČELA JAVNE DEJAVNOSTI ............................................................................ 4 TEMELJNA NAČELA, KI NAJ BI JIM SLEDILI MLADINSKI PROGRAMI ................................ 5 NAČELA ZA KAKOVOSTNO NEFORMALNO MLADINSKO DELO.......................... 6
TEMELJNE PREDPOSTAVKE.................................................................................................. 6 NAČELA KAKOVOSTNE KOMUNIKACIJE ............................................................................. 7 KAKOVOST NA RAVNI ČLOVEŠKIH VIROV IN KADROV ..................................................... 8 PREGLED DELA Z MLADIMI V OBČINI JESENICE..................................................... 9
POLOŽAJ MLADIH V OBČINI JESENICE ................................................................................ 9 AKTERJI NA PODROČJU DELA Z MLADIMI V JESENIŠKI OBČINI ...................................... 10 OCENA OBSTOJEČIH POTENCIALOV .................................................................................. 11 OCENA DELOVANJA ORGANIZACIJ IN NJIHOVIH PROGRAMSKIH PONUDB .................... 11 VLOGA KOMISIJE ZA MLADE ........................................................................................ 11 VLOGA DRUŠTVA MLADINSKI CENTER JESENICE ................................................ 12
DRUŠTVO MLADINSKI CENTER JESENICE KOT POVEZOVALEC...................................... 12 Vzpostavitev kvalitetne komunikacije z lokalno skupnostjo ..................................................... 12 Usklajevanje programov dela .............................................................................................. 12 Strokovna pomoč ................................................................................................................ 13 DRUŠTVO MLADINSKI CENTER JESENICE KOT IZVAJALEC ............................................ 13 Kadri ................................................................................................................................. 13 Prostor ............................................................................................................................... 13 Financiranje ....................................................................................................................... 13 Kakovost izvajanja mladinskih programov ............................................................................ 14 Organizacijska oblika ......................................................................................................... 14
PREDLOG UKREPOV ......................................................................................................... 15 POVZETEK ............................................................................................................................ 16
2
OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
Izhodišča neformalnega dela z mladimi Namen dokumenta »Strategija dela z mladimi« S pričujočim dokumentom želimo vzpostaviti koncept mladinskega dela, ki bo opravljal funkcijo skupnega imenovalca med različnimi programskimi pristopi in omogočal dolgoročno načrtovanje in financiranje programov. Dokument je namenjen lokalni skupnosti kot izhodišče za presojo programov, ki jih bodo ponujali akterji na področju mladinskega dela, kot tudi samim akterjem pri načrtovanju svojega dela.
Opredelitev neformalnega dela z mladimi Neformalno mladinsko delo je ustvarjanje prostora s kulturo druženja mladih, ki temelji na tem, da mladi sami prepoznavajo smiselnost dogajanja in programske ponudbe, da v njej spontano sodelujejo, da prek delovanja razvijejo pripadnost referenčni skupini in gradijo vezi, ki pomenijo kontinuiteto njihovega bodočega sodelovanja v polju vsakdanjega življenja, torej v polju civilne družbe v najširšem pomenu.
Kaj želimo doseči Želimo razviti neformalno mladinsko delo, v katerem bi mladi našli vzgib za motivirano participacijo in zadovoljitev aktualnih potreb. Želimo vzpostaviti osrednjo institucijo, v katerei bodo mladi lahko pridobivali vzpodbude, znanja in spretnosti, ki ji potrebujejo v vsakdanjem življenju in jih ne morejo pridobiti v drugih formalnih sistemih:
Znanja, uporabna za življenje Širšo družbeno socializacijo Lastne socialne mreže Razvoj odnosa do različnih področij delovanja
Za to bomo pridobili ali vzgojili izobražen kader, ki bo znal izvajati delo v praksi in ki bo znal pripraviti izhodišča za načrtovanje kakovostnih mladinskih programov, predvsem pa z animacijo mladih doseči njihovo aktivno udeležbo. Poleg tega bo lokalna skupnost vzpostavila podporne mehanizme, s katerimi bo dopolnila državne in tako zagotovila zadosti trdno materialno osnovo za dolgoročno delovanje Društva mladinski center Jesenice.
Problemi mladih in posebnosti občine Jesenice na tem področju Med mladimi v Sloveniji že nekaj let opažamo naraščanje apatije in nemotiviranosti za vključevanje v ponujene oziroma v obstoječe možnosti družbenega delovanja.1 Posledica potrebe po povečani kompetenci, znanjih in spretnostih na eni strani ter zmanjšanju ali celo zapiranju zmožnosti vključevanja v družbo na drugi je povečana tekmovalnost, zmanjšanje zaposlitvenih možnosti ter zmanjšanje možnosti dolgoročnega ciljnega načrtovanja. Vdor negotovosti vpliva na spremembo življenjskih stilov mladih: na eni strani okupiranost z delom, na drugi vrednotni obrat k svetu prostega časa, potrošnje in zabave. 1
Ule in dr., 2000 str. 68
3
OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
Mladi, ki so v učenju za življenje neaktivni ali celo družbeno izključeni, z institucijami (šola…) težko navežejo pristne stike, starši pa dostikrat ne odigrajo vzgojne vloge. Tako so v izboru vrednot ter identifikacije z pomembnimi drugimi (vzorniki) prepuščeni lastni izbiri, bodisi ulici ali medijsko posredovanim vrednotam in slogom. Tu pa se žal uveljavljajo kulturni obrazci, za katere je značilna neangažiranost in usmerjenost k hitro dostopnim ugodjem. Jesenice so na prelomu tisočletja občina s strukturnimi problemi, kar se odraža tudi na posebnostih mladinske problematike na Jesenicah, ki odstopa od splošne v škodo mladih. Ti se poleg splošnih dilem in problemov svoje generacije dodatno soočajo še z manj privlačno življenjsko perspektivo kot posledico slabših zaposlitvenih možnosti v domačem okolju. Posebnost Jesenic, ki tudi vpliva na mlade, je še heterogena nacionalna sestava, ki poleg drugega nudi tudi dobro osnovo za (negativno) polarizacijo. V primerjavi z drugimi okolji na Jesenicah opažamo:
Povečano nestrpnost Nemotiviranost za družbeno participacijo Porast zasvojenosti Porast števila kriminalnih incidentov Več nasilja med mladimi Uveljavljanje negativnih vedenjskih vzorcev
Te posebnosti se odražajo tudi v težišču sedanjega dela z mladimi, ki se pomika v smer ukvarjanja s posamezniki, ki so zabredli v težave. Nadaljevanje tega trenda ni dopustno, saj je pomoč mladim v stiski le ena od vrste nalog s področja dela z mladimi.
Temeljna načela javne dejavnosti Temeljna načela javne dejavnosti so enaka tudi v odnosu do mladih; drugačna je pozornost, ki jo moramo posvetiti upoštevanju teh načel v odnosu do mladih, saj ti praviloma ne sodelujejo v javni upravi in imajo zato manj vpliva na njeno delovanje. Našteta načela sledijo praksi, ki jo uvajajo v EU; ta posebej poudarja subsidiarnost in s tem pomen lokalnega okolja na delo z mladimi; načela, ki jih uveljavlja, so tudi zato uporabna tako na državnem kot lokalnem nivoju:
Odprtost Zagotavljanje informacij in dejavnega sporazumevanja z mladimi, zato da razumejo, kako deluje politika, ki vpliva nanje Participacija Zagotovitev, da se resnično posvetuje z mladimi in da ti še bolj sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo nanje in na splošno na življenje njihovih skupnosti Učinkovitost Kar najbolje uporabiti to, kar ponujajo mladi, da bi se lahko odzvali na izzive družbe, prispevali k uspehu različnih politik, ki vplivajo nanje, ter prispevali k gradnji prihodnosti Skladnost Razvijanje pregleda nad različnimi politikami, ki se nanašajo na mlade, ter različnimi ravnmi, na katerih je poseganje še koristno.
4
OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
Našteta načela naj bi bila upoštevana na vseh ravneh, od mednacionalne do lokalne; v tem dokumentu obravnavamo le slednje. Informacije o dogajanju na lokalnem nivoju so dobro dostopne ne le preko Mladinskega Centra Jesenice, ampak tudi z objavami v lokalnem časopisu in na dobro urejeni občinski spletni strani, pa tudi sicer je občinska uprava odprta za kontakt z vsemi občani, torej tudi z mladimi. Kljub temu je participacija mladih problematična, saj kljub odprtosti dostikrat prihaja do neizpolnjenih pričakovanj, ki pa so često tudi nerealna. Participacija pomeni prizadevanje tako mladih kot lokalne oblasti za sodelovanje, dejansko pa s strani mladih često prihajajo pritožbe, da od občine ne dobijo ničesar, hkrati pa ne ponudijo realnih zahtev oziroma programov. Skratka, medgeneracijsko komuniciranje kljub prizadevanjem še ni zadovoljivo. Prvi pogoj za učinkovitost je vsekakor rešitev komunikacijskega problema, v nadaljevanju pa je ta odvisna od dobre strategije politike mladih in njenega izvajanja; ker gre pri učinkovitisti predvsem za učinkovito sprejemanje in izvedbo pobud mladih, je ta možna le v družbi, v kateri mladi aktivno sodelujejo, lokalna skupnost (odraslih) pa jih obravnava kot enakopravne partnerje.
Temeljna načela, ki naj bi jim sledili mladinski programi Različni akterji bodo vedno pristopali na različen način k pripravi programmov za delo z mladimi, saj jih večina tudi zasleduje konkretne cilje (izobraževanje, šport, kultura..). Zato je treba postaviti načela, najnižji skupni imenovalec, katerih spoštovanje lokalna skupnost terja od pripravljalcev in izvajalcev programov, ki jih vključuje v sklop dela z mladimi, ki ga financira ali sofinancira. Ta so: Edukativnost Participacija Krepitev posameznika Neformalnost Odgovornost Varna medsebojna razmerja Posredovanje informacij Svetovanje in pomoč, zlasti Mladim v težavah Mladim na obrobju Mladim s posebnimi potrebami Delovanje, ki negira skupaj sprejeta načela, ni v skladu z občinsko politiko dela z mladimi in ne more biti deležno sredstev iz proračuna.
5
OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
Načela za kakovostno neformalno mladinsko delo Eden od ciljev priprave strategije dela z mladimi je tudi doseči višjo kakovost tega dela, torej boljše rezultate ob enakem vložku. Ker so rezultati dela merljivi le na daljši rok in predvsem z primerjavo podobnih rezultatov v drugih okoljih, si pomagamo tako, da ocenjujemo temeljne osnovne elemnte mladinskega dela (naštete v nadaljevanju), v katerih so našteti vidiki kakovosti.2 Pričujoče poglavje pa ni namenjeno le kot orodje za oceno kvalitete dela na področju mladih, temveč tudi kot nabor specifičnih ciljev, ki jih želimo doseči in je zato vodilo subjektov za usmerjen razvoj njihovih organizacij.
Temeljne predpostavke Pri temeljnih predpostavkah gre za načela, za katera je nujno, da postanejo usmeritve slehrne oblike kakovostnega načrtovanja dela z mladimi. Stroka kot podlaga in vrednote mladinskega dela. Skupna vednost o delu z mladimi je temeljno področje, v katerem se ustavrjajo pogoji za kakovostno delo, pogoj za pripravo izobraževalnega programa (za izvajalce), za izdelavo izvedbenih konceptov, za pripravo dokumentov mladinske politike ter komunikacijo med izvajalci. Tu sicer pričakujemo rešitve na nacionalnem nivoju, na lokalnem nivoju pa je pomembno spremljanje in vključevanje v pripravo strokovnih podlag Izobraževanje mladinskih delavcev Za kakovostno opravljanje dela potrebujejo mladinski delavci spretnosti in znanja; pričakujemo, da bo nabor teh znanj, kakor tudi posredovanje, urejen na nacionalnem nivoju, vendar mu bo osnova domača praksa. Zato naštevam že uveljavljena izhodišča, ki so osnova za dopolnitev s predlogi. Z izobraževalnim programom za mladinske delavce bomo zasledovali sledeče cilje - Funkcionalna usmerjenost - Motivacija za avtonomno delovanje - Usmerjenost k izdelavi konkretnih končnih rezultatov (npr izdelava projektnega načrta, enoletnega koncepta dela..) - Kandidati za opravljanje mladinskega dela bi morali biti selekcionirani po kriterijih izbora kakovostnih predispozicij (osebne odlike, reference) - Mladinski delavci bi morali imeti zagotovljen nadzor in strokovno podporo v začetnem obdobju Ciljno načrtovanje dejavnosti Ciljno načrtovanje omogoča postavitev ciljev in njihovo postopno doseganje, ohranja motiviranost mladih za in preprečuje stihijsko delovanje. Tako načrtovanje zahteva vnaprejšnje premišljevanje in tako nudi večje zagotovilo za realizacijo načrtovanega. Cilji konkretnih programov ali aktivnosti pa se morajo skladati z temeljnimi, splošnimi cilji mladinskega dela:3
2
Predlog načel za kakovostno neformalno mladinsko delo, opisan v tem predlogu, temlji predvsem na delu Alberta Mrgoleta »Kam z mularijo« ter Beli knjigi evropske komisije »Nova spodbuda za evropsko mladino« 3 Našteti cilji so povzeti po konceptu delovanja mladinskih središč (Mrgole, 2002a)
6
OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
1. Povečati participacijo mladih: povezovanje mladih na lokalnem nivoju, homogenizacija skupin, soodločanje pri ohranjanju lokalnih razvojnih prednosti, povezovanje različnih lokalnih iniciativ 2. Vzpostavitev in povezovanje referenčnih lokalnih mrež, ki so pomembne za mlade v lokalnem okolju 3. Motivacija za večjo kakovost procesa odraščanja: avtonomnost, samoaktivnost, pridobivanje za življenje nujnih in potrebnih kompetenc ( neformalno izobraževanje, učenje iz življenja za življenje, posredovanje pridobljenih izkušenj in znanj, perspektive za zaposlovanje ali smozaposlovanje) 4. Razvoj načel solidarnosti, strpnosti, sodelovanja, medgeneracijskega povezovanja (promocija prostovoljnega in vrstniškega dela) 5. Vzpodbude za kritično misel, ustvarjalnost, refleksijo do aktualnih družbenih dejstev 6. Razvoj praks za povečanje kakovosti življenja (uspešne strategije reševanja medosebnih konfliktov, zdrava hrana, ekologija) 7. Vključevanje in motivacija pasivnih skupin mladih (apatični, šolski osipniki) 8. Integracija družbeno izključene in odklonske mladine 9. Razvoj preventivnih in alternativnih oblik dela z mladimi 10. Delovanje lokalnih prostorov druženja mladih (v funkciji izobraževalnega, kulturnega, informacijskega, neodvisnega svetovalnega, zabavnega središča) 11. Povezovanje sorodnih mladinskih dejavnosti na višje nivoje, po načelu od lokalnega k evropskemu) Ciljno načrtovanje mora upoštevati Osebne cilje; okviru programske ponudbe morajo mladi prepoznati možnost zadovoljevanja zelo individualnih ciljev Cilje, ki izhajajo iz logike projekta in so operativni, povezani z zahtevani uspešne izvedbe naloge Cilje, ki so povezani z vključitvijo izvajalskih ustanov: financerji, strokovni nosilci programa, sponzorji, pomembne lokalne ustanove. Usmerjenost k neformalnemu učenju Sodelovanje v projektih, ki se navezujejo na neformalne izkušnje iz vsakdanjega življenja, mladim omogoča pridobivanjem življenjsko pomembnih izkušenj in spretnosti, ki jih sicer drugje ne bi pridobili. Notranja evaluacija dosežkov Vrednotenje naučenega in doseženega je pomembno načelo dela, saj mladi navadno niso sposobni v celoti ovrednoti kakovost doseženih ciljev v primerjavi z vloženim delom. Evaluacija programa pa mora postati sestavina slehernega mladinskega dela, saj bodo tako programi razvijali samoreflektivano in kritično naravnanost, kar je pogoj napredovanja in dviga kakovosti.
Načela kakovostne komunikacije Kakovostno komunikacijo je pomembno negovati na vseh ravneh, ki vplivajo na delo z mladimi: neposredno z mladimi, med mladinskimi delavci, na ravni organizacije, do lokalne skupnosti in do državnih agencij. Komunikacija je pogoj in hkrati merilo kakovostnega medsebojnga sodelovanja, povezuje pa se tudi z etičnimi merili: odprtost, jasnost, iskrenost in spoštovanje partnerjev.
7
OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
Podpora lokalne skupnosti Mladi lahko nastopijo kot resen in upoštevanja vreden sogovornik, če imajo utemeljeno idejo, argumentirane potrebe lokalnega okolja, jasen koncept dela, vizijo, določene cilje, predstavo o obsegu delovanja in določene materialne in druge potrebe. Zagotovilo podpore lokalne skupnosti je prepoznavnost potreb mladih, podlaga dialogu pa je pisni dokument, skupno izhodišče, sprejeto z obeh strani. Oblikovanje sporočil je v komunikaciji mladinskih delavcev veščina, ki jo šele pridobivajo, praviloma v praksi. Najpogostejša napaka so negativne predpostavke ter odklonilna naravnanost, skrita v sporočilu. Ustvarjanje stika z mladimi kot uporabniki Ne glede na to, da so mladinski delavci večinoma sami mladi, pripadniki okolja, v katerem delajo, stik z njihovimi vrstniki ni samoumeven. Še vedno je eden od temeljnih problemov mladinskega dela to, da se mladi ne odzivajo v večjem številu na ponudbo mladinskih iniciativ; posebej je to prisotno tam, kjer dejavnost vodijo majhne skupine ljudi, ki služijo interesom le določene ciljne skupine. Pripravljenost mladih na sodelovanje je najpomembnejše merilo kakovosti mladinskega dela, komunikacija z uporabniki pa zahtevnejša kot komunikacija z predstavniki lokalnega okolja. Dober program je potreben, a ne zadosten pogoj; metoda uličnega animiranja je kot zahteven a učinkovit način navezave stikov nujna. Ves čas pa je treba upoštevati eno od temeljnih načel, da je delo z mladimi namenjeno mladim ker so mladi, ne pa ker so kakorkoli etiketirani, ter da se za sodelovanje v programih odločajo sami.
Kakovost na ravni človeških virov in kadrov Poklica »mladinski delavec« še ni, obstaja pa vrsta dobrih praks, ki dajejo izhodišča za opis lastnosti, kakršne mora imeti mladinski delavec ter nekatera načela, ki jih je treba upoštevati pri graditvi odnosov z mladimi: Lastnosti mladinskega delavca: - Zna ohranjati prijaznost in neformalnost - Vzdržuje dobro sodelovanje v skupini - Verjame v smiselnost dela z mladimi, v smiselnost izvajanja projektov in postavljanja ciljev - Ima veliko notranje ustvarjalnosti - Je naravnan k iskanju ekonomičnih in praktičnih rešitev Potrebna znanja mladinskega delavca: - Poznavanje koncepta in metod neformalnega dela z mladimi - Poznavanje teoretičnih spoznanj o mladih (psihologija, sociologija, skupinska dinamika) - Poznavanje praktičnih primerov dobre prakse - Organizacijske izkušnje - Obvladovanje marketinga - Obvladovanje animacijskih aktivnosti - Poznavanje potreb mladih v okolju - Znanja za pridobivanje sistemskih virov financiranja - Znanja za medijsko promocijo - Razume in zna vzpodbujati neformalni mentorski odnos - Zna pritegniti mlade za prostovoljno delo in jih vzpodbuditi k vrstniškemu delu
8
OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
Pregled dela z mladimi v občini Jesenice Položaj mladih v občini Jesenice V obdobju zadnjih desetih let je bilo v jeseniški občini opravljenih več raziskav, ki naj bi dale odgovor na vprašanja, kako mladi preživljajo prosti čas, kakšen je njihov odnos do domačega okolja, izdelana je bila analiza odnosov med lokalno skupnostjo in civilnodružbenimi akterji v občini Jesenice… V nadaljevanju podajam kratek opis najpomembnejših del ter povzetek njihovih ugotovitev.
Mladi na Jesenicah in prosti čas prof. Aleksander Klinar, 1994
Raziskava je bila opravljena z anketo srednješolcev (120) z stalnim bivališče na Jesenicah in ugotavlja, da anketirani preživijo največ prostega časa pred televizorjem ali med poslušanjem radia, najbolj pa pogrešajo mladinski center, koncerte zabavne glasbe in rekreacijski center.
Mladi Jesenic 2001 Klub jeseniških študentov, 2001
Obširnejša raziskava je zajela 425 anketirancev, mladih od 15 do 29 leta: osnovnošolcev, dijakov in študentov. Rezultati so povzeti v prevladujočih trditvah anketirancev: velika večina meni, da se v mestu nič ne dogaja, gospodarski položaj ocenjujejo kot slab, kot najpomembnejši razvojni dejavnik pa prepoznavajo odpiranje novih delovnih mest. Zaskrbljujoče je, da večina po končanem šolanju ne namerava ostati na Jesenicah. Sorazmerno visok delež, petina, jih namerava odpreti lastno podjetje, katerega dejavnost je največkrat trgovina ali informacijska tehnologija. Pogrešajo ponudbo na področju športne in kulturne dejavnosti, skoraj vsi pa se strinjajo, da bi morali na Jesenicah organizirati lokalno obarvano javno prireditev, npr. »Jeseniško noč«. Le polovica jih je ponosna na dejstvo, da so Jeseničani, polovica pa ji tudi pričakuje, da tu ne bo ostala. Zgovorno pa je dejstvo, da jih velika večina (77%) meni, da je Občina Jesenice tista, ki bi kaj morala narediti za mlade. Anketo KJŠ avtorja nadgradita s predlogi ukrepov, ki bodo kot ideje lahko dobrodošle snovalcem programov
Mladinski kulturni center – pomen, vloga, dejavnosti, organiziranost in financiranje Blaž Račič, raziskovalna naloga, 2001
Raziskovalna naloga obsega teoretično predstavitev pomena in vloge mladinske (sub)kulture in mladinskih centrov; v drugem delu sledi predstavitev značilnosti iz delovanja nekaterih že obstoječih mladinskih centrov v Sloveniji, v tretjem delu pa so na osnovi značilnosti lokalnega okolja, zbranega gradiva in izkušenj drugih mladinskih centrov predstavljene možnosti za oblikovanje mladinskega centra na Jesenicah. Občina Jesenice bi ob zagotovitvi ustreznih prostorskih možnosti za delovanje mladih morala več pozornosti nameniti tudi koordiniranju aktivnosti med posamezniki, društvi in drugimi organizacijami, ki delujejo z mladimi in za mlade.
Analiza odnosov med lokalno skupnostjo in civilnodružbenimi akterji v občini Jesenice Blaž Račič, 2001
V analizi avtor preverja hipotezo, da se v jeseniški občini kadrovski oziroma intelektualni potenciali neprofitno volunterskega sektorja ne izrabljajo v obsegu, v katerem bi se sicer lahko.Hipotezo raziskava potrdi: neprofitno volunterski sektor v občini Jesenice je razmeroma 9
OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
slabo razvit, delež zaposlenih v neprofitno volunterskih organizacijah izmed vseh zaposlenih v občini Jesenice je v primerjavi z oceno deleža zaposlenih v neprofitno volunterskem sektorju v Sloveniji (0,73 %) manjši, saj predstavlja le 0,4% vseh zaposlenih v občini Jesenice. V primerjavi z deležem zaposlenih v neprofitno volunterskem sektorju v drugih državah (povprečje 3,4 %) pa je slovenski (in jeseniški) delež precej manjši. Avtor navaja kot enega razlogov nizko stopnjo povezanosti neprofitno volunterskih organizacij z Občino Jesenice, kar po njegovem onemogoča identifikacijo intelektualnih potencialov civilne družbe v občini. Zato predlaga krepitev različnih oblik sodelovanja med neprofitno volunterskimi organizacijami (kot organiziranimi interesi civilne družbe ter kot alternativnimi producenti kolektivnih dobrin in storitev) in Občino Jesenice. Za strategijo dela z mladimi je pomembna ugotovitev, da je prostovoljno delo ne le temeljni način dela, ampak tudi vrednota, ki jo negujemo. Analiza pokaže, da bo temu potrebno posvetiti veliko pozornosti.
Elaborat o ustanovitvi Mladinskega centra Jesenice Blaž Račič, 2002
V elaboratu avtor analizira najpogostejše probleme, s katerimi se srečavajo mladi na Jesenicah in utemelji izhodišča za ustanovitev ter namene in cilje delovanja mladinskega centra . V nadaljevanju oriše dejavnosti in vire financiranja drugih mladinskih centrov v Sloveniji ter nato podrobneje dejavnosti ter pogoje delovanja MC Jesenice. V zadnjem delu avtor opredeli prednostne naloge ter operativne cilje delovanja MC v letu 2002.
Strategija na področju dela z mladostniki Društvo Mladinski center Jesenice Jesenice, Senka Pajič, 2004
V strategiji avtorica področje mladinskega dela deli v dva večja sklopa: na primarne dejavnosti, kamor šteje socialno varnost mladostnikov, preventivno delovanje na področju drog, svetovanje mladim v stiski, ter ukvarjanje s problemi nasilja med vrstniki ter na sekundarne dejavnosti, kamor umešča ustvarjalno preživljanje prostega časa, izvajanje preventivnih projektov ter mednarodno sodelovanje. Delu je dodana anketa, ki je bila izvedena med društvi, oraganizacijami ter zavodi, ki delujejo na področju mladih. Anketa nudi dober popis institiucij s stališča materialnih in človeških virov – v 21 obdelanih institucijah je zaposlenih 31 ljudi, zunanjih sodelavcev je kar 489, prostovoljcev pa 140. Pozornosti pa je vredna trditev večine anketirancev, da je dejavnosti za mladostnike dovolj, le da niso ustrezno obveščeni. Trditev je namreč v nasprotju z mnenjem mladih (anketa KJŠ), da vlada na Jesenicah mrtvilo. Ker dober glas seže v deveto vas lahko sklepamo, da izvajalci nekritično ocenjujejo svoje delo.
Akterji na področju dela z mladimi v jeseniški občini Na mlade, kot tudi na vse druge člane družbe, vpliva celotna družba; kot posamezniki, kot združbe ali kot formalne institucije. Nekaterim od teh je ukvarjanje z mladimi poglavitno poslanstvo: sem sodi večina izobraževalnih ter vzgojnih institucij in v dobršni meri tudi družina. Tudi precej klubov in društev obravnava ukvarjanje z podmladkom kot pomembno nalogo.4 Potrebe mladih pa so precej širše od področja, ki ga pokrivajo formalne ustanove, saj slednje nekaterih nalog ne morejo opraviti, ker jih določen krog mladih povezujejo z represivnim sistemom in jim ne zaupajo. 4
Seznam institucij, katerih osnovno poslanstvo je povezano z mladino, je v Prilogi 1
10
OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
Ker pa »formalne« ustanove razpolagajo z strokovnimi službami, ki so usposobljene za razvoj znanj, spretnosti in reševanje specifičnih problemov, je nujno sodelovanje med obema. Napak bi bilo razvijati vzporedne strokovne službe; ena od nalog neformalnih organizacij je prepoznavanje potreb in problemov mladih in, kjer je mogoče, pritegniti k reševanju takih problemov za to usposobljene institucije. Institucije na področju občine Jesenice, ki ustrezajo pojmu neformalnega mladinskega dela so Društvo Mladinski center Jesenice Jesenice, Zveza društev prijateljev mladine in Nanabush.
Ocena obstoječih potencialov Iz ankete, ki jo je izvedel MCJ septembra 2003 se da ugotoviti, da je na Jesenicah zadosti ljudi, ki so pripravljeni delati z mladimi na osnovi prostovoljnega dela; sklepamo, da je ta potencial zadosten. Težje je sklepati o kvaliteti njihovega dela in o zmožnostih vključenih, saj si postavljajo za to različna merila; vendar je izvedljivo. Ni pa možno, dokler ne bo pobuda s strani mladih prešla na višji nivo, sklepati o potencialu mladih razen dejstva, da njihovo število upada. Kakšen je njihov ustvarjalni potencial oziroma koliko ga bodo uspeli sprostiti, pa ni odvisno le od njih, marveč od uspešnosti animacije in podpore, ki jo bo nudila lokalna skupnost. Vsekakor lahko trdimo, da ta izraža pripravljenost in je tudi sposobna zagotoviti ustrezno podporo, torej ima v tem pogledu zadostne potenciale.
Ocena delovanja organizacij in njihovih programskih ponudb V občini je poleg Mladinskega Centra Jesenice prepoznanih še 30 institucij, ki se ukvarjajo (tudi) z mladimi. Večina izmed njih (22) jih je sodelovala v anketi, nekateri z zelo izčrpnimi odgovori. Eden od ciljev ankete je bil najti odgovor na vprašanje o dejavnosti anketirancev, kar je omogočilo vsaj grob pregled programske ponudbe na področju dela z mladimi na Jesenicah. Da pa bi izboljšali pregled nad programsko ponudbo na eni strani in potrebami na drugi, je treba opise ponudbe (in hkrati povpraševanja) standardizirati in primerjati ugotovitve. Predlagam, da kot izhodišče uporabimo opravljeno anketo in umestimo odgovore oziroma opise dejavnosti na področja, ki jih bodo pokrivali programski odbori (opisani v nadaljevanju). Treba je dodati oceno, kako dobro pokriva posamezna institucija določeno področje in na koncu to primerjati s potrebami, katerih oceno bo dala stroka (mladinski delavci) na eni strani in mladi na drugi; potrebe, kot jih vidijo slednji so grobo opredelitev zadosti dobro opisane v anketi, »Mladi Jesenic«, ki jo je opravil KJŠ l. 2000. Oceno programskega pokritja potreb mladih bo potrebno obnavljati, saj bo pomembno izhodišče za usmeritev podpore. Predlog tabele je podan v Prilogi 1.
Vloga komisije za mlade S formiranjem Društva mladinski center se spreminja poslanstvo Komisije za mlade, ki prevzema vlogo občinskega strokovnega telesa za področje dela z mladimi, ki ni več osredotočeno na eno, ampak je v enaki meri na voljo vsem institucijam, ki delujejo na tem področju, kar je treba upoštevati tudi v spremembi sklepa o imenovanju komisije za mlade.
11
OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
Vloga Društva mladinski center Jesenice Društvo Mladinski center Jesenice je bil ustanovljen z namenom, da poskrbi za oblike in vsebine ustvarjalnega preživljanja prostega časa mladih, izvajal pa naj bi različne dejavnosti na različnih interesnih področjih, koordiniral delo z že obstoječimi društvi oziroma klubi, organiziral svetovalno delo za mlade v stiski in njihove starše, ter razvijal nove oblike dela z mladimi. Začetno obdobje delovanja Društva mladinski center Jesenice daje dobro podlago za nadaljnje usmeritve, o katerih pa je treba doseči konsenz med akterji na področju dela z mladimi. MC Jesenice namreč nastopa v dveh vlogah: kot koordinator med subjekti, ki delajo z mladimi in kot izvajalec takega dela.
Društvo Mladinski center Jesenice kot povezovalec MC ima omejeno nalogo kot koordinator oziroma povezovalec, saj nima in ne želi imeti nobene izvršne moči nad ostalimi subjekti, ki delujejo na polju mladih. Tudi mandat, ki ga centru da lokalna skupnost mora biti pogojen z kvaliteto, na oceno katere morajo imeti možnost vplivati koordinirani subjekti. Ta ocena pa je odvisna le od dodane vrednosti, ki jo lahko MC ponudi ostalim akterjem. Ta se kaže na treh področjih: Vzpostavitev kvalitetne komunikacije z lokalno skupnostjo
Komunikacija ne relaciji mladi-lokalna skupnost še ni dosegla želene ravni, čeprav za to obstaja institucionalna podlaga: v komisiji za mlade, katere naloga je tudi obravnava vprašanj s področja delovanja mladih, sedi tudi član občinskega sveta. V kolikor institucije zaupajo zastopanje svojih interesov Društvu mladinski center Jesenice, bi bil s tem problem rešljiv. Usklajevanje programov dela
Ne glede na to, da posamezne institucije tekmujejo za vire (s tem so mišljeni tudi mladi, ki jih skušajo pritegniti s svojimi programi) je smotrno usklajevanje prizadevanj. Lokalna skupnost kot pomemben vir sredstev za izvajanje programov lahko postavi svoja merila in načela, po katerih bo presojala primernost in kvaliteto ponujenega. Če je dala mandat za prvo presojo programov, ki pa je lahko le svetovalnega značaja, Društvu mladinski center Jesenice, pa mora biti izpolnjen še en pogoj: akterji morajo sprejeti skupna načela in merila za delo z mladimi (predlog teh je dan v prvih dveh poglavjih). Drugi nujen pogoj za sprejemljivost Društva mladinski center Jesenice kot koordinatorja pa je, da ga ostali ne bi čutili kot tekmeca; za to bo v naslednjem koraku treba pripraviti natančnejša merila za ocenjevanje programov v vseh vidikih. Predlagam, da se v Društvu mladinski center Jesenice vzpostavijo programski odbori, ki bi bili odprti za vse zainteresirane, delovali pa bi po področjih: Izobraževanje Socialni programi (preventivna dejavnost, pomoč v stiski) Podjetništvo Okolje Mednarodno sodelovanje 12
OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
Šport Kultura Mladinski turizem Delo na področjih pomeni usklajevanje, ocenjevanje, izmenjavo izkušenj ter pripravo predlogov za lokalno skupnost. Integralno pomeni koordinacija tudi pripravo informacije za mlade, ki bi dala pregled nad celotnim dogajanjem na tem področju Strokovna pomoč
Društvo Mladinski center Jesenice bo v končni fazi razpolagal z močnejšo strokovno ekipo, ki pa bi morala biti deloma na voljo tudi ostalim institucijam. Nudenje strokovne in tehnične pomoči je tudi eden od ciljev Društva Mladinskega centra Jesenice.
Društvo Mladinski center Jesenice kot izvajalec Dosedanje delo mladinskega centra je pokazalo na omejitve, ki jih bo treba preiti, da bi lahko naredili naslednje korake. Omejitve se kažejo predvsem na dveh področjih: kadrovske in prostorske; slednje so že privedle do omejitve obiska Društva mladinskega centra Jesenice; v nadaljevanju je opisano želeno stanje. Kadri
Vsak socialni sistem, tudi neformalno vodeni mladinski program, potrebuje jasno določene funkcije in vloge, sicer lahko pride do razpada sistema ali pa do tega, da se oblikujejo spontane interesne skupine, ki vodenje in programsko usmeritev podredijo svojim interesom. Za Društvo Mladinski center Jesenice to velja še toliko bolj, če naj odigra vlogo koordinatorja. Za kakovostno delo center potrebuje vsaj tri ljudi, ki bi prevzeli temeljne funkcije: - Programsko vodenje (zagotavljanje kakovostnega izvajanja programov in finančno vodenje) - Organizacijsko vodenje (kakovostno delovanje organizacije) - Mentorstvo in vodenje skupine (ohranjanje motiviranosti, reševanje konfliktov) - Projektno vodenje (izvajanje aktivnosti po načrtovanih fazah in kakovostnih metodah) Ne glede na trenutno zasedbo je treba navedene funkcije upoštevati in si odgovornost zanje tudi razdeliti. Prostor
V posameznih obdobjih obišče Društvo Mladinski center Jesenice tudi do 70 ljudi v enem dnevu, kar otežuje izvajanje programov. Pridobitev novih ali drugih prostorov se tako kaže kot nuja, saj razpoložljiv prostor ne zadošča niti za sedanji obseg dela. Glede na število prebivalcev ter trende obsega dejavnosti Društva mladinski center Jesenice bi zadoščalo 250 m2 uporabne površine.5 Financiranje
Ohranjanje ali predvidena rast obsega dejavnosti je odvisna od materialne podpore. Hitrost približevanja cilju je sicer omejena s spletom še ostalih dejavnikov: s kadri, razpoložljivimi prostori, institucionalno (državno) podporo in uspešnostjo izvajanja sedanjih programov; za načrtovanje pa je nujen dogovor med Društvom mladinski center Jesenice in lokalno 5
V Javnem razpisu za sofinanciranje dejavnosti mladinskih centrov l 2003 on 2004 (Ur.l..RS, št. 5/03) Urada RS za mladino je predstava o mladinskih centrih konkretizirana: vsaj 150 m2 prostora, redno delovanje v povprečju 4 ure dnevno, vsaj tri različne programske dejavnosti.
13
OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
skupnostjo, v katerem bo dogovorjen možen obseg sredstev, s katerimi Društvo Mladinski center Jesenice lahko računa v obdobju naslednjih nekaj let. Kakovost izvajanja mladinskih programov
Pogoj za vlaganje lokalne skupnosti v mladinsko delo je sistematično ocenjevanje kakovosti dela. S programskega vidika mora teči vsaj na dveh nivojih: - Ocena, kako cilji ponujenih programov sovpadajo s splošnimi cilji mladinskega dela in v kolikšni meri – po merljivih kriterijih so bili ti cilji doseženi. - Ocena, kako so izpolnjeni cilji konkretnega programa, ki so bili opredeljeni v ponudbi Projekti pa morajo biti ocenjeni že v fazi potrjevanja. V izogib subjektivnosti ocene je treba uskladiti osnovna načela, po katerih bomo ocenjevali kakovost projektnega dela. Predlog: 1. Izdatna učinkovitost: smotrnost vložka in največjega možnega učinka 2. Odgovornost: jasna opredelitev in razdelitev vseh odgovornosti med sodelujoče 3. Ekonomičnost in konsistentnost: zagotovitev preglednosti in vnaprejšnje učinkovite razporeditve sredstev, minimalizacija stroškov izvajanja projektov (prostovoljno delo, sponzorji) 4. Realnost: cilji projekta morajo biti uresničljivi z dosegljivimi viri 5. Prožnost: zmožnost sprememb v izvajanju, če so posledica utemeljenih zahtev, ki nastanejo iz izkušenj ob izvajanju projekta. 6. Transparentnost porabe: zagotovilo namenske porabe, dokumentirana odgovornost 7. Prepoznavnost: odmevnost projekta (koristi od projekta) med mladimi 8. Ustvarjalnost in inovativnost 9. Usmerjenost k življenjsko uporabnim izkušnjam Za ocenjevanje kakovosti izvajanja programov bo potrebno izdelati evaluacijski načrt, po sklepu imenovanja komisije za mlade pa je to domena te komisije. Organizacijska oblika
Društvo Mladinski center Jesenice Jesenice se je že organiziral kot društvo. V tej obliki je omogočeno delovanje v zastavljenih okvirjih, ali pa je ta organiziranost optimalna, je odvisno tudi od pričakovanih odločitev na nivoju države. Predlagam, da se do nadaljnjega organizacijska oblika Društva Mladinski center Jesenice ne spreminja.
14
OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
Predlog ukrepov Za čim učinkovitejše doseganje ciljev, opredeljenih v prvem, drugem in tretjem poglavju, predlagam naslednje korake: 1. Obravnava strategije dela z mladimi na občinskem svetu Do: marec Nosilec: Občina Jesenice, odd. za družbene dejavnosti in splošne zadeve 2. Povabilo vsem institucijam (tabela 1) na dogovor o a) pripravi skupne informacije in pregleda programske ponudbe b) programskih odborih c) dopolnitvi pregleda programskega pokritja Do: april Nosilec: MCJ 3. Priprava skupnega predloga ukrepov in projektov za prihodnje proračunsko obdobje Do: september Nosilec: MCJ
15
OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
Povzetek Pričujoči zapis je plod sodelovanja vidnejših mladinskih delavcev na eni strani, ter prizadevanj vodstva Občine Jesenice, z županom na čelu, na drugi strani. Akterji so si soglasni, da so načela, merila in predlogi naslednjih korakov, zapisani v strategiji, nujen, a še zdaleč ne zadosten pogoj za izboljšanje položaja mladih v naši občini. V tej fazi je pomembno, da je lokalna skupnost jasno izrazila svoje videnje, katere cilje želi doseči na področju dela z mladimi, kakšen je nabor vrednot, od katerih ne odstopa ter pripravljenost podpreti tudi zahtevnejše projekte. Pomembno pa je še spoznanje, da je vsaj tako kot kvaliteta in utemeljenost predlogov pomemben način, na kakršnega se ti posredujejo; kultura dialoga med mladimi in predstavniki lokalne skupnosti je eden od ciljev in meril odnosov znotraj te skupnosti, zadosti visok nivo pa nujen pogoj za doseganje tistih ciljev, za katerih uresničitev mladi potrebujejo pomoč. Na področju dela z mladimi je bilo v zadnjem obdobju na Jesenicah precej narejenega, uspehi so na nek način celo presegli mejo obvladljivega, tako da je nujen kvalitativni preskok, sicer se doseženo lahko obrne v svoje nasprotje. Čas za spremembe je vsekakor pravi, naslednji koraki pa ključni: Društvo Mladinski center Jesenice Jesenice se mora uveljaviti kot povezovalec prizadevanj na področju dela z mladimi, hkrati pa zasnovati naslednji korak k profesionalizaciji področja ter najmanj ohraniti obseg dela – predvsem število mladih, ki jih je že uspel vključiti v svoje delo. Za to bo potrebna trdna podpora lokalne skupnosti, pa tudi jasno stališče Občine Jesenice, da bo v naslednjem obdobju usklajevala delo na tem področju preko Društva mladinski center Jesenice. Posebnost neformalnega dela z mladimi je, da temelji na prostovoljnem delu, hkrati pa je strokovno zelo zahtevna. Da je ljudi, ki so pripravljeni vložiti svoj prosti čas za tako delo na Jesenicah dovolj, je pokazala anketa mladinskega centra; če pa smo zmožni strokovno podpreti začeto rast, pa se bo pokazalo v naslednjem obdobju.
16
OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
PRILOGA 1 Predlog pregleda programske pokritosti: Izobraže- Socialni Podjetniš Okolje vanje6 programi tvo -delo
1Center za socialno delo Jesenice 2Delavsko prosvetno društvo Svoboda 3Društvo mladih Jesenice 4Društvo podež.mlad.Zgornjesavske dol. 5Društvo tabornikov - rod Jeklarjev 6Farno kulturno društvo J.K.B. 7Gimnazija Jesenice 8Glasbena šola Jesenice 9Gledališče T.Čufar Jes. 10Gornjesavski muzej Jes. 11Hokejsko društvo mladi Jesenice 12Klub jeseniških študentov
37 2 2 1
2 2 2 2
3 2
3 3 3 3 3
1
14Ljudska univerza Jesenice
3 2
Makedonsko kulturno društvo Ilinden Jesenice
2
Kultura Turizem Mednaro Ostalo/ dno sod. Zabava in prosti čas?
2
Kulturno športno društvo Bošnjakov 13BISER Jesenice
15Društvo M C Jesenice Jesenice
Šport
2 3
1
2
1
1
2
1
Prosti čas2
2
16
Mlada liberalna demokracija Slovenije,
3
Mladi Forum Združene liste Slovenije,
3
17O.O. Jesenice
18O.O. Jesenice 19Mladinski servis Radovljica 20Občinska knjižnica Jesenice 21Območno Združenje RK 22OŠ Kor. Bela 23OŠ P.Stražišarja 24OŠ P.Voranca 25OŠ T.Čufarja 26Ozara Slovenija 27Planinsko društvo J.K.B. 28Planinsko društvo Jesenice 29Smučarski klub Jesenice 30Srednja šola Jesenice
31Svetovalnica za mlade in njihove starše 32Športno društvo Mladi Jesenic 33Škrat Škrlat
6 7
3 3
2 3
2 2 2 2
1 1
1
Prosti čas 1
1 3
3 2
3 3 3 1
1 3
1
3 3
neformalno izobraževanje ocene pomenijo: 3 - osnovni namen programa 2 - dobro pokritje 1 - tudi pokriva
17
OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
34Študentski servis Shark 35Urad za delo Jesenice 36Zavod za šport 37Zveza društev prijateljev mladine 38Zveza kulturnih org. Jesenice 39Župnijski urad Jesenice 40Judo klub
2 1
1
1
1
3 3 3 1
Zabava 1
1
1
Prosti čas 1
1 3 Zabava 2 Prosti čas 1
45Kulturno društvo Vintgar Društvo za delo z mladimi v stiski
46»Žarek« 47OZG-Zdravstveni dom Jesenice
Prosti čas 1
3 2 3 3
41Športna zveza Jesenice 42Zavod Jelša 43Združenje glasbene mladine Jesenice 44Fundacija z glavo na zabavo
3
3 1
Pihalni orkester Jesenice – Kranjska 48Gora
2
49KD Svoboda Tone Čufar Jesenice
3
DPD Svoboda France Mencinger 50Slovenski Javornik – Koroška Bela KUD Triglav Slovenski Javornik 51Jesenice
3 3 3
52Kulturno športno društvo Hrušica Gasilska društva Jesenice, Koroška Bela 53in Javornik
3
3 3 3
54TVD Jesenice 55TVD Koroška Bela 56TVD Blejska Dobrava Skupna ocena Ocena potreb s strani mladih Ocena stroke
18
OBČINA JESENICE
RAZVOJNI PROGRAM ZA PODROČJE MLADIH
Seznam uporabljenih dokumentov in literature 1
Kam z mularijo
02
Nova spodbuda za evropsko mladino – Bela knjiga evropske komisije
3
Elaborat o ustanovitvi Mladinskega Centra Jesenice
Blaž Račič
4
Strategija (Na področju dela z mladostniki)
Senka Pajič
5
Poročilo o anketi »Mladi Jesenic 2001«
6
Poročilo o izvajanju dela »Svetovalnice za mlade in njihove starše«
Pavla Klinar
7
Statut društva mladinskega centra Jesenice
Občina Jesenice
8
Program MCJ za l. 2004 Seznam preventivnih projektov na področju dela z mladimi Zapisniki: 3. sestanek komisije za mlade Članki JON 12/2003
Tea Višnar
9 10
Albert Mrgole
19
Občina Jesenice Občina Jesenice